L E T N I K 3 , Š T EV I L K A 1 0 D EC EM B ER 2011 POVEJMO SI... Interno glasilo Dom upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža Idrija, Enota Spodnja Idrija Pozdravljeni, bralke in bralci! Prišel je praznični mesec december in kmalu bomo skočili v novo leto 2012. Marsikaj lepega smo v iztekajočem letu shranili v zakladnico našega časopisa. Lepo je bilo prebirati vaše zgodbe in vsi si želimo, da bi jih čim več zapisali tudi v prihodnje. Zahvala vsem, ki ste z nami pridno delili življenjske dogodivščine. Naj vas pisateljska žilica v čim večjem številu spremlja še naprej. Ana Vojska KAZALO! OBISK STRINE STANKE 14 KONTRABANT 15 DELO FIZIOTERAPEVTK V ENOTI SPODNJA IDRIJA 4 NJIHOVO DARILO—PESEM 16 ADVENTNI ČAS 17 INTERVJU PRAVA KOFETARICA SEM Danica Poljšak SVETI MIKLAVŽ 17 RAZMIŠLJANJE 3 PREDSTAVITEV SLUŽB V DOMU MIKLAVŽEVO PISMO 6 UTRINKI IZ ŽIVLJENJA V DOMU IN PRISPEVKI V ZRAKU JE BILO ČUTITI NAVIHANOST 7 SLEDILI SMO NJIHOVIM PESMIM 8 KAKO SMO NA MAROFU DOBILI MUCKA, SREČKO 9 TEST HOJE NA DVA KILOMETRA PO RAKAH V IDRIJI 10 SODELOVANJE SIMBIOZA PRI PROJEKTU 12 PREDAVANJE VRHUNSKEGA ALPINISTA, PLEZALCA IN FOTOGRAFA (IGRICA ) 18 PISANE SMREČICE 20 ROLICA ZELENA 21 JE RES VESELI DECEMBER? 22 SPOMINI IN PRIGODE IZ OTROŠTVA: NAŠA OVČICA BINKA V ŽIVIH JASLICAH 23 SPOMIN NA PRIHOD DEDKA MRAZA 24 VOŠČILA 25 RAZGIBAJMO MOŽGANE! 28 12 DRUŽENJE NA TRADICIONALNI INKLUZIVNI DELAVNICI V OSNOVNI ŠOLI CERKNO 13 Stran 2 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 RAZMIŠLJANJE Ljudje, se še spomnite pesmi » Življenje je lepo!« Oh, človek, vsak zase je unikat. Vsak zase se mora zazreti in v sebi presoditi, kaj je pozitivno, srčno in ljubeče. Toliko različnih glav, različnih mnenj, vsak zase je v svojem življenju preizkusil bridkosti in veselja, vsak zase nosi v sebi, kar je doživel. Ljudje, imejte se radi. Vse se zgodi z nekim namenom. Opustite jezo in mislite na stvari, ki vas privlačijo. Mislite na tiste lepe trenutke, kaj ste lepega storili v svojem življenju. To je največje darilo samemu sebi, čutite mir in radost, veselite se drobnih stvari. nihče ni slabši ali boljši, nihče ni popoln, saj smo vendar samo ljudje. Vsak zase je popoln v svoji nepopolnosti. Iz svojih napak se trudimo, da postanemo boljši. Dovolite drugemu, da je drugačen. Umetnik življenja je tisti, ki zna v sebi poiskati sočutje, razumevanje, mir in spoštovanje. Kako preprosto je vse to napisati na list papirja. dovolite drugemu, da poleg vas diha. Česar človek nima v sebi, ne more dati naprej. Življenje je lepo! Spoštujmo se med seboj, imejmo se radi, saj pravijo, da je v vsakem plevelu tudi zdravilna moč. Zapisala: Jožica Tončič POVEJMO SI... Stran 3 PREDSTAVITEV SLUŽB V DOMU DELO FIZIOTERAPEVTK V ENOTI SPODNJA IDRIJA Naš stanovalec Branko si je v domskem časopisu zamislil novo temo, ki se nama zdi zelo zanimiva, saj bo lahko vsaka služba v domu predstavila kaj dela. V fizioterapiji sva dve fizioterapevtki: Dunja Pirc in Nataša Pregelj Škvarč. Izvajava fizioterapijo s posameznimi stanovalci in skupinsko fizioterapijo (z več stanovalci skupaj). Ko pride stanovalec v dom najprej narediva fizioterapevtsko oceno o pokretnosti, ravnotežju in gibljivosti sklepov. Vprašava ga, če ima kakšne bolečine ali težave. Seznaniva se tudi z njegovimi dosedanjimi boleznimi. Na podlagi vsega tega se s stanovalcem dogovorimo o primerni fizioterapiji zanj. Upoštevava tudi njegove želje in motiviranost. Tekom bivanja stanovalca v domu fizioterapijo izvajava po:  naročilu domskih zdravnikov,  navodilih/izvidih specialistov po končanem zdravljenju bolnišnicah, Zavodu za rehabilitacijo ali zdraviliščih,  stanovalca v predhodnem pogovoru s svojci stanovalca ali stanovalca samega, vsakodnevnem jutranjim prebiranju raporta, saj morava biti fizioterapevtki seznanjeni z zdravstvenim stanjem stanovalcev in si tudi na podlagi tega organizirava delo.  Stanovalci z akutnimi boleznimi imajo prednost pred tistimi s kroničnimi obolenji. Akutna stanja so: zlomi, zvini, izpahi, bolečine, akutne bolezni… Skupinska fizioterapija:  skupna telovadba po etažah 3X tedensko (2. etaža, 3. etaža, oddelek mavrica),  1X mesečno bazen v Cerknem,  sprehodi/pohodi. Fizioterapija s posameznimi stanovalci:  meritve obsegov in dolžine udov, razna testiranja moči mišic, razgibavanje sklepov (pasivno ali tako, da tudi stanovalec pomaga) - za boljšo gibljivost,   mobilizacija sklepov - tehnika za povečanje gibljivosti,  trening na sobnem kolesu - za vzdrževanje kondicije in razgibavanje,  učenje usedanja/vstajanja, stoje, hoje - za boljšo pokretnost, vibracijska masaža, pomoč pri izkašljevanju in drenažni položaji - za lažje izkašljevanje,  Stran 4 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10  dihalne vaje - za boljšo predihanost pljuč, skrb za pravilne položaje nepokretnih stanovalcev v postelji – za preprečevanje kontraktur (zatrdelosti sklepov) in preležanin,   trening ravnotežja - za boljšo stabilnost pri hoji in preprečevanje padcev,  trening koordinacije, propriocepcije – za skladnost gibanja, ravnotežja, hoje,  delna masaža – za izboljšanje psihofizičnega počutja,  povijanje nog z elastičnimi povoji – proti edemom, učenje različnih vaj (aktivnih in s pripomočki) in pravilnih gibov - da povečamo gibljivost sklepov, moč in vzdržljivost mišic ter preprečimo nastanek bolečin,   vaje za krepitev mišic,  vaje za preprečevanje osteoporoze – za močne kosti in preprečevanje zlomov,  vaje za mišice medeničnega dna – za preprečevanje uhajanja urina in blata,  lokalno gretje, vroči ovitki/obkladki – proti bolečinam,  lokalno ohlajevanje (masaža z ledom, vrečkami, kopeli),  kopeli v vodi z razgibavanjem,  elektrostimulacija (aparati: FES, ES) – za krepitev posameznih mišic z aparatom, protibolečinska terapija (aparati: TENS, ultrazvok, interferenčni tokovi, laser, bioptron, magnetoterapija) - za odpravo bolečine,   terapija za mehčanje brazgotin – aparat ultrazvok,  terapija za celjenje ran, preležanin – aparat bioptron,  pasivno razgibavanje sklepov z aparati – za povečevanje gibljivosti sklepov,  zdravstvena vzgoja stanovalcev in nasveti. Stanovalci doma ste dobrodošli v fizioterapiji kadarkoli želite kakršnokoli fizioterapijo, nasvet o primerni vadbi za vas in se jo naučiti, nasvete o različnih težavah, ki so povezane z gibanjem, pripomočke za hojo (sprehajalne palice, bergle, hodulje) in invalidske vozičke, zmanjšati bolečine kjerkoli po telesu. Skrbiva tudi za nabavo, nadzor in prilagoditev pripomočka za gibanje in hojo (hodulje, bergle, sprehajalne palice, invalidski vozički…). S sodelavci/kami se srečujeva na timskih sestankih, strokovnih svetih in pri individualnih obravnavah stanovalca, ter tako organiziramo in usklajujemo naše delo. V fizioterapiji se tudi stalno trudiva, da bi bil prostor za vas stanovalce čim bolj udoben, prijazen in opremljen s sodobnimi aparati, ki so primerni za vaša obolenja. Glede same fizioterapije, pa so dobrodošla tudi vaša mnenja, spodbude za nove oblike dela, graje in pohvale. Fizioterapevtki Dunja in Nataša POVEJMO SI... Stran 5 INTERVJU PRAVA KOFETARICA SEM Danica Poljšak Po rodu sem iz Idrijske Bele. Lepo je bilo v otroških letih. Sedem otrok nas je bilo. Bila sem četrta po vrsti. Štirje fantje so bili in tri dekleta. Štiri leta sem hodila v Zadlog v šolo, štiri pa v Črni vrh. Več kot uro hoda je bilo do šole. Enkrat sva z bratom na stezi opazila sledove medveda, pa sva jo ucvrla nazaj in po drugem hribu do Zadloga. Po osnovni šoli sem odšla v Izolo na gostinsko šolo, a sem jo tudi opustila. Dva meseca sem bila kasneje še na šverc pri prijateljici v Kopru, tako da je vsega skupaj naneslo leto dni življenja na obali. Ker takrat ni bilo moč dobiti službe, sem odšla v Ljubljano za gospodinjsko pomočnico. Več kot leto dni sem preživela v Trnovem. Varovala sem dva otroka, kuhala in pospravljala. Lepo je bilo. Kasneje pa sem dobila delo na Iskri v Spodnji Idriji. Ni bilo lahko priti iz Bele do Fare. Do Podroteje sem se običajno pripeljala s kolesom ali avtomatikom, potem pa na avtobus. Sedemindvajset let in pol sem pridelala v delovni knjižici. Sprva delo na Iskri ni bilo težko. Sestavljale smo elektromotorčke za tekočim trakom. Kasneje pa je postalo naporno. Elektromotorji so postali težki. Tri kilograme so tehtali in jaz sem šivala žico okrog njih. V Klubu mladih v Idriji sem spoznala mojega Poljšaka. Že prej sem ga imela malce na piki. Dvakrat sem ga videla na avtobusu, ker je opravljal terensko delo. Montiral je centralne kurjave. Leta 1975 sva se poročila. Enaindvajset let mi je bilo. Pravijo, da sem bila lepa nevesta. Bela obleka, bel klobuk in čevlji. In dolgi črni lasje. Prava filmska podoba. V Kromberku je bila poroka. Lepo sva živela, ker sva se res lepo razumela. Še sedaj ga pogrešam. Njega najbolj od vsega. Nekaj let sem živela pri njem v bloku, potem sva se lotila zidati hišo. Vsemu se je bilo treba odpovedati. S pomočjo kreditov sva jo končala v treh letih. Moja bolezen se je pričela pri štiriindvajsetih letih. Vse mi je letelo iz rok, v službi sem težko delala. Poslušala sem tudi opazke, češ, da sem lena. Pa me je kasneje dr. Felc poslal v Ljubljano na preiskave, kjer se je ugotovilo kaj mi je. V domu sem štiri leta. Težko je bilo priti. V glavi sem imela še staro podobo Marofa, ki ni bila nič kaj prijazna. Tedaj sem vedela, da so se stvari popravile, a vseeno je resnico, da greš na Marof težko sprejeti. Naj povem, da spijem štiri kave na dan. Zjutraj mi Jože Špik skuha lonček turške, Goran mi prinese kavo z mlekom, potem pa še popoldne spijem naenkrat eno črno in eno kavo z mlekom iz avtomata. Prava kofetarica sem. Nasploh sem malce preveč klepetuljasta. A vsaj to mi je ostalo, da se z jezikom lahko malce borim. Stran 6 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 Marija Srebrnjakova in Branko mi pomagata pri vožnji po domu, to je veliko vredno. Pa to mi veliko pomeni, da kakšnega prižgem, saj veste, na cigarete mislim. Vsaj to še imam. In nekaj upanja, da bo operacija pripomogla vsaj k malenkostnemu izboljšanju, da bi bila vsaj malce bolj stabilna in bi z desno roko lahko kaj naredila. S svojim življenjem sem kar zadovoljna, kako bo vnaprej ne vem, a upanje res umre zadnje. Zapisala: Metka Pavšič UTRINKI IZ ŽIVLJENJA V DOMU IN PRISPEVKI V ZRAKU JE BILO ČUTITI NAVIHANOST V ponedeljek, 24. oktobra so obe enoti našega doma obiskali Rdeči noski. Zares smo bili veseli obiska teh znanih klovnov, ki s svojim humanim poslanstvom polepšajo dan marsikateremu bolniku v bolnišnici ali stanovalcu doma upokojencev. V naši enoti doma so v parih obiskali štiri oddelke. Lepo je bilo opazovati nasmejane obraze. Nasmihali smo se petju, hoji po rokah, izdelovanju frizur s stepalnikom, masaži hrbta s straniščno krtačko, čarovnijam znanega čarovnika in še in še. Njihovo srčnost in resnično pravi človeški in strokovni pristop pa je bilo začutiti na negovalni enoti doma, ko so Rdeči noski nasmejali vse stanovalce. Skupaj smo prepevali znane pesmi, božali mehkega kužka, klovni so nam tudi zaplesali in »pometli« ambulanto. Tisto popoldne lahko rečemo, da je bilo vzdušje v domu drugačno, bolj sproščeno, živo, veselo, v zraku je bilo čutiti navihanost. Rdeči noski so nam razdelili t.i. vstopnice za njihov prihodnji obisk, kakopak – rdeče noske. Le skrbno jih shranimo! Zapisala: Metka Pavšič Foto: Ana Vojska POVEJMO SI... Stran 7 Ko bi vsak iz svoje hiše in iz svojega srca, spodil proč zavist, sovraštvo, sreča bi na svet prišla. (I. Malavašič) SLEDILI SMO NJIHOVIM PESMIM Vsak torek smo s težka pričakali, da so se kazalci na uri premaknili na štirinajsto in smo se zbrali k recitacijskem krožku. Sprva nas je bilo le šest, nato pa je vsako srečanje obogatil kakšen nov obraz. Vsak prisotni je v roke dobil napisano pesem enega od naših pesnikov. Nato smo skupaj razmišljali, kaj nam je umetnik hotel povedati s tem, ko je na papir izlil del tistega, kar je nosil v svoji duši. Prebirali smo jih in si postavili cilj, da jih nekoč preberemo tudi ostalim stanovalcem našega doma. Skupina, ki jo vodita Ana in Karmen, je bila deležna našega premiernega nastopa. Navdušen aplavz je vsakemu od naših članov dal poguma, da smo se predstavili še nekaterim delavkam doma. Branko je navdušeno pripovedoval Pavčkovo pesem o poti in upanju, ki nas opogumlja, da poizkusimo vedno in vnovič in znova...Danico je Prešernova O Vrba spomnila na čase, ko je te verze ponavljala skupaj s sinom – šolarjem. Lidija se je potrudila, da je o koledarju povedala tako, da smo se zavedli minljivosti in hitenja časa. Mara je s Kettejevo pesmijo o ljubici, ki brezskrbno spi, razmišljala o hrepenenju po ljubezni. Jožica je pa je za svoj nastop izbrala pesem o kmečki materi in jo povedala s tako nežnostjo v glasu, da so se vsem prisotnim solze kar same prikradle v oči. O mami je govorila tudi Kajuhova pesem, ki jo je občuteno recitirala Angelca. Zapisala: Irena Hvala Foto: Karmen Kacin Stran 8 Ob vseh naših srečanjih nas je s svojimi zgodbami, ki so nastajale v pokrajini, kjer je preživljala otroštvo in mladost, nasmejala naša Marija. Tudi ob nastopu za publiko je v domačem narečju pripovedovala o Sergiju, ki je kupil regipeto (modrček), in kako si je pomagal, da je izbral ravno pravšnjega za svojo drago ženo. Zgodba o posledicah, ki so nastale zaradi švercanja kokoši, pa je bila menda resnična. LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 KAKO SMO NA MAROFU DOBILI MUCKA Nekega jesenskega popoldneva smo pred našim domom dobili majhno, zapuščeno mucko. Eno popoldne sem tudi sama zaslišala njegovo prestrašeno mijavkanje. Nisem ga hotela iti pogledat, ker sem upala, da ga bo kdo prišel iskat. Niti videti ga nisem hotela, ker se mi je tako smilil. Zaposleni v domu so se na srečo zavzeli za malega mucka in poskrbeli, da je dom našel pri nas. Takrat sem takoj stekla pogledat mucka. Bil je čisto domač muc kot smo jih imeli včasih. Majhno glavico so krasile lepe bistre, sive oči. Smrček, trebušček in sprednje tačke so bele, ostal kožušček pa je tigrast in siv. Smešno se mi je zdelo, ker so se ga nekateri bali. Enkrat mi je ušel in dirkal po negovalnem oddelku. Sopihala sem za njim, saj se mi je spretno izmikal, preden sem ga ujela. Mucka imam zelo rada. Trikrat na dan grem k njemu, ga božam in mu kaj lepega povem. Zdi se mi, da me pozna po glasu, ker mu vedno nekaj govorim, pa tudi kakšno pesmico mu zapojem. Tudi poljubček je že dobil od mene. Zelo rad spleza na ramena in od tam opazuje, kaj se dogaja okoli njega. Poimenovali smo ga Srečko. Marsikomu v domu prinaša veliko veselja in lepih trenutkov. SREČKO Sam je Srečko na Marof prišel, prinesel veselje je našim ljudem. Vsi ga radi imamo, in ga na veliko carkljamo. Lačen ni nikdar, zato pa mu rečem KRALJ. Igrač mu ne manjka, lepih besed in družbe tudi ne. Naj živi nam v veselje, in naj postane ponosen mačkon! Za vedno tu naj ostane, in naš dom nam varuje. Zapisala: Marija Bertok Foto: Ana Vojska POVEJMO SI... Stran 9 TEST HOJE NA DVA KILOMETRA PO RAKAH V IDRIJI Lahko bi rekli, da obljuba dela dolg. V spomladanskem času smo se prvič udeležili testa hoje na dva kilometra na Rakah v Idriji. Organizatorju ZD Idrija smo obljubili, da se srečamo tudi jeseni. Meseca oktobra smo zbrali šest zainteresiranih stanovalcev. Test hoje je tudi tokrat potekal po znani sprehajalni stezi po Rakah. S stanovalci in spremljevalkami smo se pripeljali do nogometnega igrišča pri Likarci. Do štartnega mesta smo pot nadaljevali peš. Na štartnem mestu nas je že čakala ekipa iz ZD Idrija. Zdravstvene delavke ZD Idrija so stanovalce lepo sprejele. Izmerile so jim krvni pritisk, pulz in vrednost kisika v krvi. Za vsakega posameznega stanovalca je bilo potrebno izpolniti vprašalnik. S stanovalci se je pogovorila tudi prisotna zdravnica. Medtem, ko smo čakali na start smo si privoščili kozarec toplega čaja. Pred startom je bilo potrebno ogreti naše mišice. Poskušali smo slediti vajam, ki nam jih je demonstrirala fizioterapevtka iz zdravstvenega doma. Na startno mesto smo med sodelujočimi stopili zadnji. Test hoje so stanovalci opravili v spremstvu spremljevalk. Vsi skupaj smo hodili tako hitro kot sta nam dopuščala zdravje in kondicija. Na poti smo srečevali prve udeležence, ki so se že vračali, znance in ostale ljubitelje te pohodne poti, pogosto v družbi štirinožnih prijateljev. Ko smo prišli na cilj so nam zdravstvene delavke iz ZD Idrija čestitale in nam še enkrat izmerile pulz in kisik v krvi. Čestitali smo si tudi med seboj in si zopet privoščili kozarec toplega čaja. Zadovoljni z našim sodelovanjem smo se vračali po poti mimo Kamšta, preko visečega mostu do avtomobilov. V domu nas je že čakala topla večerja. Telo človeka je že od pradavnine ustvarjeno za gibanje. Žal pa nas sodobni način življenja sili k pasivnosti. Nezdrav način življenja ima za posledico vse več srčno žilnih in presnovnih obolenj, kar slabo vpliva tudi na kostno mišične strukture. Test hoje na dva kilometra je v Sloveniji že več let množično organiziran po več krajih, večkrat letno. Namen tega testa je, da se ljudi spodbuja in motivira k gibanju in zdravemu načinu življenja. Na podlagi dobljenih rezultatov udeležencem svetujejo glede gibanja, da bi na ta način obdržali oz. izboljšali svojo kondicijo. Z načrtovanim treningom telo porabi tudi odvečne kalorije, ki jih zaužije s preveč kalorično hrano. Stran 10 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 Rezultati, ki so jih dosegli naši stanovalci, so bili pričakovani, vendar spodbudni za vsakega posameznika. Vsak stanovalec je globoko v sebi lahko čutil neko notranje zadovoljstvo že zato, ker se je odločil, da opravi ta test, stopi na start skupaj z udeleženci, ki so zunaj doma, so tekom dneva bolj aktivni, pogosto še v delovnem razmerju, največkrat precej mlajši in se še ne srečujejo s kroničnimi obolenji, ki bi vplivali na njihovo gibanje. Pri vseh sodelujočih stanovalcih dobljeni rezultati, ki so računalniško obdelani, pokažejo, da je za njih nujno oz. skrajni čas, da povečajo svojo fizično aktivnost. Priporoča se jim redno, učinkovito vadbo vsaj štiri dni na teden. Vadili naj bi vsaj pol ure na dan, pri tem bi bilo dobro, da vadba povzroči rahlo znojenje oz. zadihanost posameznika. Kot primerne oblike vadbe, ki mora biti opravljena dovolj hitro, priporočajo:  hitro hojo ( trening hoje lahko razdelimo v dva dela - 2 x po 15 minut),  različne oblike aerobike s podobno močjo vadbo,  plavanje,  veslanje,  tek na smučeh,  dela na dvorišču,  druga ročna dela,  kolesarjenje. Med in po vadbi je prav, da si posameznik kontrolira srčni utrip, ki naj bi bil v mejah dovoljenih vrednosti. Zapisala: Dunja Pirc Foto: Branko Pagon POVEJMO SI... Stran 11 SODELOVANJE PRI PROJEKTU SIMBIOZA Oktobra smo se s stanovalci, željnimi spoznavanja in učenja računalništva ter novih podvigov, odpravili v Osnovno šolo Idrija na računalniško delavnico Simbioza. Simbioz@ e-pismena Slovenija je bil prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je želel povezati dve generaciji in temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Namen projekta je bilo preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V tednu od 17. do 21. oktobra 2011 so mladi prostovoljci predstavnike starejše generacije navduševali za rabo računalnika. Izobraževanja so potekala po knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Sloveniji. Takšno sodelovanje je bila vsekakor priložnost, vredna doživetja. Foto: Branko Pagon PREDAVANJE VRHUNSKEGA ALPINISTA, PLEZALCA IN FOTOGRAFA Novembrskega popoldneva nas je s svojim pripovedovanjem ob fotografijah v svet gora popeljal alpinist, plezalec in fotograf Dejan Koren. Bili smo osupli nad tem, koliko sveta je že videl, kje vse je že plezal. Projekcija je stkala niti o minulem, zelo uspešnem letu njegovega mešanega plezanja. Pripovedoval je o odpravah v Skalno gorovje v Kanadi, v Patagoniji, Maroku, Pakistanu, Dolomitih,… Skratka, kot je dejal Dejan sam je to svet za doživet, tako za popotnike, avanturiste, planince, alpiniste in za vse, ki ljubijo lepote narave. Pa čeprav skozi okno objektiva. Stran 12 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 Getty images DRUŽENJE NA TRADICIONALNI INKLUZIVNI DELAVNICI V OSNOVNI ŠOLI CERKNO Sredi novembra smo bili povabljeni na tradicionalno inkluzivno delavnico v OŠ Cerkno. Druženje je potekalo v dopoldanskem času v obliki delavnic. Zabavali smo se na glasbeni delavnici, kjer smo se učili skupinskega plesa v krogu in se preizkusili v plesu s pisanimi trakovi ter pobližje spoznavali barvanje risb na računalniku. Vsem nam je najbolj v spominu ostala biološka delavnica, kjer je učiteljica pokazala skakače, hrošče, pajka, močerada, psa. Vseh smo se lahko tudi dotaknili. Ob koncu so nas prijetno pogostili, nato pa smo se polni novih vtisov poslovili in si obljubili, da se prihodnje leto zopet srečamo. Zapisala: Karmen Kacin Foto: Karmen Kacin POVEJMO SI... Stran 13 OBISK STRINE STANKE Vsako leto sva z nono okoli vseh svetih obiskali strino Stanko. Še se spominjam, kako mi je bil ta obisk ljub. Zelo mi je bila všeč ona in njena mala hiška, ki je imela samo dva prostora. V enem prostoru je imela posteljo in ta soba je bila pripravljena za čase, ko je kdo prišel k njej na obisk. Lepo se mi je zdelo, ker je imela dve sobi in eno je imela samo za ta namen. Njen bivalni prostor je bil v drugi veliki sobi. Na eni strani je imela »šporget«, mizo in staro vitrino, rjave barve. Bila je izrezljana, imela je okenca, iz poličk v omari pa so viseli kvačkani beli robovi. V omari je bilo vse lepo zloženo. Vse kar je strina imela, je imela spravljeno tam. Srtina je bila prava Brkinka. Na glavi je imela vedno črno ruto, ki je ni snela niti kadar je šla spat. Oblečena je bila v široko črno krilo iz navadnega, grobega platna. Spodaj je imela nekakšno majico, zgoraj pa jopo, ki se je zapenjala s sponkicami. Skoraj vedno je imela to jopo pokrpano s koščki blaga. Tudi nogavice je imela črne, spletene doma, ki jih je nosila čez celo leto. Obute je imela nekakšne copate. Takih danes ne vidim nikjer več. Njen obraz je bil miren, vzbujal je občutek varnosti in vedno ga je krasil nasmeh. Strina je dišala po domačem milu, ki ga je naredila sama. Vanj pa je dodajala sivko, ki je dajala prijeten vonj. Ko sva z nono prispeli k njej, naju je vedno najprej objela in naju hitro povabila, da se usedeva. Za naju je že imela pripravljeno kavo, mleko in kruh, ki ga je spekla dan prej. Jedli sva in strina je hitela pripovedovati vse, kar se je zgodilo tistega leta v njeni vasi, v Tatrah. Nato smo vse tri odšle na britof. Britofi za vse svete takrat niso bili okrašeni z razkošnim cvetjem in prevelikim številom sveč. Le redko je bila kakšna sveča, največ pa je bilo tistih majhnih lučk, ki se jih je prižgalo v vodi z oljem. Te lučke smo imenovali dušice. Sicer je bil vsak grob popravljen. Krasile pa so jih čisto domače rože. Od majhnih krizantem, turški nageljni, za zelenje po so največkrat uporabili rožmarin. Spomnim se groba osemletnega dečka, ki je izstopal od drugih z lepim lesenim, belim križem. Okrog groba pa je imel lepo belo obrobo. Strina mi je povedala, da je ta deček padel v vodo in se tam utopil. V enem kotu britofa pa so bili zapuščeni grobovi, ki so bili brez križev, saj so bili tam pokopani tisti, ki so storili samomor. To me je zelo prizadelo. Na pokopališče so ljudje vedno prihajali in odhajali. Ob srečanju so se vsi med seboj lepo pozdravljali. S strino smo zmolile Oče naš in molitev za mrtve. Nato smo se vrnile proti domu. Pogrnila je mizo z belim, doma narejenim prtom. Na sredino je postavila ožgan lonec z juho, saj je z njim kuhala na odprtem ognju. Juha je dišala po kokoši. V njej pa so bili domači rezanci. Zraven je postregla še krompir in kislo zelje. Nobenega drugega mesa ni bilo, razen tistega iz juhe. Kruh pa je bil vedno zraven. Mene je malo pocarkljala s tem, da mi je naredila majhen okrogel, sladek hlebček. Stran 14 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 Takrat se je pri njej pred jedjo molilo. Tako smo zmolile Oče naš in začele jest. Še zdaj se spomnim, kako je vse skupaj dišalo. Nikoli v življenju mi nobena juha ni dišala tako kot juha strine Stanke. Bližala se je noč in strina je vedno rekla: »Ti Marija boš spala z mano, deklica pa bo spala poleg naju, da jo ne bi bilo strah.« Pripravila mi je nekakšno posteljico, vse je bilo kar na tleh. Povabila naju je, da pojemo še večerjo, da ne bi hodile lačne spat. Šla je k kredenci. Iz nje je vzela kruh in kar velik kos kuhanega pršuta. V hiši strina ni imela ne luči, ne vode. Svetila je le z petrolejko, ki je delala sence. V kotu je imela križ, ki se mi je zaradi senc zdel precej grozen. Drugo jutro smo kar zgodaj vstale in se z nono na hitro odpravili domov, saj je avtobus odšel že ob šestih. Z nono sva se od strine lepo poslovili, nona pa je iz žepa vzela bankovec, ki ga je dala strini. Strina ni imela pokojnine. Zaslužila je le s tem, da je komu pomagala pri delu. Zapisala: Marija Bertok KONTRABANT Dragi stanovalci, stanovalke in vsi zaposleni v domu. Prišla je zadnja številka domskega časopisa v letu 2011. V domu imamo bralno skupino, ki jo vodi gospa Darja Ogrič. Skupaj smo prebirali knjigo, ki opisuje sam kontrabant, o tem, kako so si znali takratni fantje pridobiti nekaj denarja od tihotapljenja tobaka, cigaret, kave…in to v veliki količini. V hlod so npr. napravili luknjo, vanjo položili 50 kg kave, luknjo pa so nato zakrpali z olupki hloda in ga nato položili med ostale hlode na vozu. Zaradi teže na vozu, je bilo treba pod kolo postaviti vejo. Ob trudu vprežene živine so pri spravilu tovora na vrh pomagali tudi graničarji. Ko so tovor spravili do doma, se je lastnik le lepo nasmejal. Nekaj kave je dal tudi mami, očetu je dal cigarete, prijateljem pa še vžigalnike. To je prva razlaga. Druga pa je bolj žalostna in daljša. Moj brat France je oktobra 1935 dobil poziv v vojsko. Odločil se je, da ne bo odšel v vojsko v Abesinijo, zato se je odločil za pobeg v Jugoslavijo. Pri pobegu mu je pomagala gospa iz Idrije. Prišla je v noči pred 3.10.1935. Postregli so ji s pršutom, kruhom in sadjevcem od mošta. Po malici se je brat odpravil v sobo. Prinesel je velik kufr, izdelan doma, saj je bil po poklicu mizar. Ob odhodu se je od vseh lepo poslovil. Nazadnje je pa še meni prišepnil: »Slavka, ubogaj vse svoje. Jaz grem služit, ta teta pa gre z mano, da mi bo pomagala nesti kufr!« V Ravnah nad Žirmi je bila na senožeti meja med Italijo in Jugoslavijo. Tam je moj oče imel sestro, stric pa je bil čevljarski mojster. V Žireh je brat prenočil samo eno noč. Pot ga je vodila v Dolenji Logatec k stricu Frenku. Oni so bili mizarji. Imeli so sina in hčer. Ko je stric umrl, je njegov sin prodal delavnico in vso zemljo, sestra pa se je poročila. Sin se je skupaj z materjo naselil blizu Lesc, blizu tovarne čokolade. Tam si je kupil kos gmajne, si uredil hišo in delavnico. Moj brat pa se je takrat odselil v Šmarje Sap. Tam je pri nekem podjetniku dobil delo in si s tem zaslužil tudi italijanski zapor na otoku Gonars. Tja je hodila ena gospa iz Idrije in našim domačim nosila pakete, nazaj pa nam je prinesla pošto. Tudi na moj dom je prinesla pismo. POVEJMO SI... Stran 15 V njem je brat prosil za nekaj celih orehov. En oreh smo previdno razdrli in izluščili jedrca. V lupino smo dali srebro in obe polovici smo previdno zlepili skupaj z lepilom, ki ga je brat uporabljal za obdelovanje pohištva. Oreh smo označili s piko, ki je bila svetlejša od lupine. Srebro so potrebovali za preganjanje uši, saj so jih imeli prav vsi. Poleg orehov nas je prosil še za kilogram fižola. Fižol smo skuhali in ga posušili na vroči peči. Ko je bil suh, smo ga zmleli z mlinčkom, ki smo ga uporabljali za mletje brinovih jagod. Fižol smo prepražili na masti in z njim naj bi si brat izboljšal okus mineštre, ki je bila tako čista, da si se v njeni tekočini lahko pogledal kot v ogledalu. Ta zapor so letos prikazovali tudi po televiziji pri poročilih. Kazalo je tudi spomenike in grobove internirancev. Ob razpadu Italije se je brat vrnil v Šmarje Sap, kjer si je že prej izbral izvoljenko. V Lanišču si je uredil hišo in delavnico. Na rojstni dom se je prvič vrnil po osmih letih in šestih mesecih. Bilo je na Veliko noč, leta 1945. Za pirhe smo jima dali gosja jajčka. Eno gosje jajce tehta 15 dag, kokošje pa le 5 dag. Druga skupina kontrabantarjev pa se je verjetno začela v Rovtarskih Žibršah, leta 1932. Živino so gnali v idrijsko klavnico med naseljem Veharše in našo senožetjo in gozdom. Brata sta takrat pasla živino in sta večer za večerom videvala dva možakarja, ki sta gnala živino. En večer se je oče skril v bližini gozdička. Ob prihodu je spoznal oba možakarja. Ta pot se je nadaljevala skozi Jelični Vrh po gozdu proti klavnici v Idriji. Pot je bila dolga vsaj 20 km, saj sem bila tudi sama v Žiberšah, tako da si predstavljam dolžino poti. Vsem, ki bodo brali mojo zgodbo, pa srečne praznike in srečno novo leto 2012! Zapisala: Slavka Nagode NJIHOVO DARILO—PESEM V četrtek smo obrnili zadnji list na koledarju letošnjega leta. December nam prinaša praznične dneve, mesta se odenejo v morje pisanih lučk, ki skupaj s snežinkami dajo vtis čarobne pokrajine. To so dnevi obiskov treh radodarnih mož, dnevi z vonjem po pecivu in pomarančah...To so dnevi, ko naj bi si vzeli več časa za druženje...Na prvi decembrski dan smo lahko prisluhnili pesmim ki so jih pod vodstvom Elizabete Lampe zapele dekleta in žene iz Kanomlje. V prvem delu so nam predstavile sklop narodnih pesmi. Večino besedil smo poznali in občasno kar nismo zmogli, da ne bi tudi sami zapeli z njimi. Občuteno so v drugem delu nastopa zazvenele priredbe popevk in melodij, ki so jih ustvarili slovenski narodno zabavni ansambli. Na koncu pa smo doživeli še veliko in prijetno presenečenje. Pevke so mape z notnimi zapisi zamenjale za košarice. So na poti iz kanomeljske doline v našo ustanovo srečale Miklavža ? V naše roke so namreč priromala sočna jabolka in raznovrstno pecivo. Okušali smo sladke dobrote in poklepetali. Hvaležni za lepo preživeto četrtkovo popoldne, smo Kanomeljčankam zaželeli še veliko zadovoljstva pri njihovem prepevanju. Veselimo se ponovnega srečanja z njimi...Obljubile so namreč, da nam bodo še prinesle njihovo darilo – lepo pesem! V imenu stanovalcev zapisala: Irena Hvala Stran 16 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 ADVENTNI ČAS Beseda ADVENT pomeni prihod. Pri tem mislimo na Jezusov prihod pred 2000 leti in na njegov drugi prihod ob koncu časov. V adventnih dneh se pri bogoslužju spominjamo, kako so Odrešenika pričakovali v davni zgodovini. Adventni čas je slovenskemu narodu že od nekdaj čas človečnosti, domačnosti, pozornosti, notranje zbranosti in duhovne priprave na Božič. Adventni čas traja štiri tedne, simbol tega časa je adventni venec, ki nas vabi k molitvi. Samo bog ve, ali ni letošnji adventni čas zame ali zate zadnji. Kliče nam, naj gremo vase in se zamislimo, ali smo pripravljeni. Tudi v našem domu smo se zbrali ob izdelovanju adventnih venčkov. Dogodka so se udeležili stanovalci vseh oddelkov. Eni so bili dobri v zamislih, idejah, drugi pa spretni v izdelavi. Tudi zapeli smo. Venčki sedaj krasijo številne kotičke naše hiše ter nas vabijo, da se ob njih srečujemo. Naj bo to čas pobožnega Zapisala: Darja Ogrič pričakovanja! Foto: Ana Vojska SVETI MIKLAVŽ V petek nas je po sveti maši obiskal sveti Miklavž. Z njim so prišli otroci, ki so nam zaigrali lepo igrico in nam naročili, naj se imamo radi in naj pomagamo drug drugemu. Ker pa Miklavža radi vidijo vsi, se je kmalu odpravil na obisk po domu in vsem zaželel obilo zdravja, razumevanja in miru v duši. Za vse je imel tudi majhno sladko presenečenje. Tudi advent je poseben čas, ko se pripravljamo na prihod Jezusa Kristusa, zato postavimo na adventne venčke štiri svečke za vsako nedeljo po eno, vse tja do božiča. Vsaka svečka ima svoj pomen. To so MIR, VERA, LJUBEZEN in UPANJE. Tako smo dočakali prvega svetega moža v decembru. Z veseljem pa pričakujemo tudi naslednja dva in z upanjem pričakujemo, da bosta prinesla več miru in razumevanja vsem nam kot tudi po svetu. POVEJMO SI... Zapisala: Vanja Žigon Foto: Darja Ogrič Stran 17 MIKLAVŽEVO PISMO (IGRICA ) Nastopajo otroci: Simona, Sabina, Polona, Martina, Goran, Simon PRIPOVEDOVALEC: V ozki dolini med strmimi hribi je ležalo majhno mesto. V zadnjih novembrskih in v prvih dneh decembra so otroci tega mesta pisali pismo sv. Miklavžu. V njem so izrazili mnogo majhnih in velikih želja, upajoč, da jih bo dobrotni svetnik izpolnil ob svojem godu. OTROCI (sedijo okoli mize, v rokah imajo liste in svinčnike in pišejo): SIMONA: Dragi sveti Miklavž! SABINA: Prinesi mi … POLONA: ... ne pozabi na smučarske karte. GORAN: …lahko dodaš tudi kakšen evro. MARTINA: …na koncu te prosim še za eno Milko s ta velikimi lešniki! SIMON: Veš sveti Miklavž, mislim, da si vsaj to že zaslužim! SIMONA: Lep pozdrav in čim več prinesi! PRIPOVEDOVALEC: Pisma so položili na okenske police ali pa na ograje balkonov in teras. Pošta je tekom noči izginila. Miklavževi angelci so opravili svoje delo. Le tri dni pred Miklavžem pa se je zgodilo, da jim je svetnik odpisal. Otroci se zberejo v polkrog in kažejo vsak svoje pismo! SIMONA: Ali je tudi tebi Miklavž odpisal? SABINA: Tudi! A ni čudno? OSTALI OTROCI: Meni tudi…. POLONA(prebere pismo): Dragi otrok! Prejel sem tvoje pismo. Vsaj nekaj želja ti bom gotovo izpolnil. Toda, ali se ti ne zdi, da si malo pretiraval v opisovanju svoje pridnosti? GORAN (bere iz svojega pisma): Praviš, da vsak dan moliš! Kako je bilo pa v času počitnic na morju? Niti eno jutro se nisi prekrižal, in niti en večer se nisi Bogu zahvalil za lep dan, ki si ga preživel! Stran 18 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 MARTINA (bere iz svojega pisma): Pišeš, da rada pomagaš staršem. Kdaj si nazadnje brez besed pospravila svojo sobo? SIMON (bere iz svojega pisma): Napisal si tudi, da si prijazen do sošolcev. Si čisto pozabil da si sošolki skril copate? GORAN (bere): Kakšne so tvoje veroučne naloge? Ali niso nekam površno napisane? Kdaj si nazadnje prijazno pozdravil staro gospo, ki stanuje v sosednji hiši? Ali nisi celo rekel, da je stara čarovnica? SABINA: Kaj bomo pa zdaj? Miklavž vse ve …Nič ne bo z darili… OSTALI OTROCI: (skomigajo z rameni) SIMONA: Full nam je zdaj zatežil ta Miklavž! SABINA: Z darili bo kriza … boste že videli! POLONA: Kaj bomo? GORAN: Jaz bom vsak dan, res vsak dan vsaj pet minut namesto računalnika vzel v roke molitvenik, ki mi ga je stara mama podarila, ko sem šel k prvemu obhajilu…Samo še poiskati ga moram, kje je… MARTINA: Jaz bom pa končno pospravila svojo sobo. SIMON: No, jaz bom pa vse sošolke za nekaj časa pustil pri miru…Čeprav so kdaj take koze, da mi parajo živce! POLONA: Bom stari ženi, ki stanuje v našem bloku šla v trgovino in po zdravila v lekarno. Pa še kdaj bom šla k njej na klepet... SIMONA: Jaz bom pa šla obiskat mojo staro mamo v dom upokojencev. Že dolgo nisem bila pri njej. Saj samo leži in nič več ne more povedati od tedaj, ko jo je zadela kap. Šla bom in ji povedala, da jo imam še vedno rada. To bo gotovo razumela. PRIPOVEDOVALEC: Otroci so držali obljube, ki so si jih bili zadali. Natančno so jih izpolnjevali. Popoldne pred Miklavževim večerom so imeli verouk. Katehet kar verjeti ni mogel, da ima pred seboj iste otroke kot pred tednom dni. Bili so neverjetno mirni in celo sodelovali so kot že dolgo ne! Na koncu veroučne ure so skupaj stopili v cerkev. Skozi okno je v prostor sijalo zahajajoče sonce. Žarki so se lovili na vratcih tabernaklja in obsijali skupinico, ki je pokleknila predenj. In tedaj so otroci občutili srečo, ki jo je v njih mlado srce prinesel občutek, da so s pomočjo sv. Miklavža naredili to, kar naroča Jezus. POVEJMO SI... Stran 19 Ko se je dan prevešal v večer, je na nebu nad hribi v daljavi v čudoviti zlato škrlatni barvi zažarelo nebo. In deklica, ki je bila obiskala staro mamo v domu upokojencev, se je spomnila, da ji je pred leti, ko jo je varovala, nek večer pred godom sv. Miklavža pripovedovala: »Kadar se v prvih dneh decembra nebo žari v zlato rdečkasti zarji, veš, tedaj Miklavž piškote peče! Z njimi obdari pridne otroke!« Avtorica: Irena Hvala PISANE SMREČICE Čistila sem kuhinjski pult, ko se je na radiu vrtela pesem Adija Smolarja, ki je prepeval o tem, kako rolica papirja obriše solze, ki jih povzročijo različni dogodki v življenju. Ko sem končala z delom, mi je v rokah ostala rolica … In porodila se mi je ideja,da bi trd del kartona narezala na obročke in jih pobarvala. Ob prihodu v službo sem na mizi uzrla klobčič modre preje. Kaj pa če bi narezane obročke ovila z barvnimi nitkami. Rečeno – storjeno! Pridne roke naših stanovalcev so v dneh letošnje jeseni urno navijale pisane niti na obročke. Navduševala jih je pestrost barv in občutek, da bodo sami izdelali okraske, ki bodo polepšali decembrske praznike. Zanimivo je bilo opazovati, da so v sončnih dneh posegali po svetlih nitih, v dežju pa je nastal tudi kakšen krogec umirjene barve. V prejico ovite rolice smo že nalepili na karton in oblikovali v smrečice. Posute s svetlečim prahom bodo pričarale čarobnost trenutkov, ko se bomo poslavljali od starega leta in si voščili srečo za čase, ki prihajajo. Navodilo za izdelavo smrečice: Kartonski del papirnate brisače na trdi podlagi z OLFA nožem narežemo na enako velike obročke. Ovijemo jih z nitjo barvne prejice, tako da prekrijemo ves papirnati del. Nato obročke nalepimo na trdo podlago v takem zaporedju, da dobimo želeni lik(npr. smrečico, snežinko, rožico..). Odstrižemo odvečno podlago. Krogce polepšamo z umetnim snegom, s perlicami in drugimi drobnimi okraski. Izdelek uporabimo kot okrasek na božično-novoletnem aranžmaju, lahko pa ga preprosto obesimo na steno ali na vejo jelke. Stran 20 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 Tudi letošnja okrasitev doma je trud naših stanovalcev. Posebno so se trudili tudi stanovalci iz negovalne etaže, varovanega oddelka pa tudi vsi ostali. S tem so dokazali, da marsikaj zmorejo in velikokrat je bilo čutiti, da so ponosni na svoje spretnosti in končne izdelke. (Darja Ogrič) Zapisala: Irena Hvala Foto: Ana Vojska ROLICA ZELENA Rolica papirja in smrečica zelena, popoldneve krajša, prste razmiga, družbo, veselje prinaša. Rolica papirja v volno ovita, smrečica zelena v srebrne balončke pokrita. Silvij in Lučka, rolica brž je zvita, Štefi pa reče, da je preveč zavita. Kati, Andreja se trudita močno, da smrečica čim prej zrasla bo. Marko, Joži in Marinka sprašujejo na glas, le komu ta rolica zelena bo za okras. Danica balončke s srebrnimi nitkami pokriva, Andreja pa vesela pogleduje po hiši, kje ta rolica zelena bo vsem dobrim ljudem zaželela BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2012! Zapisala: Darja Ogrič POVEJMO SI... Stran 21 JE RES VESELI DECEMBER? Po ulicah je mnogo luči, izložbe praznično okrašene vabijo...Plakati napovedujejo vrsto veselih dogodkov.. Otroške oči čakajo Miklavža in Božička. Zadnji dan leta pa bo prispel dedek Mraz s košem daril. Tam, kjer so se ustavili stroji in so delavci s sklonjenimi glavami odšli domov, bo v prazničnem času še več grenkobe kot sicer. V družini, ki je izgubila katerega od svojih dragih, bo Božič in Silvestrovo minevalo v mislih nanj...In koliko src je prizadela naša brezbrižnost, ko hitimo drug mimo drugega in ne zmoremo izreči prijazne besede. Morebiti v sosednji hiši nekdo trpi zaradi nasilja, pa ne zmoremo spregovoriti o tem in pomagati. Drobna snežinka z neba padla na mrzla je tla, ko se je nežno zemlje dotaknila, se je ob njeni trdoti zlomila. Mlada deklica je v svet odhitela, da ljudje prijaznim je verjela, ob spoznanju, da je se je zelo zmotila, njena duša se je zlomila. Drobna snežinka se je v kapljico vode spremenila, vodo je žejna ptičica popila, deklica pa nikogar ni imela, da bi mu žalost svojo razodela. Naj bo leto 2012 čas, ko se bomo trudili drug o drugem misliti dobro, ko si bomo pomagali pri delu za skupno dobro, si znali odpuščati in vliti pogum v težkih dneh! Zapisala: Irena Hvala Stran 22 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 SPOMINI IN PRIGODE IZ OTROŠTVA: NAŠA OVČICA BINKA V ŽIVIH JASLICAH Bil je hladen božični večer. V našem malem kraju so ljudje hiteli iz služb, zaviti v topla oblačila. Iz ust jim je puhtela vroča sapa, ki je risala megličaste obrise v temo. Pordele nosove so pred mrazom skrivali v ovratnike plaščev. V ivje odeto drevje se je lesketalo v soju lune. Tema je budila luči. V zraku je bilo čutiti vznemirjenje. Božični večer je bil. Ta večer je bil nekaj posebnega za naš mali kraj. Prvič smo v cerkvi priredili predstavo z živimi jaslicami. Že tedne smo se pripravljali na ta večer. Zbirali smo oblačila, da bomo videti kot prave figurice iz jaslic. Za pastirce, za Jožefa, Marijo, svete tri kralje, vaščane,.. S pevskimi vajami smo urili glasove v ubranosti vsi, ki naj bi v oratoriju prepevali o božičnem čudežu in Njegovem prihodu na svet. Nastopali naj bi tako odrasli kot otroci in….celo žive živali. Oče je v ta namen posebej očistil našo najmanjšo ovčico Binko, ki naj bi jo kot odrasli pastir prinesel k jaslim. Vseh nas pet otrok je bilo pastircev. Obuli smo raztrgane in pošvedrane čevlje, iz ovčje volne pletene nogavice, oblekli hlače z naramnicami in se ovili v ovčje kože. Bili smo prava pastirska družina. H o j l a r i d i r i j o …… h o j l a r i j o , … hojlaridiridijo,…začelo se je. Ponosno smo prepevali in piskali na flavtice. Uživali, da smo igralci. V živih jaslicah. V jaslih je ležalo pravo malo dete…dojenčica Jerice iz Čadrga. Jožef, vživet v vlogo, je možato gledal. Marija, Jerica iz Čadrga pa se je nasmihala ob našem vriskajočem prepevanju in godljanju. Drugi prizor…. Oče je ponosno prinesel k jaslim našo malo ovčico Binko. V upanju na njeno pobožno igro je spustil prijem, a glej njeno živalsko nrav…..poskočno je odskakljala mimo jasli naravnost k nam pastircem, ki smo v pastirskih malhah imeli skrite rezerve »za po maši«. Oblizovala nas je vse po vrsti. Hihitajoč smo se ji izmikali. Oče je skočil, da bi jo ulovil in se ob tem spotaknil ob Jožefovo palico. Marija, Jerica iz Čadrga, je v strahu pograbila svojo dojenčico – Jezusa, ki je osuplo pogledala in zajokala. Stran 23 Zmešnjava je bila popolna. Nam otrokom v nepopisno veselje. Odraslim v zadrego. Ljudem v cerkvi pa v prisrčno zabavo. A moj oče, kot da ni bilo nič, je ulovil ovčico Binko, se z njo ponovno priklonil pred jaslimi in oratorij s pevskim prikazom Jezusovega rojstva se je nadaljeval. Še dolgo smo govorili o prvih živih jaslicah v našem kraju. Od takrat jih še nismo ponovili. Še vedno pa prepevamo hojlaridirija,…hojlaridirija,…hojlarija z doživetim pastirskim izkustvom in živim spominom na ovčico Binko. Zapisala: Romana Kavčič SPOMIN NA PRIHOD DEDKA MRAZA Lansko leto smo nestrpno pričakovali prihod dedka Mraza v hotelu Cerkno. Dogajanje se je začelo zvečer, po osmi uri. Veliko smo prepevali, imeli smo dobro večerjo, zaplesali in zapeli pa smo ob ritmih ansambla Blisk. Proti koncu nas je z obiskom počastil in razveselil sam Dedek Mraz, ki nas je vse tudi lepo obdaril. Dobili smo dežnike, mandarine in piškote. Obiska dedka Mraza smo bili vsi zelo veseli. Do sedaj nas je obiskal vsako leto. Vedno je bil oblečen v belo-siv plašč, v rokah je nosil palico, na glavo si je poveznil kučmo, obraz pa mu je krasila lepa, snežno-bela brada. Dedek mraz nas je lepo nagovoril in nam zaželel vsega lepega v prihajajočem letu. Naročil nam je, da moramo biti pridni pri delu in tudi kaj ubogati. Upam, da nas bo Dedek Mraz obiskal tudi letos in si bomo skupaj zopet zaželeli sreče, zdravja in miru v prihajajočem letu! Zapisala in ilustrirala: Danica Čuk Stran 24 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 V MRZLIH DECEMBRSKIH DNEH, KO MRAZ SE NABIRA V KOSTEH, ŽELIVA VAM VELIKO TOPLINE, VESELJA, KI VEČ NAJ NE MINE. DA HOJA BILA BI RAZGIBANA , PESTRA IN VITALNA. PA ČIM MANJ BOLEČIN, DA NE BI BILO TREBA VZETI ASPIRIN. ZDRAVJE NAJ SE VAS DRŽI VSE LETO IN VSE DNI, želiva vsem stanoval-cem/kam in sodelav-cem/kam fizioterapevtki Nataša in Dunja! Veliko sreče, zdravja in miru. Topline in osebnega zadovoljstva. Veliko novega in spodbudnega, doseženega in osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Vesel božič in lepe novoletne praznike želita Tanja Vidmar in Karmen Kacin. POVEJMO SI... Stran 25 Sreča je čudežni prah, ki ga narava iz svojih angelskih rok strese v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo. Želimo vam mnogo čudežnega prahu, poguma, zdravja in izpolnitev želja v letu 2012! Anica Likar s sodelavkami in sodelavci! Skrivnost je kot pajčevina, ki varuje zibelko življenja, je nasmeh, ki v ljubezni tihi tke besede sreče. Z vsakim novim jutrom spogleduje se in noči odšteva, da ob novem letu sreče čar in želje naše v vaša srca vlije. Blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu 2012 vam želimo vsi zaposleni v delovni terapiji! Stran 26 LE “Med dvema trenutkoma se nenadoma odpro vrata v nov čas, a sreča vendarle ni v tem času, temveč v nas.” Besede nahranijo našo potrebo po besedi. Misli nahranijo našo potrebo po razmišljanju. Dotiki nahranijo našo potrebo po življenju. A za vse je potrebno toplo gnezdo. Da se besede ne izgubijo. Da se misli ne razblinijo. Da dotiki ne izvenijo. Toplo gnezdo si ustvarjamo sami. Da se imamo radi. Da se trudimo polno živeti, z vsemi zmožnostmi, ki jih imamo. Mi smo toplo gnezdo. A toplo gnezdo mora stati na suhem in varnem. Da ga viharji bolezni, in osamljenosti ne odnesejo in uničijo. Za to, da bomo vaše močno drevo, ki vam bo nudilo oporo, zavetje in možnosti za polnejše življenje, se bomo še naprej trudili v domu. Želiva vam, da bi v krošnji našega doma našli primerno zatočiše z vsem, kar potrebujete. In ne pozabite! Sreča je v vas! Pa srečne praznike in vse lepo v novem letu, ki se nam bliža! Samo Beričič, direktor in Romana Kavčič, strokovna vodja Učenci osnovne šole Idrija, ki so vključeni v medgeneracijsko druženje! POVEJMO SI... Stran 27 RAZGIBAJMO MOŽGANE! POIŠČITE IMENA DREVES V TABELI. IMENA SO NANIZANA VODORAVNO, NAVPICNO IN DIAGONALNO! KRIŽANKA Stran 28 LETNIK 3, ŠTEVILKA 10 PRAZNIČNA POBARVANKA REŠITVE ODDAJTE V DELOVNO TERAPIJO DO KONCA JANUARJA, KO BOMO IZŽREBALI TRI NOVE NAGRAJENCE! NAGRAJENCI IZ PREJŠNJE ŠTEILKE SO: 1. TEODORA RASPET 2. MIRKO ERJAVEC 3. ŠTEFANIJA ŽONTA POVEJMO SI... Stran 29 DOM UPOKOJENCEV JOŽETA PRIMOŽIČA MIKLAVŽA IDRIJA ENOTA SPODNJA IDRIJA VOJKOVA 35 5280 IDRIJA UREDILA: Ana Vojska AVTORJI PRISPEVKOV, FOTOGRAFIJ, ILUSTRACIJ:                  JOŽICA TONČIČ DUNJA PIRC NATAŠA PREGELJ ŠKVARČ METKA PAVŠIČ DANICA POLJŠAK IRENA HVALA MARIJA BERTOK BRANKO PAGON KARMEN KACIN TANJA VIDMAR SLAVKA NAGODE DARJA OGRIČ VANJA ŽIGON ROMANA KAVČIČ DANICA ČUK ANICA LIKAR ANA VOJSKA Ilustrirala: Marija Bertok Hvala vsem stanovalcem in zaposlenim za prispevke. S njimi ste ponovno omogočili, da je praznična decembrska številka časopisa spet polna lepih utrinkov! SREČNO 2012! Prispevke, ideje... za naslednjo številko oddajte v delovno terapijo do konca meseca marca.