1. No category

Predavanje Anite Petek Dimmer (AEGIS – Aktives Eigenes Gesundes Immunsystem)
Smisel ali nesmisel cepljenja?
Konferenca ACC (anti-zensur.info), Švica, 23. februar, 2008
Uvod
O gospe Aniti Petek bi želel povedati, da jo kar naprej napadajo, ker pred imenom nima naziva doktor ali
kaj podobnega. Rad pa bi povedal, da so samouki povsod po svetu najboljši. To lahko utemeljimo z veliko
primeri. Obstaja mišljenje, da resnično dobre stvari pridobimo prav od samoukov. Izobraževala se je
sama, ampak to, kar trdi, je identično mnenju cele vrste strokovnjakov, ki imajo nazive doktorjev,
profesorjev in kaj vem, kakšne še. Kar boste danes slišali, je potrdilo veliko tistih, ki te nazive imajo.
Preden ji predam besedo, bi želel citirati neko resnično vrhunsko zdravnico. Preštudirala je 30.000 strani
literature o cepljenju, jih analizirala, ne le prebrala. Ona je strokovnjak z najvišjimi kompetencami.
Prebrala in analizirala je 30.000 strani o cepivih in prišla do naslednjega spoznanja: sto let raziskav šolske
medicine dokazuje, da cepljenja povzročajo več trpljenja in smrti kot kateri koli drugi ukrepi v vsej
medicinski zgodovini. Če to drži, če je ta trditev resnična, potem imamo pravico slišati o tem. Gospa Anita
Petek, danes boste povzeli zadnjih 200 let, ne le 100 let, je tako? Začela bo s povzetkom zgodovine
cepljenja zadnjih 200 let ter prikazala razburljiv in kritičen pogled na smiselnost oziroma nesmiselnost
cepljenja nasploh. Želim vam veliko uspeha pri predavanju!
Predavanje
Gospe in gospodje, dober dan! Najprej bi se rada na kratko zahvalila za organizacijo tega dogodka in za
povabilo in priložnost, da vam danes lahko predavam. Nekateri med vami me gotovo že poznate in veste,
da govorim zelo hitro. Danes moram govoriti še hitreje, ker bi rada v času, ki nam je na razpolago, veliko
povedala. Na začetku moje kariere, zdaj že 15 let predavam o tej temi, sem bila izpostavljena nenehnim
napadom, da nisem zdravnica. To me je takrat oviralo, imela sem občutek manjvrednosti. Z leti pa sem
ugotovila, kar so mi potrdili tudi številni zdravniki, da moram biti vesela in hvaležna, da nisem zdravnica,
saj lahko tako na vse skupaj gledam popolnoma brez predsodkov. Sedaj sem zadovoljna, in znanje, ki ga
imam, se lahko primerja z znanjem vsakega zdravnika. Tako je, kot mora biti, pot je vedno prava, s tem
da včasih pač naredimo tudi kak ovinek. Kot je že bilo povedano, bom začela z malo zgodovine, zelo na
kratko, da boste vedeli, kako dolgo cepljenje že obstaja, kaj so si ljudje takrat o tem mislili in kako se je
stvar zadnjih 200 let odvijala, kako se je cela zgodba o cepljenju uigrala, in zakaj imamo danes cepilni lobi,
zaradi katerega vsi bolj ali manj trpimo. Edward Jenner, angleški zdravnik, je leta 1796 pričel s cepljenjem
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 1
proti črnim kozam. Že stoletja prej so se sicer v zvezi s tem cepljenjem dogajali razni poskusi, vendar je
bilo prvo cepljenje proti črnim kozam uradno uvedeno leta 1796. Sledi Louis Pasteur, Francoz, ki ni bil
zdravnik, kakor tudi jaz nisem. Samo pomislite, ni bil zdravnik! Po poklicu je bil kemik in na njem dejansko
temelji celotna industrija cepiv. Na Louisu Pasteurju! Ne na Edwardu Jennerju, čeprav je on pričel s
cepljenjem proti črnim kozam. Louis Pasteur je ta, na katerem je zasnovana vsa TEORIJA mikrobov. In
danes se to še vedno imenuje teorija mikrobov, celo s strani zagovornikov cepljenja se to imenuje
TEORIJA, in za vsem tem stoji Louis Pasteur. Danes se zelo dobro počutim v tem krogu, saj ta dobri mož ni
bil zdravnik, kot tudi sama nisem. In kljub temu na njem stoji celotna industrija cepiv! On je leta 1885
prvič cepil proti steklini. Sledilo je cepivo proti antraksu (vranični prisad) in še nekaj drugih, kjer je malce
eksperimentiral. Ampak to, s čimer se je dejansko vključil v sam posel cepljenja, je bilo cepljenje proti
steklini. Potem je tukaj še nemški zdravnik dr. Robert Koch. Leta 1928 je razvil cepivo proti tuberkulozi. O
tem cepivu že marsikaj vemo. Cepivo proti črnim kozam - večina vas je bilo še cepljenih, predvidevam. V
Nemčiji je bilo cepljenje proti črnim kozam celo več kot 100 let obvezno. Cepljenje proti steklini - upam,
da se z njim niste srečali. Tuberkuloza - izhajam iz tega, da je večina nas, starejših, žal prejela tudi to
cepivo. Zelo na kratko bi rada spregovorila o Edwardu Jennerju, nato pa o Pasteurju. Na kratko bi
pojasnila, kako in zakaj je industrija cepiv dosegla današnjo razsežnost. Najbolj pomembno pa je, zakaj in
na podlagi česa. In ko boste to videli, boste lahko zgolj zmajevali z glavo: na kakšnih osnovah sloni naša
današnja vera v cepljenje! Edward Jenner, angleški zdravnik, je leta 1798 napisal poročilo o 23 primerih
črnih koz. To je bila raziskava o cepljenju proti črnim kozam. 14 oseb iz tega poročila (in to poročilo je
osnova današnjega cepljenja!) sploh ni bilo cepljenih! In vendar so bili vključeni v to poročilo. Enostavno
so dobili črne koze, jih preboleli in bili kasneje vključeni v to raziskavo kot dokaz, da cepljenje proti črnim
kozam deluje. Pri tem niso upoštevali, da sploh niso bili cepljeni! John Baker, petletni deček, je nekaj dni
po tem cepljenju umrl. To je bilo objavljeno šele mnogo let kasneje. Sam Edward Jenner je to poskušal v
svojem poročilu prikriti na način, da smrti sploh omenil ni. Sedaj ne bomo predelali vseh primerov,
ampak samo 4 od 23, o katerih je poročal, ki jih lahko štejemo za dejanske dokaze. Samo štirje primeri! In
na teh štirih primerih je bilo utemeljeno celotno cepljenje proti črnim kozam. Na osnovi teh štirih
primerov so več kot 100 let cepili ljudi v večini držav, razen v Švici. Mi smo bili tukaj spet malo samotarski,
hvala bogu, moram poudariti, saj so bili ljudje tako rekoč po celem svetu bolj ali manj obvezno cepljeni!
Na štirih posamičnih primerih! Predstavljajmo si to z današnjega vidika: ti primeri, ti ljudje, so dobili
cepivo samo nekaj tednov pred pisanjem poročila, kar celotno stvar še bolj otežuje. To pomeni, da
pacienti po cepljenju sploh niso bili opazovani, zato tudi nihče ni mogel vedeti, ali so zaščiteni ali ne, niti
ali imajo morda kakšne neželene posledice. Nikoli ni obstajal kakršen koli dokaz o stopnji ali trajanju
zaščite. A vseeno, na osnovi teh štirih primerov so 100 let prisilno cepili na milijone ljudi po vsem svetu.
Leta 1978 je bilo v Nemčiji obvezno cepljenje ukinjeno, to cepivo so celo prepovedali! V Švici so bili, kot
rečeno, dva ali trije kantoni, ki so uvedli obvezno cepljenje, a samo za dve do tri leta. Mimogrede, Švica je
ena redkih držav, kjer nikoli ni bilo epidemije črnih koz v tolikšnem obsegu kot drugje. In veste, zakaj? Ker
nikoli nismo imeli cepljenja proti črnim kozam. To je pravi in edini razlog! Če želite preveriti: Jenner je
napisal knjižico "Inquiry", kjer je to opisal. Z veseljem vam kasneje posredujem vir. Angleško izdajo še
vedno lahko kupite. Naša znanost in z njo današnja sodobna medicina z vso svojo industrijo cepljenja
utemeljujeta svojo vero na cepljenju proti črnim kozam. Na tej majavi osnovi štirih primerov, na nikdar
dokazani podlagi, se cepljenje izvaja bolj ali manj na vsej svetovni populaciji že več kot 200 let. Do danes
tega ni nihče uradno preveril, ampak se enostavno izvaja še naprej.
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 2
Začnimo s Pasteurjem. Francoz Louis Pasteur je eksperimentiral s slino steklih psov. Vzel je vzorčke
njihove sline, jo v posodi zmešal z juho, ja, to je ta reč, ki jo lahko pijemo. Slino in juho je zmešal in
počakal, a zgodilo se ni nič. Nič se ni moglo zgoditi. Če bi dovolj dolgo čakali, bi se tam pojavila plesen,
nič drugega. Odkril je, da nekaj ni v redu. Danes že vemo, kaj je bilo narobe, medtem ko takrat tega niso
vedeli. Virusi stekline se namreč ne nahajajo v slini steklih psov. Tista slina bi lahko mirno ležala tam še
do danes. Pasteur v juhi ni zaznal nikakršnih sprememb, zato je zaključil, da mora biti povzročitelj stekline
zelo majhen, neviden in seveda zahteven. Iz tega razloga ga je poimenoval virus. Torej to stvar, ki je ni
mogel najti. Virus pomeni strup. Sodobna medicina je začela od takrat naprej uporabljati ta izraz. Danes
vsi vemo, kaj je to virus, to je tako imenovani "povzročitelj bolezni", jaz ga želim videti napisanega v
navednicah. Pasteur je takrat skoval izraz virus, ga uvedel v medicino in danes se vsi pretvarjajo, da vedo,
o čem je govora. Pasteur je zares pridobil svetovni sloves, po mojem mnenju neupravičeno, pa vseeno, in
sicer s tole zgodbo: 6. julija 1885 se je mama s svojim 9-letnim sinom, Josefom Meistrom, iz Elsasa do
Pariza z vlakom pripeljala k Louisu Pasteurju. Ne, verjetno je šlo za kočijo. Dečka je 48 ur pred tem,
bodite pozorni na številko, 48 ur prej, na 14 različnih mestih ugriznil stekel pes. Sloviti Pasteur do takrat
še nikoli ni cepil človeka, cepil je le uboge ovce, ki so vse po vrsti poginile, ampak o tem ni nihče govoril.
In potem, tako vsaj pravi zgodovinska kronika, po dolgem notranjem boju, ki je trajal dve uri in pol, če
natančno berete, se je odločil tega dečka cepiti. Rekel si je, da tako ali tako nima možnosti za preživetje,
če ga cepi ali ne. V vsakem primeru bo umrl. Še danes se govori, da je ugriz steklega psa absolutno
smrtonosen, kar mimogrede sploh ni res. Deček je tri tedne dnevno dobival injekcije v trebuh, kar je
izjemno boleče. Predstavljajte si, to je bil otrok. Po treh tednih, piše Louis Pasteur v svojem dnevniku, je
deček "ostal zdrav". Torej, ni si upal reči "ozdravel je", ampak deček je "ostal zdrav". Pasteur je postal
slaven izključno na osnovi tega edinega primera! Nikoli več mu ni bilo treba karkoli dokazovati. Od takrat
dalje je cel svet želel njegovo cepivo, celo ruski car. Samo na osnovi tega edinega primera! Sedaj pa vam
želim pokazati, zakaj ta edini primer ne dokazuje, da to cepivo sploh deluje. Pasteur je takrat uporabil t. i.
aktivno cepljenje. Razlikujemo aktivno in pasivno cepljenje. Z aktivnim cepivom cepijo danes, ko pravijo,
da mora telo samo aktivno ustvariti protitelesa. Danes pa že vemo, da v kolikor pri steklini uporabimo
samo aktivno cepljenje in ne istočasno še pasivnega, tako se danes to uči, ne pa tudi ve, to je velika
razlika ... torej, če ne dobi obeh cepiv istočasno, cepljenje ne bo pomagalo in človek umre. Pasteur je
takrat uporabil samo aktivno cepivo. Do ugriza je prišlo več kot 48 ur pred tem, kot smo že videli. Danes
pa vemo, da se je proti steklini treba cepiti v roku 24 ur od ugriza, sicer stvar ne deluje in človek umre.
Josef Meister je bil takrat cepljen v trebuh. Danes učijo, da je to zgrešeno, da je treba cepiti na
popolnoma druga mesta. In sicer direktno. Danes se cepi naravnost v rano. Naslednja oteževalna
okoliščina je bila, da sta dva moška poskušala dečka rešiti pred psom. Tudi njiju je pes ugriznil. In ta dva
moška nista odšla v Pariz k Louisu Pasteurju, kar hkrati pomeni, da nista bila cepljena. Ta dva moška sta
ostala zdrava, ampak o njiju nihče ni govoril. To pomeni, da ta pes zagotovo ni imel stekline ali da deček
ni imel stekline. V nasprotnem primeru ne bi ozdraveli. Mimogrede, Pasteur je bil kemik in ne zdravnik.
Odgovorite mi prosim na vprašanje, kako lahko kemik diagnosticira steklino? Danes stekline ne more
diagnosticirati niti zdravnik, če nima dokazila iz laboratorija. Preprosto, ko pride pacient k zdravniku v
ordinacijo in ga ta pregleda, ne more tako diagnosticirati, niti danes, leta 2008, torej tudi takrat ni mogel.
Rada bi zelo na kratko povedala nekaj o proizvodnji cepiva. Zelo pomembno je, da vemo, kako se cepiva
proizvajajo. Že na osnovi te proizvodnje lahko vemo, da prvič, cepljenje lahko povzroči ogromno škode, in
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 3
drugič, da cepljenje ne deluje in nam ne nudi nobene zaščite, kot nam neprestano obljubljajo. Cepiva se
danes največkrat še vedno gojijo na živalih, njihovih proizvodih, npr. kokošjih jajcih za izdelavo cepiva
proti gripi, ali v krvi živali. To je tako imenovani medij, kjer raste snov za izdelavo cepiva. Potem imamo
cepiva, ki jih gojijo na umrlih človeških zarodkih. Naša farmacevtska industrija je navdušena nad tem
načinom proizvodnje cepiv, in sicer iz razloga, ker je izhodiščni material tako poceni. Tega stavka zdaj ne
bom komentirala! Predvidevam, da vsi veste in razumete, kaj je s tem mišljeno. Na tem mestu ne gre več
samo za zdravje, gre za etiko in moralo. Ta je prav tako pomembna kot zdravje, če ne še bolj, kajti z etiko
in moralo se naše življenje začne in konča, in zdravje je tukaj nekje vmes. Cepiva proti rdečkam in
noricam se proizvajajo na odmrlih zarodkih, in sicer ta cepiva uporablja cel svet razen Japonske. Japonci
iz etičnih razlogov zavračajo njihovo uporabo. Oni uporabljajo cepivo, narejeno na pasjih ledvičnih
celicah. Če spoštujem življenje, je prav tako neetično, da uporabim žival, tako kot to velja za človeka.
Obstajajo tudi cepiva, proizvedena na HeLa ali HDC celicah. HeLa celice, ta beseda oz. fraza je povezana z
žensko po imenu Henrietta Lacks. To so začetnice njenega imena in priimka. Njej so odvzeli rakave celice.
Gospa je umrla sredi 80. let. Zbolela je za rakom, ki je neverjetno hitro napredoval. Takrat so si rekli - tam
je bilo kup zdravnikov in znanstvenikov, ki so opazovali, kako je rak te ženske rasel ... to si je treba najprej
predstavljati -, in takrat se je enemu izmed njih utrnilo: čudovito, tole lahko uporabimo za proizvodnjo
cepiva! To je razlog, zakaj je danes toliko cepiv proizvedenih na tej osnovi. Kajti na ta način lahko zelo
hitro in poceni proizvedemo velike količine cepiv. Vidite, da to nima nič skupnega z zdravjem, temveč gre
samo za dobiček, nič drugega. Farmacevtska industrija je danes, poleg industrije oboroževanja, druga
najbolj dobičkonosna panoga na svetu, še prav posebej v državi, kakršna je Švica. Na teh človeških
rakotvornih celicah so pripravljena cepiva proti ošpicam in mumpsu. Pri nas, v industrijskih državah, ne
obstaja nobeno cepivo proti ošpicam in mumpsu, ki bi bilo proizvedeno na kakšni drugi osnovi. Tudi
cepivo proti steklini je deloma tako narejeno. Naša farmacevtska industrija pravi, da to ni nič hudega, saj
so ta cepiva tako prečiščena in prefiltrirana, da v cepivu, ki je vbrizgano, ni več sledi o raku. To ni res! To
lahko preveri vsak. Priskrbite si ampulo cepiva, odstranite etiketo in jo odnesite v laboratorij, naj preučijo
vsebino. Tedaj te stvari spet pridejo na površje. Te rakave celice so naknadno nedvoumno dokazljive! To
se ve! To je preprosto dejstvo, ki ga ni mogoče prikriti. In če se tam nahajajo, potem lahko tudi škodijo.
Tudi o tem ni potrebno razpravljati. Obstajajo še cepiva, proizvedena na vero celicah, včasih na embalaži
piše "proizvedeno na linijsko usmerjenih celicah". Pri tem gre vedno za živalske rakaste celice, ki so skoraj
izključno narejene na celicah zelene zamorske opice. To je vrsta opic. Uporabljajo jih, ker so podobne
človeku. Zaključili so, da se to da dobro uporabiti. Cepivo proti gripi, vsaj del tega cepiva, se danes še
vedno proizvaja na kokošjih jajcih. Toda najnovejši proizvodni procesi družbe Baxter (malo skrite reklame)
in družbe Novartis potekajo na popolnoma nov način. Na ta način se proizvede več cepiva proti
hepatitisu A. To je to, za kar farmacevtska industrija danes pravi, da je non-plus-ultra, najboljše od
najboljšega. Zame je to v stilu slogana: »Če že delam slabo, potem bom to delal vsaj prav.« Obstajajo tudi
cepiva, pridobljena z gensko tehnologijo. Načeloma lahko izhajamo iz tega, da so danes razvita cepiva, še
posebej pa bodo v prihodnosti, proizvedena z uporabo genske tehnologije. Tudi novo cepivo proti HPV
virusu, raku materničnega vratu, je proizvedeno tako. V prihodnje ne bo cepiva, ki bi bilo pridobljeno na
kak drug način. Naša farmacevtska industrija je mnenja, da s pomočjo genetike vse skupaj lažje upravlja
in bolje obvladuje, saj je cepivo "čistejše". V resnici pri uporabi genske tehnologije naša farmacevtska
industrija sploh ne ve, kaj počne. In mi ne vemo, kaj se v nas dogaja, a kar je še huje, niti farmacevtska
industrija niti znanstveniki ne slutijo, kaj s tem povzročajo. Škoda, ki nastaja, in ta dejansko nastaja, to
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 4
bomo danes še nekajkrat slišali, ... škoda na cepljenih otrocih ali na vas, ki se zdaj cepite, zdaj še ni vidna.
To škodo bodo podedovale prihodnje generacije in bo šele takrat tako velika in občutna, da ko se bo
enkrat pokazala, ne bo več poti nazaj. To je biološka katastrofa. Tako se npr. proizvaja tudi cepivo proti
hepatitisu B. Od leta 1985, 1986 se dobi samo še gensko proizvedeno cepivo. Potem cepivo proti HPV, to
je t. i. cepivo proti raku materničnega vratu. Tako se proizvaja tudi del cepiva proti steklini in 99 % vseh
cepiv za živali. Odnos do cepiv za živali je še bolj brezbrižen. Tam so prisotne sestavine, ki so pri ljudeh že
nekaj generacij prepovedane. A živali, moj bog, še vedno ne morejo govoriti, se braniti, vanje se lahko
vbrizga vse, kar je trenutno pri roki.
Vsako cepivo vsebuje 80 do 100 različnih sestavin. Pred dvema ali tremi leti, kasneje vam bom
predstavila svoje knjige, sem napisala drugi del "Kritične analize problema cepljenja". Rekla sem si, da bi
rada pisala o sestavinah v cepivih, saj tega ni bilo moč nikjer prebrati. Največkrat se je v drobnem tisku
pojavila beseda živo srebro. Sicer pa se o teh sestavinah ni govorilo. Ko sem se začela ukvarjati s to
tematiko, tega je že nekaj let, sem bila tako zgrožena, da je malo manjkalo, da popolnoma zaključim s
svojimi predavanji in vse moje delo na Aegisu. Približno tri mesece sem imela depresijo, ker sem imela
občutek, da ne morem več opravljati tega dela. Ko odkrijete, kaj se za tem skriva, ko vidite, kaj se dogaja,
kaj je v cepivih, in ta se ne uporabljajo za nas - odrasle... To bi še nekako lahko sprejela. Sami morate
vedeti, kaj počnete, ko vzamete kaj takega, ampak cepijo naše majhne otroke, stare komaj nekaj tednov,
ki se ne morejo braniti, ne morejo reči NE. Tudi njihov organizem se ne more braniti. To je velik zalogaj, ki
ga je treba najprej prebaviti. V vsakem cepivu, kar sem že povedala, je 80 do 100 sestavin, ki niso
navedene na embalaži, in to je povsem zakonito. To ne velja samo v Švici, ampak tudi v Nemčiji, Avstriji,
ZDA. Povsod je popolnoma isto. Po zakonu sestavin, potrebnih za proizvodnjo, NI POTREBNO navesti!
Vse, kar se zgodi po končani proizvodnji in med pakiranjem, kar se tam dodaja, samo to mora biti po
zakonu navedeno na embalaži. Pomislite, kakšna velika luknja nastane za dodajanje sestavin, ki jih ni
potrebno deklarirati. A najhuje je to, bom povedala kratek primer... Pred nekaj leti je družba Merck, še
malo reklame, razvila novo cepivo proti hepatitisu B. Na priloženi deklaraciji je bil naveden
rekombinantni virus hepatitisa B. Ali veste, kaj to pomeni rekombinantni? To pomeni, da je proizveden z
uporabo genske tehnologije. Ta izraz se bo pojavil tudi kasneje, zapomnite si ga. To je zato, da umirijo
ljudi, ker vedo, da smo malo skeptični, ko se pojavi beseda "gensko". Temu pojmu se lahko izognemo in
namesto njega uporabimo drugo besedo. Potem je vse v redu, ker temu nasedemo. Skratka, bilo je
napisano, da ampula vsebuje rekombinantne viruse hepatitisa B in raztopino kuhinjske soli. To pomeni,
da imamo nedolžno tekočino, v kateri plava nekaj virusov. Tega nisem mogla verjeti. Poklicala sem na
nemški inštitut Paula Ehrlicha - to je organizacija, ki nadzira cepiva - in jih vprašala, če mi lahko povedo,
katere sestavine vsebuje to novo cepivo. Oglasil se mi je prijazen gospod in rekel, naj preberem priloženo
navodilo. Rekla sem mu, da ga imam pred seboj, ampak da ni preveč podrobno, ker piše samo, da virusi
hepatitisa B plavajo v raztopini kuhinjske soli. Zasmejal se je in rekel: »Gospa Petek, če bi vi vedeli, kaj vse
je tu notri.« »Zato vas kličem,« sem rekla, »da mi boste vi povedali.« Pa odvrne: »Tega ne vem, ne znam
vam povedati. Ni mi treba niti brskati po mojih dokumentih,« pravi, »če tega ni v priloženi deklaraciji,
tudi jaz nimam več informacij.« »Čakajte malo, ampak to cepivo, to zdravilo, ste vi odobrili. Vi pa ja
morate vedeti,« sem naivno mislila, »te podatke morate dobiti od proizvajalca.« Predstavljala sem si, da
je družba Merck morala s tovornjakom pripeljati vse podatke in študije. Pa mi odgovori: »gospa Petek, to
je neumnost, gre za samo en majhen tanek spis in tam sestavine niso navedene.« »Torej ste vi to cepivo
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 5
odobrili, ne da bi vedeli, kaj vsebuje?« »Ne,« pravi, »to je vse legalno, po zakonu, to je poslovna skrivnost!
Proizvajalec organu za registracijo zdravila ni dolžan razkriti, katere sestavine cepivo vsebuje.« Pa pravim:
»Lepo, kako pa lahko potem to odobrite, če sploh ne veste, kaj vsebuje, in ne morete vedeti, če je
škodljivo?« Odvrnil mi je, da jim v teh stvareh enostavno moramo zaupati. Čudovito! Odložim telefon in
si mislim: Hm, Nemčija, seveda, le kako bi lahko bilo drugače... Ha, v Švici je to sigurno boljše! Tu je vse
po pravilih, kot mora biti, tukaj je vse strogo in urejeno. Zato pokličem takratni IKS, sedaj se imenuje
Swiss Medic. Oglasi se mi prijeten gospod in mi pove popolnoma isto. Poslovna skrivnost, pravi, teh stvari
na deklaraciji ni treba navajati. Če jim ni treba, potem jih tam tudi ne bo! Kdo pa bi prostovoljno razkril
svojo poslovno skrivnost? Potem si rečem – bom preverila še v Avstriji. Mogoče je situacija na Dunaju
boljša kot v ostalih nemško govorečih državah. Spoznala sem, da je situacija na Dunaju enaka kot v
Berlinu in Bernu. Nikamor več nisem klicala. Mislila sem si, če je tukaj taka situacija, kako to potem
izgleda šele v Italiji. Povsod je enako! Tudi v domnevno civiliziranih državah, kot so nemško govoreče,
obstaja poslovna skrivnost, ki ščiti proizvajalca. Za nas, paciente, jih ne briga. Tako je po zakonu in to je
dovoljeno. V priloženih navodilih so torej navedene samo sestavine, ki jih dodajo naknadno. Za to so
dobro poskrbeli, saj bi se sicer znašli na časopisnih naslovnicah: 98 % teh sestavin so čisti živčni strupi! To
je veliko že za odrasle, sedaj pa si zamislimo, da gre - to želim poudariti - za dojenčke, stare nekaj
mesecev, ko jih vse to doleti. Sestavine cepiv proizvede kemična industrija in jih dobavi farmacevtski
industriji. Farmacevtska industrija proizvede aluminijev sulfat in antibiotike, o tem bomo podrobneje
govorili kasneje. Vse ostalo proizvede kemična industrija. Farmacija to prevzame in sploh ne preuči.
Mimogrede, tudi kemična industrija si ne bo nalagala dela s tem. To me je še posebej pretreslo. To se
enostavno vzame in doda v cepiva in bog pomagaj, cepivo se v resnici preizkuša šele , ko že pridobi
uradno dovoljenje, do prvih pet let po odobritvi cepiva ali zdravila. To obdobje se šteje za klinično študijo.
Ne mislite, da to raziskujejo prej. Najprej se cepivo preizkuša na manjšem številu ljudi, potem pa se
preizkuša na vseh, ki se cepijo proti raku na materničnem vratu. Zdaj se to cepivo na veliko testira. Na
vsakem od vas. Upam, da se ne bodo vsi cepili, ampak ti, ki se bodo: ste vedeli, da lahko tudi moški
dobijo raka materničnega vratu? (Smeh občinstva) Kar se maternice tiče ... no, to jim je že jasno, tako jih
ne morejo naplahtati. Moški se toliko le spoznajo na medicino in biologijo, da vedo, da to ni mogoče.
Sedaj jim poskušajo razložiti, predvsem v Avstriji - to obžalujem, saj sem Avstrijo vedno imela za razumno
državo, ampak, moj bog, saj to niti ni pomembno -, predvsem v Avstriji se torej trudijo prepričati dečke,
naj se cepijo. S kakšnim argumentom! Dobro se držite ... Lahko mi verjamete, to v ZDA že počno. Mame
dečkov in deklic norijo za tem cepivom. Ali veste, kako jim ga poskušajo prodati? Kako argumentirajo?
Pozorno poslušajte! Logično je, da fant ne more dobiti raka materničnega vratu. Lahko pa se med
spolnim odnosom okuži od dekleta, in potem lahko dobi, pozor, čarobna beseda - rak penisa! Si lahko
predstavljate? Njegov najboljši prijatelj! Pozor, panika! Sedaj so vsi v ZDA podivjali za tem cepivom in
Avstrijci menijo, da bodo pri njih matere ravno tako postale panične. No, upam, da smo s to razpravo
zaključili.
Cepiva vsebujejo tako imenovane antigene. To so bakterije in virusi. Vsebujejo pa tudi konzervanse, to je
zelo, zelo pomembno. Pomembno v glavnem za farmacevtsko industrijo. Konzervansi so zakonsko
predpisani za vsa mrtva cepiva. Morajo biti notri, če hočejo ali ne. Za humana cepiva, torej namenjena
ljudem, so dovoljeni samo trije konzervansi. Že to je dovolj. To so tiomersal, natrijev timerfonat in 2fenoksietanol. Tiomersal vsebuje 48,9 % čistega živega srebra in natrijev timerfonat 43,7 % čistega živega
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 6
srebra. Toliko o tem. Uradno so leta 1998 eksperimentalno uvedli prepoved (dokončno pa je bilo to
potrjeno leta 2000), da cepiva za otroke ne smejo več vsebovati živega srebra. Sedaj je stanje tako, kot
sem že omenila, navesti je treba le sestavine, ki se dodajajo naknadno. Kar se dodaja prej, ni obvezno
deklarirati in tam se živo srebro še vedno uporablja! To lahko prečiščujejo in filtrirajo kolikor hočejo, ko je
enkrat tam, lahko škodi. Živo srebro pri otrocih povzroča težave z učenjem, pomanjkanje koncentracije in
nenazadnje, kar vidimo povsod po šolah, hiperaktivne otroke. Hiperaktivi otroci danes predstavljajo tudi
tretjino razreda, praviloma nekateri od njih potrebujejo terapijo. In to je, seveda, odličen posel. Prvič,
farmacevtska industrija, govorim sedaj o družbi Novartis, s cepljenjem najprej povzroči bolezen pri
otrocih. Potem pa je tu Ritalin. Naredimo še malo reklame, da boste vedeli, za kaj gre. A ker je tudi ta
škodljiv in nevaren, je Novartis sedaj razvil še eno zdravilo, ki naj bi nadziralo stranske učinke Ritalina.
Samo s temi tremi zdravili, enim cepivom in dvema zdraviloma, bi bil Novartis preskrbljen in Daniel
Vasella (direktor Novartisa) bi konec leta pobral svoje milijone, saj je to najbolj pomembno. Več kot 20
let znanost ve, da je 2-fenoksietanol strup, ki resno škoduje živcem in ledvicam. (Ne)škodljiv je prav toliko
kot živo srebro. Trenutno govorimo samo o živem srebru, ker je to javnosti znano, o natrijevem
timerfonatu in 2-fenoksietanolu se ne govori veliko, še posebej, ker se ta imena tako težko izgovorijo,
kajne? Cepiva vsebujejo tudi adjuvanse, beseda je izpeljana iz latinščine: adjuvare = pomagati, to so t. i.
pomožne snovi. Farmacevtska industrija trdi, da so izjemno pomembne. Kasneje vam bom povedala,
zakaj. To so npr. topila, pufri, fosfati, karbonati, stabilizatorji. Medij 199 je še posebej priljubljen v cepivih,
pa polisorbat 80, hidrogenizirana želatina, zveni že slastno, kajne? Ne želim vam uničiti užitka pri jedi,
zato vam ne bom povedala, kako se proizvaja. Hidrogenizirana želatina ima na vesti med drugim alergije
pri otrocih. Humani albumin se daje v cepiva iz naslednjih razlogov: farmacevtska industrija ve, da otroci
(tudi odrasli, predvsem pa otroci) zaradi cepljenja lahko utrpijo anafilaktični šok, ker je v cepivu tuja
beljakovina, ki pride v telo po nenaravni poti. Takoj vam bom pojasnila, zakaj telo večkrat odreagira z
anafilaktičnim šokom. Da bi preprečili najhujše, dodajajo humani albumin. V prvem trenutku, ko so
spoznali, vsaj v praksi je tako, da je ta šok v resnici posledica cepljenja, so ga s tem vsaj malce prikrili. Kot
da bi brala zadnjo stran embalaže gumijastih medvedkov. Sicer sem prepričana, da imajo te stvari v
gumijastih medvedkih svoj namen, da ostanejo lepo zeleni, modri in rumeni ter se ne zlepijo, nisem pa
prepričana, da se morajo te snovi nahajati v telesu mojega dvomesečnega otroka. V to nisem popolnoma
prepričana. Če bi bog želel, da imajo otroci te snovi v sebi, bi jih z njimi že poslal na ta svet. Ker tega ni
storil, lahko podvomimo, ali mi to resnično potrebujemo. Aluminijev sulfat je prisoten praktično v
vsakem cepivu. Morda veste, da obstajajo drugačna cepiva za starejše ljudi? Starostna meja se razlikuje
od države do države, 60 let, 65 let ... V cepivih za starostnike je v povečanih odmerkih prisoten tudi
aluminijev sulfat. Ker starejši ljudje težje ustvarjajo protitelesa, dajejo v cepiva za starejše večje količine
aluminijevega sulfata. Ampak tukaj naletimo na problem. Ve se, da imajo npr. Alzheimerjevi bolniki v
telesu zelo veliko aluminija, torej snovi, ki povzroča to bolezen. Na ta način v večini primerov umetno
ustvarjamo Alzheimerjeve bolnike. Potem so še dodatki, ki jih dodajajo naknadno, po končani
proizvodnji cepiva, kot so emulgatorji. Cepivo se ne sme usedati, strditi ipd., izgledati mora lepo, da se
tudi zdravnikom ne zagabi. Emulgatorji se dodajajo, da dobimo homogeno maso. Antibiotiki, ti so prisotni
bolj ali manj v vsakem cepivu, praviloma so zelo močni in celo različni, pomešani med seboj. Razlogi, da
se to splača, so naslednji. Prvič, cepiva so vzgojena na živalih in določeni virusi in bakterije se lahko s
cepivom prenesejo iz živali na človeka. Da bi te bakterije obdržali pod nadzorom, so tam antibiotiki.
Drugič, aluminijev sulfat, o katerem sem že govorila, naj bi v telesu povzročil vnetje. Na vnetje telo
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 7
odreagira s tvorbo protiteles, prav zato je v cepivih aluminijev sulfat. Da ta vnetja ne bi ušla izpod
nadzora, se dodajajo antibiotiki. Dodaja se tudi formaldehid. Vsebuje ga tako rekoč vsako cepivo. Te
snovi proizvajalci pohištva že dolgo ne smejo več uporabljati, saj je znano, da če ljudje živijo med tako
obdelanim pohištvom in ga vdihavajo, deluje kancerogeno. Našim dvomesečnim dojenčkom pa lahko to
snov vbrizgajo v telo kar tako, brez obrambe. In potem še zatrjujejo, da bodo tako postali krepki in zdravi
odrasli. Če je neka snov škodljiva - in ta je tudi rakotvorna, že ko jo vdihavamo - koliko mora biti škodljiva
šele, ko zaobide vse obrambne mehanizme, kadar jo vbrizgamo v telo? Na to nihče ne pomisli. Potem so
v cepivih tudi odpadki. Res, da je vse prefiltrirano, ampak še vedno ostajajo živo srebro, tiomersal,
rekombinantni organizmi iz gensko proizvedenih cepiv, vse to se še vedno dokazljivo nahaja v cepivu in
lahko seveda povzroči škodo.
Prosim vas, da si tale stavek večkrat preberete. To je to, kar me je od vsega najbolj pretreslo.
Farmacevtska industrija priznava, da brez dodatkov v cepivih telo sploh ne ustvari protiteles. Povedala
vam bom primer. V Švici imamo tako imenovano epidemijo ošpic. Mogoče ste že slišali zanjo. Cepiti se
morajo vsi, ki so prišli iz tujine, da ne bi ošpic odnesli domov. Naš sin je bil, hvala bogu, prav tako
kandidat in jih je dobil. Lani je ošpice prebolel. In ko je ozdravel, mu ni bilo treba dati žličke živega srebra
ali polizati malo aluminija, pa je kljub temu tvoril svoja protitelesa in nikdar več ne bo dobil ošpic. Zakaj
to ne deluje pri cepljenju? Zakaj ne? Zato, ker cepljenje stimulira telo na drugačen način. Cepivo prodre v
telo na drugačen način kot bolezen. To je povezano s celično in humoralno imunostjo. Zdaj bi preveč
zašla, bom pa z veseljem razložila kasneje, če koga zanima. In zato cepivo ne more zaščititi. Ker to vedo,
morajo dodajati vse te pomožne sestavine, da bi ustvarile protitelesa. Hkrati pa industrija cepiv oz.
raziskovalci že 20 let priznavajo, da število protiteles ničesar ne pove o zaščiti. Torej, če imam veliko
protiteles, to še ne pomeni, da sem zaščitena, in če jih sploh nimam ali jih imam zelo malo, prav tako ne
pomeni, da bom zbolela. Če imam protitelesa, to pomeni samo, da je moje telo imelo kontakt s
povzročiteljem infekcije. Nič več in nič manj. To je celotna informacija. To dejstvo še ni prišlo v širšo
javnost, zato nas lahko prepričujejo, da če imamo veliko protiteles, smo zaščiteni, če jih nimamo, pa
bodimo pazljivi. Vendar to ne deluje tako. Strupeni koktajl (cepiv ne morem drugače imenovati) se
vbrizga v dobro prekrvavljeno mišico. To gotovo veste. Majhne otroke v stegno, starejše v roko, nas
odrasle, glede na vrsto cepiva pred potovanji, pa tudi na druga eksotična mesta. Cepivo prodre (to je pri
vsem skupaj najbolj smešno) v času nekaj minut - v 1do 2 minutah se znajde v krvnem obtoku. Zato
cepijo v mišico, da bi cepivo čimprej prodrlo v kri, in v samo nekaj minutah, zamislite si dva meseca
starega črvička, začne krožiti po celem dojenčkovem telesu, od vrha glave do pet in nazaj. V krvnem
obtoku neprestano kroži, vedno znova. Pri otrocih, mlajših od treh let, je problem v tem: ti otroci imajo
izjemno prepustno krvno-možgansko pregrado. To pomeni, da vse, kar se nahaja v krvi, avtomatično
preide v možgane otroka. In v možganih se nenadoma znajdejo snovi, kot so živo srebro, aluminij, težke
kovine. Živo srebro uradno res ne spada med težke kovine, vendar ga jaz vseeno prištevam mednje. Te
snovi sedaj prodrejo v možgane otroka, telo pa jih ne zna izločiti. To pomeni, da jih mora najprej
spremeniti v drugo obliko in šele potem se jih lahko osvobodi. To pomeni, da ostajajo v telesu. Potujejo
po krvi, dokler se nekje ne namestijo, odložijo se v maščobnem tkivu. Še posebej aluminij in živo srebro
pa se najraje naselita v možganih majhnega otroka. Zdaj smo povzročili škodo. Govorimo o 2 - 3 mesece
starih otrocih. Povzročili smo škodo, ki je niti ne moremo odkriti. In to je, gospe in gospodje, po mojem in
po mnenju mnogih zdravnikov glavni razlog, zakaj cepijo že pri starosti 2 - 3 mesecev. Ker v tej dobi ni
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 8
mogoče ugotoviti škode! Škodo lahko praviloma opazimo šele pri enem letu starosti, ko bi otrok moral
vstati, začeti hoditi in govoriti. Takrat ugotovimo, da z razvojem nekaj ni v redu. A medtem je preteklo
toliko časa, da nam staršem lahko pripovedujejo zgodbice, da to nikakor ni v povezavi s cepivi. Danes se
redno dogaja, da zdravnik pravi: "Ta otrok ima prirojeno napako, samo da tega niste opazili ." To je po
moje edini razlog, zakaj se cepljenje začne že v 2. mesecu, drugega ni.
Na kratko bi rada povedala še nekaj o neželenih učinkih. Astmo vidim kot posredno posledico. Praviloma
nastane zato, ker otroci po cepljenju dobijo nevrodermitis. Ta nevrodermitis se napačno zdravi - s
kortizonom namesto s homeopatijo. Bolezen gre nazaj v telo, namesto iz njega. Bolezen se potlači. In
potem čez pol leta otrok dobi svoj prvi astmatični napad. In kaj se zgodi po tem? Spet je na vrsti
zdravljenje s kortizonom, znajdemo se v začaranem krogu, iz katerega ne moremo uiti, če ne presekamo.
Vsak deseti otrok v nemško govorečih državah ima astmo. Njihovo število narašča. Alergije: vsak drugi
otrok v nemško govorečih državah ima alergije. Njihovo število narašča. Številka ne more več naraščati,
saj bo kmalu vsak otrok imel alergijo. A ko bi imel samo eno! Pri nekaterih otrocih je vprašanje, od česa
sploh živijo, ko so alergični skoraj na vse. Dodatne snovi v cepivih (ne govorim o virusih ošpic, bakterijah
oslovskega kašlja ...), 99 % teh sestavin, raznih živčnih strupov, je odgovornih za te bolezni. Zmanjšana
odpornost proti prehladom: otrokov imunski sistem je postavljen na glavo, osnovno prazdravje otrok je
zrušeno v temeljih. Kaj se dogaja? Z vsakim prepihom, ob vsakem stiku z boleznijo otrok zboli, se prehladi
in tako dalje. Vnetje mandljev in srednjega ušesa sta tudi zelo pogosta pojava. Pred dvema letoma je bil
to predmet diskusije s prof. Heiningerjem. On sedi v nemškem Stiku, komisiji za cepiva. Nekaj takega
imamo tudi v Švici. Na žalost ga danes ni tu med nami, lahko bi nas kaj naučil. Prof. Heininger je na
razpravi v Švici z odra povedal občinstvu, da je to popolnoma normalno. Prof. Heininger je pediater,
glavni zdravnik univerzitetne klinike v Baslu, ne mislite, da je v nekem sivem povprečju, on je avtoriteta!
Prof. Heininger je povedal publiki, da je danes popolnoma normalno, da dve- ali triletni otrok dobi 8- do
10 krat letno vnetje srednjega ušesa! To me je tako razjezilo, da sem govorila kar stoje, nisem mogla
sedeti. To ni res, to je od teh strupov! To je zelo slabo, vendar ne pomeni, da je normalno. Te stvari se
prikrivajo, in ko ne vedo, kaj narediti z žalostnimi starši, jim rečejo, da je to normalno in da je treba s tem
pač živeti. Ni treba! Kriv je oslabljen imunski sistem zaradi cepiv in zato ti otroci tako reagirajo. Govorne
napake: več kot 50 % prvošolcev (to so nove številke za nemško govoreče področje, to je več kot polovica
prvošolcev) ne more pravilno govoriti! In spet so tu te snovi, živo srebro, aluminij, ki so se naselile v
možganih, npr. v centru za govor. Šele leto kasneje se vidi, ko bi otrok moral začeti govoriti, kakšna škoda
je nastala. Potem naprej, vedenjske motnje:kot posledico vnosa živega srebra imamo danes hiperaktivne
otroke. To se kaže z vreščečim kričanjem, jokom. O tem bi rada povedala zgodbo, ki jo nenehno
poslušam: Starši se po cepljenju vrnejo z otrokom domov. Otrok ima le nekaj mesecev in kriči kot nor. To
ni jok, ki ga poznate, ko je plenica polna, ampak neverjetno prodoren jok, ki gre človeku do kosti.
Dojenček kriči, nihče ga ne more potolažiti. Mama pokliče zdravnika, gre z otrokom nazaj v ordinacijo in
prosi za pomoč. Po navadi dobi odgovor: "Zaboga, mar ne znate utišati otroka?" Mamo pošljejo domov s
svečkami, ne vem sicer, kako bi te lahko pomagale pri kričanju. Seveda to ne pomaga, otrok še naprej
kriči in enkrat ponoči končno zaspi. Spremljamo dečka, danes je star 17 let, ki je jokal 48 ur. Si lahko to
predstavljate? 48 ur je brez prestanka tako kričati. Za tem je padel v dolg, globok spanec, pravi njegova
mama. Zame to ni dolg in globok spanec. Takrat je bil star 7 mesecev in danes je težko duševno prizadet.
Ti kričeči otroci, ki potem končno prenehajo kričati in zaspijo, imajo prve HHE - hipotoničnoAnita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 9
hiporesponzivne epizode. Te lahko ugotovite, če slučajno stojite ob otrokovi postelji. Če ste pravočasni,
boste odkrili obe fazi. Otrok je nenadoma ves bel po celem telesu, od glave do pet. Izgleda, kot da ne
diha. Ampak tako samo izgleda, v resnici diha. Ko pa ga želite vzeti v naročje, kar je naravna reakcija
vsakega starša, ima ohlapne mišice kot lutka brez sklepov in kosti. Nekaj sekund kasneje je otrok moder,
vijoličen po celem telesu. Ti fazi se praviloma pojavita v spanju ali v mirovanju, tik po prebujanju, in se
vedno pojavita po tem prodornem kričanju. V ZDA je na embalaži cepiva proti oslovskemu kašlju
naveden stranski učinek. Prodoren, neutolažljiv jok - otroka se torej ne da utišati. Pri nas piše: prodoren,
neutolažljiv, do dve uri trajajoč jok. V ZDA pa piše takole: prodoren, neutolažljiv, do dve uri trajajoč jok,
ki mu sledi nenadna smrt dojenčka! Ta stavek so v nemško govorečih državah izbrisali, ker so se bali, da
bi starše preveč vznemirjali. Čez štiri tedne je v Nemčiji (v Švici čez osem tednov) treba vbrizgati drugo
cepivo in zgodba s kričanjem se ponovi. Otrok ponovno začne kriče jokati. Veliko otrok sploh ne more več
kričati. Toliko so oslabljeni, da ne morejo več, saj jih to seveda zelo izčrpa. HHE se zagotovo pojavijo, a
kar se še bolj zagotovo pojavi po drugem cepljenju, so prve faza zaustavitve dihanja, ki trajajo do
zastrašujočih nekaj sekund, ponoči med spanjem. Zelo veliko je otrok, ki jih zdaj cepijo še tretjič. Ko se
starši pustijo pregovoriti zdravniku, tašči ali prijateljici - nekdo jim je rekel, da je treba tretjič cepiti .
Matere ali starši potem pogosto najdejo čez nekaj dni, včasih že po prvi noči, truplo v posteljici. Temu
pravijo nenadna smrt dojenčkov, t. i. sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS). V Švici in Avstriji vsako leto
nenadne smrti umre 60 do 80 otrok. V Nemčiji je trenutna številka 600 do 800, tudi do 1000 otrok letno.
Že od 50. let je znano, da sta bili dve tretjini vseh otrok, ki tako nenadno umrejo, nekaj ur do 7 dni pred
smrtjo cepljeni proti tetanusu ali davici ali predvsem proti oslovskemu kašlju. To seveda skrivajo, saj če bi
to objavili, ne bi mogli več služiti. Napadi krčev - kar vam sedaj berem , je sicer vse navedeno v priloženih
navodilih. Na žalost jih premalokrat vidimo. Vročinski krči se pogosto pojavijo po cepljenju proti ošpicam,
mumpsu, rdečkam in cepljenju proti noricam. Ohromelost na mestu vboda na roki ali nogi ali po celem
telesu, ker so v cepivih živčni strupi. Epilepsija, poškodbe živčevja in ledvic so tudi izzvane s temi živčnimi
strupi. Ledvice morajo te snovi spet izločiti, vendar so pogosto preobremenjene, zato pride do poškodb
na ledvicah. V priloženih navodilih je pogosto navedeno: začasne poškodbe ledvic. Ne vem, kaj pomeni
"začasne". Trenutno spremljamo otroka, ki ima že tri leta diagnozo začasne poškodbe. Jaz razumem
začasno kot nekaj ur, nekaj dni, ampak to je očitno raztegljiv pojem, ki ga lahko razlagamo po potrebi.
Avtoimunske bolezni, ko telo napade samega sebe, kot je na primer multipl a skleroza. Cepivo proti
hepatitisu B, novo HPV cepivo proti raku na materničnem vratu, predvsem FSME cepivo, cepivo proti
klopnemu meningoencefalitisu, (slo. KME, op.p.), saj veste, kaj mislim. Prav tako opozarjajo pred
multiplo sklerozo. V Franciji v šolah ne cepijo več proti hepatitisu B, ker so dve leti po začetku cepljenja
beležili več kot 600 primerov multiple skleroze med učenci. Mimogrede, Švicarji in Nemci imamo enako
cepivo, prav tako Avstrijci in Francozi (tudi v Sloveniji ga imamo, op.p). Spet malo reklame, gre za cepivo
Engerix-B proizvajalca GlaxoSmithKline. V priloženem letaku KME cepiva proti klopom piše: 'To cepivo
lahko, kot vsako drugo, s prvo dozo izzove multiplo sklerozo'. Diabetes. Sladkorno bolezen, juvenilni
diabetes (diabetes tipa 1) pri majhnih otrocih, ki v prvih mesecih življenja zbolijo za sladkorno boleznijo.
Zelo, zelo pogost pojav, in njihovo število še narašča, še posebej v zadnjem letu se je v Avstriji pojavilo
zelo veliko primerov po cepljenju proti klopom, proti mumpsu in HIB cepljenju. Sladkorna bolezen je celo
uradno priznana posledica cepljenja. Nato še encefalitis in meningitis. Encefalitis je vnetje možganov,
meningitis pa vnetje možganskih ovojnic. Pojavljata se praktično pri vsaki vrsti cepljenja in sta kot
stranski učinek navedena v priloženih navodilih vsakega cepiva. Naprej … GBS - Guillain-Barrejev sindrom,
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 10
napredujoča paraliza do zastoja dihanja. Običajno se občutljivost začne v nogah, kar je v primeru te
bolezni značilno, napreduje navzgor po telesu in doseže pljuča. Brez umetnega dihanja lahko nastopi tudi
smrt. Ta bolezen se razvije v obdobju enega leta, v primeru poškodbe s cepivom pa se ta doba skrajša na
2 - 3 mesece. GBS je znan predvsem po KME cepljenju, torej proti klopom, in po cepljenju proti gripi.
Potem kronična utrujenost, ne mislim na to, ki se pojavlja občasno, ampak prava kronična utrujenost in
depresije, se posebej po cepljenju proti hepatitisu tipa A in B. Nemir - pri majhnih otrocih je običajno
predhodnik hiperaktivnosti. Treba je biti zelo previden. Mokrenje v dobi, ko se to ne bi smelo več
dogajati. Nespečnost - otroci običajno že prvo noč po cepljenju ne morejo prespati noči brez zbujanja in
to lahko traja več let. Zastoj rasti pri 2 - 3 letih, zaostalost v razvoju za več let ali celo smrt niso nič
nenavadnega, ampak so na žalost zelo pogosti pojavi takoj po cepljenju. S seboj imam nekaj podatkov iz
Nemčije, to so uradni podatki. Obiskovalce iz Švice in Avstrije prosim, da si sami preračunajo vrednosti
glede na število prebivalstva, da boste vedeli realne vrednosti za vašo državo. Ker smo enako zgrajeni in
imamo ista cepiva, bo podobnost tudi v tem. Inštitut Paula Ehrlicha je v obdobju desetih let evidentiral
13.141 primerov hudih reakcij na cepiva. Huda reakcija pomeni: diabetes, encefalitis... Ne govorim o
rdečici ali o povišani telesni temperaturi, govorim o težkih primerih. Inštitut Paula Ehrlicha je pri tem
priznal (sedaj govorim o Nemčiji) da je to največ 5 % vseh primerov, ker ostali primeri sploh niso bili
prijavljeni. Če pa so že prijavljeni, jih pometejo pod preprogo, izhajajoč iz "dejstva", da to ni povezano s
cepivom. Ko te številke prevedemo na 100 %, dobimo letno 26.282 primerov hudih neželenih posledic ali
262.820 za obdobje desetih let. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha v Nemčiji vsako leto opravijo
približno 40 milijonov cepljenj. Lansko leto jih je bilo celo 45 milijonov, kar pomeni, da ima vsak 1522.
cepljeni bolj ali manj hude posledice po cepljenju. Te podatke je sestavil Dr. Hartmann. Takrat je bil na
Inštitutu Paula Ehrlicha vodja oddelka za prijavo primerov poškodb zaradi cepljenja, in na osnovi teh
podatkov je napisal svoj doktorat. Objavil ga je maja leta 1997 in bil julija 1997 odpuščen.
Samo na kratko bi omenila študije o učinkovitosti, potem bom končala. Zelo na hitro bi povedala, da v
študijah o učinkovitosti cepiv kontrolna skupina NE OBSTAJA. Mislim, da veste, kako se to dela oz. bi se
moralo delati, kajne? Tako je treba delati: recimo, da je treba testirati cepivo ali zdravilo. Ena skupina
dobi cepivo. Pa vzemimo novo cepivo proti raku na materničnem vratu. Ena skupina dobi to cepivo proti
raku na materničnem vratu. Druga skupina dobi placebo. Placebo - to je pravzaprav nič. V tem primeru bi
to bila raztopina kuhinjske soli. Sledi primerjava obeh skupin, in če se dela pravilno, nihče ne sme vedeti,
ali je prejel kuhinjsko sol ali cepivo. Niti ta, ki cepi; recimo, da sem vas cepila jaz (kar bi sicer bila moja
nočna mora, ampak vzemimo za primer). Jaz prav tako ne smem vedeti, s čim sem cepila prvo skupino,
kaj je bilo v ampuli, ki sem jo vbrizgala. V takšnem primeru bi se to imenovalo dvojno slepa klinična
študija. Na tem bi morala temeljiti vsaka raziskava! Mislim, da razumete, zakaj mora tako biti, da ne pride
do pristranskosti v primerjavi obeh skupin. Pregledam obe skupini in potem lahko ugotovim: aha, res je
ta skupina bolje zaščitena, imela je sicer nekaj neželenih stranskih učinkov, ampak to ni pomembno; v
drugi skupini pa so vsi dobili raka materničnega vratu. Tako bi dokazali, da je cepljena skupina veliko
bolje zaščitena, torej da me to cepivo ščiti 100 %. Ne. Tako to v praksi ne gre! Prvič: ne obstaja nobena
kontrolna skupina. Kontrolna skupina se pojavi le v domišljiji. V primeru cepiv kontrolna skupina ne
obstaja že celo desetletje. Sedaj, pri tem novem HPV cepivu, tj. cepivu proti raku materničnega vratu, je
bilo tako, da je bila ena skupina cepljena proti raku materničnega vratu, druga pa proti hepatitisu A. Torej,
druga skupina ni dobila placeba, ampak drugo cepivo. Zdaj pa pomislimo, kaj se zgodi, če primerjamo ti
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 11
dve skupini. V tej študiji se to dobesedno glasi takole: 'Skupina (cepljena proti raku) ni imela omembe
vrednega večjega obsega spremljajočih pojavov kot placebo skupina'. To verjamem, saj je VSAK dobil
cepivo in VSAK je prejel škodljive snovi. Če pa tega ne vemo, lahko rečemo: aha, eden ni dobil nič, ta, ki je
dobil cepivo, pa ni imel več stranskih učinkov kot prvi. Torej lahko rečem: cepivo je nedolžno. Ampak to
ni res! Učinkovitost se ocenjuje zgolj po številu prisotnih protiteles. Torej ne čakajo 20 ali 50 let, tega si
ne morejo privoščiti, saj morajo zaslužiti takoj. Cepijo in potem spremljajo varnost pri cepljenem, če je
res zaščiten, ne vem, naslednjih 10, 20, 30 let? Ne. Cepljenim se po tednu dni začnejo razmnoževati
protitelesa, vzamejo jim kri in izmerijo število protiteles. Če jih je v krvi dovolj, rečejo: ha, veliko
protiteles ima, zaščiten je! To še vedno delajo tako, čeprav se ve, kot sem že povedala, da protitelesa ne
povejo še nič o zaščiti. Protitelesa povedo samo, da je moje telo bilo v stiku s povzročiteljem. Nič več in
nič manj. Farmacevtske družbe plačajo znanstvenike, ki jim naročijo študije. Ne bom jih imenovala. To
raje pustimo. Tudi v Švici, v Nemčiji so profesorji na raznih klinikah, ki jim naročajo študije. Oni naj bi
delali te študije na sebi, na pacientih, prostovoljcih. Na bolnikih sicer ne bi smeli, prostovoljci bi morali
biti tisti, na katerih se testirajo cepiva, njihova učinkovitost itd. Farmacevtske družbe plačajo profesorja,
da jim naredi študijo o delovanju cepiva... rezultati so nato VEDNO prirejeni v korist farmacevtske družbe.
V zadnjih letih so okrog tega nastali veliki škandali. Nekatere zelo priznane strokovne revije, kot je Lancet
itd., niso želele objaviti študij. Rekli so, da so študije, ki jih dobijo, tako zmanipulirane, da ne želijo
odgovarjati za točnost objavljenih podatkov. Oblikovali so etično skupino, v kateri, pa na žalost, spet
sedijo člani farmacevtske industrije. Na koncu smo na istem. Statistika pravi, da vsak profesor ali
zdravnik ali kdorkoli ... ni nujno, da je profesor, ampak lepše se sliši, če je pred imenom "prof."... Če
farmacevtska družba lahko reče, da je cepivo testiral profesor z dvojnim doktoratom, se lepo sliši, kajne?
Ta dobi v pomoč strokovnjaka za statistiko. Dobi rezultat, statistik pa te številke tako dolgo pili, da
rezultat dobro izgleda. Obstaja predrzen rek: »Ne verjemi nobeni statistiki, ki je nisi sam poneveril!«
Predvidevam, da ta rek prihaja iz logov farmacevtske industrije. Številke pilijo tako dolgo, dokler
raziskava ni pozitivna in v skladu z želenimi rezultati. Še več, obstajajo študije, nedavno smo imeli eno od
prof. Verstraetena, ne, od doktorja - saj še ni profesor, da ga ne povišamo- Dr. Verstraeten je izvajal
študijo o povezavi živega srebra in avtizma pri otrocih. Trikrat jo je predelal! Prvo verzijo so skoraj že
objavili, imam njegovo prvo originalno verzijo študije. Obstajajo tri različice in tretja je bila končno
objavljena v časopisu Pediatrics. In na koncu je bil rezultat ravno nasproten! Prva verzija nedvomno
dokazuje, da živo srebro v cepivih vodi do avtizma pri otrocih. Po tretji verziji, ko so jo obdelale razne
farmacevtske družbe, ameriški CDC, ko so se usedli, se dogovarjali, gotovo tudi kaj več, so prišli tako
daleč, da naj bi bili otroci, cepljeni s cepivi, ki vsebujejo živo srebro, celo zaščiteni pred avtizmom! To je
bila tretja verzija študije, ki je bila končno objavljena. O tej študiji sem pisala v svoji knjigi in razložila,
kako je nastajala. Dr. Verstraeten je pred 2 - 3 leti začutil potrebo, da mi osebno piše in pove, da želi
podati komentar k celotni zadevi. Rekla sem mu, da lahko komentira, ampak da hočem izvedeti vse o
zadevi, o tem, kako je potekalo. Pod temi pogoji ni želel komentirati. Kot nagrado za to, kar je naredil (on
sicer prihaja iz Amerike), so mu v GlaxoSmithKline ponudili visoko delovno mesto v Bruslju. Za denar gre ,
nič drugega. Če znanstvenik v svoji raziskavi ugotovi, da ima cepivo hude škodljive posledice - če se torej
pojavijo negativne številke, se raziskava preprosto ne objavi in se izgubi v predalu. Farmacevtske družbe
imajo velike in globoke predale! Farmacevtsko podjetje v takem primeru raziskovalcu ni dolžno izplačati
dogovorjenega honorarja. On sam pa je prav tako ne sme objaviti, saj je ta last podjetja. Pred nekaj leti je
bilo več škandalov, ko je neki angleški raziskovalec, ali morda Škot, na lastno pest objavil svojo raziskavo.
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 12
Takoj je bil odpuščen in nastal je velik škandal. To se vse pomete pod preprogo. Človek ne dobi svojega
denarja, sam pa ne sme objaviti rezultatov lastne študije - in, roko na srce, med nami rečeno, ta človek je
dolgo delal na tej študiji, vložil v to veliko denarja, na koncu pa ni dobil ničesar. Skušnjava je gotovo
velika - da se številke še malo spremenijo, da raziskava postane sprejemljiva in da človek nato dobi svoj
denar. Ne obstaja niti ena študija o učinkovitosti cepiv. Nedolgo nazaj so mi to potrdili tudi na Inštitutu
Robert Koch v Nemčiji. Nisem našla nobene, pa sem jih vprašala. Potrdili so, da je to res. Ne obstaja niti
ena študija o učinkovitosti cepiv, ki bi bila nevtralna, torej študija, ki bi jo izvedel neodvisni raziskovalec,
in ki bi bila istočasno izvedena po pravilih naključne dvojne slepe študije, s placebo skupino, kot sem vam
že pojasnila, in ki bi hkrati dokazovala varnost cepiv in njihovo zaščitno funkcijo. Taka študija ne obstaja!
To pomeni, da tudi uradni organi za registracijo zdravil nimajo niti ene študije o učinkovitosti cepiv, pa
vendar imajo njihova cepiva uradna dovoljenja za promet. Cepiva se še niti dobro ne ohladijo, ko se že
lahko polnijo v ampule.
Zakaj se nekatere bolezni umikajo, druge pa so že povsem izginile? Kako je s tem v resnici? Zakaj je tako?
To je rezultat cepljenja! Tako nam govorijo že več kot 100 let. Bolezni smo izkoreninili, ker se tako pridno
cepimo. Če bi s cepljenjem prenehali, s tem nas strašijo, ker nekaterih bolezni pri nas ni več, bi se vse te
spet vrnile. Je to res? Ne, ni res- Dejstva glede izginjanja cepiv, oprostite, bolezni (dobro bi bilo, če bi
cepiva izginila) so preprosta. Priporočam branje knjige dr. Buchwalda "Cepljenje - kupčija z
ustrahovanjem". V tej knjigi je veliko grafikonov in statistike, ki si je ni sam izmislil. To so uradni podatki,
bolj ali manj s celega sveta, največ pa res iz nemško govorečih držav. V njej je pokazal, da je vsaka
bolezen, proti kateri cepimo, že pred uvedbo cepljenja izginjala in slabela v smislu razširjenosti in resnosti
bolezni. Šele potem so bila uvedena cepljenja proti tem boleznim. Težko je trditi, da je cepivo delovalo za
nazaj! To bi bilo prelepo, poleg tega pa v to nihče ne bi verjel. Za izginjanje bolezni so odgovorni
preprosti razlogi. Zadostna prehrana. 150 let nazaj smo imeli v Švici zadnjo lakoto. Ko sem to brala, sem
bila sama presenečena. Pred 150 leti. Ali danes še kdo v Srednji Evropi ve, kaj je to lakota? Ne, danes
tega nihče več ne ve. Če pogledamo slike iz Afrike ali pa vojna območja, lahko slutimo, kaj je lakota.
Starejši med vami ste lakoto še doživeli. Šolska mladina (čeprav Švica ni sodelovala v vojni) - do srede 60.
let je bila polovica švicarskih učencev podhranjenih. Kako pa izgledajo danes? Danes lahko iz enega
otroka napravite dva in še vam ostane za tretjega. Danes niso več podhranjeni. Nimamo več bolezni, ki so
posledica podhranjenosti, imamo bolezni prekomerne hranjenosti! Ne govorimo o kvaliteti, ampak o
kvantiteti. Danes imamo bolezni, ker so otroci "predobro" hranjeni. Čista pitna voda. Pred 150 leti nismo
imeli čiste pitne vode. Predstavljajte si afriško žensko, ki hodi ure peš, da bi prinesla domov vrč vode,
rjavo brozgo. To je njihova pitna voda. Vi si v njej niti nog ne bi umili. Takšno vodo prinaša domov ona, mi
takšnih razmer ne poznamo. Ali ste vedeli, da sta Švica in Nemčija verjetno edini državi, kjer lahko
povsod pijemo vodo iz vodovoda brez kakršnega koli strahu? Ne po vsej Nemčiji, ampak načeloma se
lahko napijete čiste vode kjer koli. Razvajeni smo, neverjetno smo razvajeni. Ampak se tega sploh ne
zavedamo. To smatramo kot samo po sebi umevno, morali pa bi biti hvaležni. Potem higiena: pred 200
leti ni bilo niti mila. Prav zato smo iznašli parfum in puder. Na koncu si ga je bilo potrebno ostrgati. Kako
je danes? Danes imamo bolezni pretirane higiene! Po zadnjih informacijah se otroci spet lahko igrajo v
pesku, lahko pojedo tudi malo umazanije in peska. Nekaj let nazaj so nam še svetovali, da otroke trikrat
dnevno razkužimo. Zdaj lahko počasi spet začnejo jesti umazanijo. Mi ljudje radi zapadamo iz ekstrema v
ekstrem. Srednje poti nekako še nismo našli. Čista, suha in topla stanovanja. Čista - to pustimo ob strani,
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 13
to je relativen pojem, ampak suha in topla stanovanja. To je razlog, zaradi katerega se je zmanjšala
pojavnost tuberkuloze. Tuberkuloza pri nas tako rekoč ne igra več nobene vloge, tukaj v srednji Evropi ali
nasploh v industrijsko razvitih državah. Samo zaradi suhih in toplih stanovanj. To stanje se je vzpostavilo
šele po 2. svetovni vojni, še ni dolgo tega. In če si zdaj to predstavljamo - to je tisto, kar dviguje raven
našega zdravja. To je osnova našega zdravja. Če je to zagotovljeno, se mi za drugo ni treba bati. In kar je
prav tako pomembno: mir in blaginja. Pod blaginjo zdaj ne mislim stanja na vašem bančnem računu, to z
blaginjo nima nobene zveze. Blaginja je to, ko potujem po državi, tukaj pri nas, na nemško govorečem
območju, in sem vedno vesela, še zlasti, ko sije sonce, vse je tako lepo urejeno. Povsod vladata mir in
blaginja. Hiše, živali, ljudje, vidi se, da nam gre dobro. Pod blaginjo mislim razliko med današnjim časom
in tem, kar je bilo pred 60, 70 leti. To smatram za blaginjo. In mir, seveda. Predstavljajte si žensko v Afriki,
ki mora nekaj ur dnevno hoditi po vročini, z enim otrokom na hrbtu, drugim pod roko in tretjim v trebuhu.
Mogoče je bila med selitvijo iz enega begunskega taborišča v drugega celo petkrat posiljena. To so stvari,
ki si jih ne moremo niti predstavljati. Niti ne želim, da si jih predstavljamo. Moliti moramo, da se takšno
stanje v Evropo nikoli več ne vrne. Za to moramo biti hvaležni. Tako razumem mir in blaginjo. To nam
prinaša tudi zdravje. To, kar bom sedaj omenila, prenekatere šokira. Do sedaj mi nihče (in s tem se
ukvarjam skoraj 20 let) ni mogel dokazati nasprotno. Ne obstaja niti eno cepivo, ki bi vsaj na vsake toliko
časa lahko zaščitilo nas, naše otroke ali živali pred boleznijo. Niti eno cepivo! Cepljen človek, bodisi zaradi
nesreče bodisi oslabljenega zdravja na splošno, prav tako lahko zboli kot necepljen sosed. Med njima ni
razlike. Njegova bolezen ne bo niti v blažji obliki niti z manj zapleti. Zbolel bo ravno tako kot tisti drugi. To
smo videli pri epidemiji mumpsa. To je moja najljubša epidemija. Od jeseni 1999 do aprila 2000 je
bolezen razsajala po Švici. Sedaj je velik vik in krik zaradi neumne epidemije ošpic. Imamo že, mislim,
okrog 800 primerov v Švici v 2 letih! V 2 letih je 800 otrok dobilo ošpice in iz tega se dela velik cirkus.
Takrat nam je v pol leta zbolelo za mumpsom 15.000 otrok po vsej Švici. Virus se je razširil do Gottharda,
drznil si je tudi do Welschlanda, enostavno bil je povsod. O tem se nikjer ni govorilo. Imela sem veliko
predavanj na kongresih za zdravnike v Nemčiji in Avstriji. Oni pa o tem niso nič vedeli. In veste, zakaj?
Komisiji je ta epidemija bila še posebej neprijetna, ker se je izkazalo - zvezno ministrstvo za zdravje je
moralo zdravnikom priznati -, da je bilo več kot 75 % od teh 15.000 otrok cepljenih po predpisih, torej
dvakrat! In vendar so dobili mumps! Iz tega lahko sklepamo samo eno: če želite, da vam otrok zboli za
mumpsom, ga cepite! To je edini zanesljiv postopek. Šalim se, ne storite tega! Ne vzemite tega resno.
Na kratko bi vam želela predstaviti še moji dve knjigi, opozoriti na naše akcije, potem pa bom res končala
in vas bom poslala na kosilo. Vsako leto imamo pri nas v Meggenu, to je Luzern, švicarski forum o cepivih,
to leto že petič. Res je, da nimamo toliko ljudi kot danes tukaj, vsako leto se zbere 600 - 700 ljudi. Letos
bo v soboto, 24. maja. To je celodnevna prireditev s šestimi predavanji. Letaki so čisto zadaj, desno na
mizi s knjigami, za tiste, ki vas to zanima. Predstavila bi rada še našo revijo. Imenuje se Impuls, to je
največji in najstarejši časopis na nemško govorečem območju, ki se kritično ukvarja s cepljenjem. Izhaja
redno, štirikrat letno. Najdete jo zadaj, na mizi s knjigami. Vsakič je obdelana središčna tema. V zadnji
izdaji, ki je izšla pred tremi dnevi, je tema še posebej aktualna. Govori o smrtnih primerih, do katerih je
prišlo po cepljenju proti raku na materničnem vratu, ki so jih tudi poskušali pomesti pod preprogo. Revijo
lahko prelistate zadaj pri mizi. Sedaj imamo posebno ponudbo, dve številki za ceno ene. Pa še obe moji
knjigi. Levo, knjiga 1: "Kritična analiza problematike cepljenja". V njej so navedene vse bolezni, proti
katerim bi morali cepiti naše otroke. Od tetanusa, mumpsa, do rdečk itd. Cepljenje proti klopom je prav
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 14
tako na seznamu. Vsaka od teh bolezni je podrobno opisana na 30 - 40 straneh, skupaj s študijami, z
vsem, kar je povezano, z neželenimi stranskimi učinki, sestavinami itd... V drugi knjigi, desno, so
navedena vsa ostala cepiva: "potovalna" cepiva proti boleznim, kot so rumena mrzlica, tifus, kolera in
podobno. Sem sem vključila tudi tuberkulozo, čeprav proti njej ne cepijo več, je pa zanimiva zgodba, ki
vam je nisem želela zamolčati. V njej so tudi vsa cepiva za živali. To je dejansko prva tovrstna knjiga v
Nemčiji oz. na nemško in angleško govorečih območjih, ki se ukvarja tudi s cepivi za živali. Tukaj je res vse,
od morskega prašička, krav, do psov in mačk. Na koncu še nekaj, česar v nemščini ali angleščini še ni bilo.
To je prva knjiga o tem, dolgo sem jo pisala, kjer je navedenih 130 različnih sestavin, ki se pojavljajo v
cepivih: živo srebro itd. Temeljito sem preučila, kako se proizvajajo, kaj vse se v njih nahaja, kako delujejo
na ljudi, priložene so tudi študije. Vse to si lahko pogledate na mizi s knjigami. Pa še moja prva knjiga,
levo: "Vse o cepivih". Ta knjiga je namenjena tistim, ki ne želijo veliko brati, je manj obsežna. V njej so
navedena vsa cepiva, s katerimi naj bi cepili svoje otroke, ampak vsako na 3, 4 straneh. Zajeto je le
najnujnejše. S tem smo prišli do konca predavanja. Zgoraj si lahko preberete moja priporočila na temo
cepljenja. Zame obstajata samo dve skupini otrok, ki NE BI smeli biti cepljeni! Prva skupina: bolni otroci.
Ti se ne smejo cepiti, mislim, da je jasno, zakaj ne. In zdravi otroci: oni ne potrebujejo cepljenja. Oni ne
potrebujejo nobenih cepiv. Z dobrim homeopatom se da premagati vse. In ostali otroci, ki bi še ostali, bi
lahko bili cepljeni. Ampak bojim se, da za to kategorijo ne ostane noben otrok več. To je moja vizija, da
bodo naše bodoče generacije lahko odraščale zdravo, brez cepiv, in da bodo tako ustvarile dobro osnovo
prihodnjemu človeštvu. S tem bi se vam želela iskreno zahvaliti za dolgo in potrpežljivo poslušanje! Lepa
hvala! Hvala.
Vprašanja občinstva
Gospa Petek, imam osnovno vprašanje. Glede vreščečih otrok, ki tudi po nekaj ur grozno kričijo. Enemu
mojih vnukov se je to po cepljenju zgodilo. Zakaj ti otroci kričijo?
Vzrok je sledeči: Otroci, ki tako kričijo oz. v trenutku, ko začnejo kričati, vsak zdravnik to ve in to tudi
odkrito prizna, za kaj tu pravzaprav gre ... to stanje se imenuje "minimalna možganska poškodba". Ti
otroci imajo glavobol, močan za umret. A tako majhni otroci vam tega ne morejo povedati. Dojenček vam
ne more reči: Glava me boli! Ne morem premakniti noge! Lahko se izrazijo samo na en način, in to je
kričanje. Mogoče sem že omenila, da spremljamo 17-letnega dečka. V sedmem mesecu je dobil cepivo
proti oslovskemu kašlju in po tem je strašno vreščal. Kasneje, ko je bil star 5 let, so starši zahtevali
testiranja in želeli vedeti, kaj se dogaja. Ugotovili so, da je v možganih otroka votla luknja, velika kot
kovanec za 5 švicarskih frankov. Zdravnik v bolnišnici je rekel, da izgleda, kot bi mu nekdo v možgane vlil
kislino. To je to, zato ti otroci kričijo. Tudi vi bi kričali. To je razlog, zakaj ti otroci tako kričijo.
(- Hvala.)
Se lahko vrnemo še malo k osnovam cepljenja? Lasje so mi skoraj stali pokonci, ko ste govorili o
osnovah, o Pasteurju. Nam lahko pojasnite še enkrat, z nekaj besedami, na kakšnih temeljih to stoji?
Spomnim se primera z zajci, ki ste ga omenili. Se je to res zgodilo?
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 15
Da, Pasteur in zajci, točno. Na tem je zasnovana današnja teorija mikrobov. Prosim vas, da tega ne
pozabite! Pasteur je takrat rekel, da je steklim psom odvzel vzorec sline, da bi lahko določil, kako virus
stekline raste, se razmnožuje, za kakšne klice gre.. Takrat je že vedel za okužbo. Ta izraz je takrat že
lebdel v zraku. Nato je nastala teorija okužbe. Potem je zajcu, kot je rekel ... ampak to ni vic! ... potem je
rekel, da zajec lahko teče hitreje kot pes ..., zato je uporabil zajca. Potem je skupini steklih psov, sedaj
postaja brutalno, zavrtal luknjo v lobanjo, odvzel možgansko tkivo in ga vbrizgal v zajce. Potem je tem
živalim izvlekel mozeg in ga sušil. Od ene živali 5 dni, od druge 10, od naslednje 15, pa 20, pa do 30 dni, in
nato s tem mozgom, ki je bil tako različno dolgo sušen, delal preizkuse. Od tukaj izraz "poskusni zajček".
On je bil prvi, ki je uporabil zajca. In od takrat poznamo izraz poskusni zajček. In sicer je rekel: ker zajec sedaj bodite pozorni! - teče hitreje od psa, bo uporabil zajca, ker bo v tem trenutku, ko cepi z virusom,
kar naj bi žival zaščitilo, ta zajčji virus hitrejši od pasjega. Preko mozga do možganov naj bi prišel hitreje
kot pasji virus, ker zajec teče hitreje od psa. Zato je uporabili zajca. To je bil razlog, zakaj je uporabil zajca.
In na tej osnovi - očitno so zajci še danes hitrejši od psov, cepijo še danes . To je globoki srednji vek.
Danes bi rekli vudu magija. V nasprotju s tem se zdi magija znanstvena. A kar je pri tem najhujše:
zdravniki tega ne vedo! Ne poznajo tega ozadja, vseh teh stvari, in enostavno vzamejo, kar se jim pove,
kar se učijo med izobraževanjem, v času študija. In potem vidim zdravnike, kako se prebujajo, ko se s tem
srečajo. Najprej sami v sebi in potem še javno povejo, da "tu nekaj ni v redu". To je dolgotrajen proces, ki
se, hvala bogu, zdaj vse hitreje odvija.
(- Najlepša hvala, bilo je zelo zanimivo. Ta pojem poskusni zajček bo v meni pustil sledi.)
Rada bi vam postavila vprašanje, ki vam ga verjetno pogosto postavljajo. Je tipično laično vprašanje.
Imam več otrok in bi rada omenila dva primera. Prvi primer: Dva starejša otroka sta iz vrtca prinesla
norice. Mlajši, tretji otrok, ki je bil še doma, jih je nato dobil. Ni bil cepljen, niti eden ni cepljen. Drugi
primer se je zgodil nedavno. Nisem vedela, da je cepljenje škodljivo. Dva otroka sem cepila, in potem je
ta najmlajši, ki še ni bil cepljen, dobil norice. Druga dva, ki sta bila ves čas z njim doma, pa jih nista.
Potem sem bila prepričana, da je cepivo delovalo, in da se zato starejša otroka nista okužila. Kako to
razlagate, kaj lahko rečete o tem?
To je tako. Načelno je treba najprej povedati, da ne dobi vsak otrok vseh bolezni, tudi če ima možnost
okužbe. Zdaj poglejmo še popolnoma drugačno stvar, pojem okužbe. T. i. okužba ne obstaja. Vi bi sedaj
lahko imeli gripo ali ne vem katero bolezen, vendar me ne morete kar tako okužiti. Moj organizem, moje
telo mora biti odprto za bolezen, mora biti oslabljeno. Sicer se že v osnovi ne morem okužiti. To je
osnova. Zdravo telo ne more zboleti, ne glede na to, s kakšnimi eksotičnimi stvarmi imam opraviti.
Ampak o tem, kar ste vi mislili: danes se ve, da cepljenje, predvsem cepivo proti ošpicam, mumpsu,
rdečkam in noricam, povzroči takšen kaos (če se izrazim laično) v organizmu cepljenega človeka, da
kasneje, ko se bolezen resnično pojavi, sploh ni več v stanju, da bi nanjo reagiral. Telo bo odreagiralo
drugače. Zato je danes toliko bolezni, toliko novih bolezni, toliko novih kožnih bolezni, ki jih prej sploh ni
bilo. To je današnji odgovor telesa na to, da s temi kvazi virusi, če jih tako imenujem, virus ošpic ali kateri
koli že, ni v stanju reagirati kot bi bilo treba - npr. z izpuščaji ipd., ampak reagira popolnoma drugače.
Človek dobi alergije itd. Problem je, da ta bolezen, ta t. i. zaščita, ni trajna. Saj ne gre za zaščito! To je
samo nekakšna blokada organizma. Takoj po puberteti, ko pride do reorganizacije celotnega organizma,
pride telo bolj ali manj nazaj v ravnovesje. Otroci, ki bi naj bili v otroštvu domnevno zaščiteni (ta tema je
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 16
v ZDA aktualna že nekaj let), nenadoma kot najstniki ali odrasli zbolijo za ošpicami. In prav to je želela
narava preprečiti, ko si je omislila ošpice pri manjših otrocih. Ošpice so OTROŠKA BOLEZEN. Narava je
tako uredila, da jo otroci premagajo v prvih 10 letih. Ker je takrat (ne govorim o prvem letu ampak o času
med prvim in desetim letom) otroško telo najbolj sposobno opraviti z njimi. Ko pa ima telo puberteto že
za seboj, recimo od 15,16 let do odrasle dobe, je to že odraslo telo, ki bo veliko teže premagovalo
bolezen. Zato je pomembno, da jih otroci dobijo, preden pridejo v puberteto. To nikakor nima zveze z
zaščito, to je blokada v organizmu.
Dober dan. Moj sin ima 17 mesecev in na žalost smo opravili vsa cepljenja. Vsakič je dobil vročino, bil
bolan in vedno smo padli v krog antibiotikov. Že štirikrat je dobil antibiotike, bili smo obupani. Začeli
smo razmišljati, zakaj vedno tako reagira na cepiva. Moj mož je nato raziskoval te zadeve, od katerih
so se nam ježili lasje. In sedaj se sprašujem, kako lahko te strupe spravimo ven iz telesa? Cepljen je
redno od svojega drugega meseca.
V prvi vrsti je pomembno, da se s tem takoj preneha. Tudi, če smo domnevno sredi cepilnega programa
in bi bilo treba še dvakrat cepiti do konca. Takoj ustavite! To velja za vsakega otroka. Vseeno, ali je
reagiral ali ne. Najbolj pomembno je, da takoj ustavite cepljenje. Kar ni v njem, mu ne more škoditi. Nato
bi vam priporočila, da poiščete dobrega homeopata, in če je kaj akutnega, da mu da nekaj na osnovi
konstitutivne terapije, da vse to od znotraj očisti, da bo telo lahko vse strupe izločilo. Menim, da je to
najbolj pomembno. In na ta način bo telesu uspelo večino teh strupov izločiti. Ne vseh. Na to ne
računajte. 100 % vseh teh snovi ne more izločiti noben terapevt ali terapija na svetu. Ampak tako imate
vsaj jamstvo, da bo večji del tega izločen. Poiščite homeopata, ne katerega koli, ampak dobrega
homeopata.
(- Hvala. - Prosim.)
Moja hči ima 17 let in želi v Ameriko na izmenjavo študentov. Zahteva se popolna evidenca vseh
cepljenj. Nekatera cepiva je že prejela. Nam lahko poveste, kako se to lahko ponaredi (smeh)?
Ja, točno. Povedala vam bom to ... Obstaja nekaj nezakonitih načinov, te vam bom povedala na štiri oči,
ampak uradno se temu izognete na naslednji način: pojdite na našo spletno stran www.aegis.ch in tam,
kjer so povezave, skoraj na koncu, je navedena stran www.thinktwice – torej, pomisli dvakrat, sedaj ne
vem, ali je .org ali .com, zato vas pošiljam na našo stran, kjer boste našli pravo. To je takorekoč ena od
ameriških AEGIS organizacij. Oni imajo spisek vseh knjig. To so tanke brošure. Vsaka zvezna država ima
določene smernice, kako se cepljenju uradno izogniti. Zagotovo veste, kam bo vaša hči odpotovala.
Poglejte to brošuro, lahko si jo tudi prenesete, našli boste seznam možnih izgovorov, verski razlogi itd. za
to zvezno državo. Do sedaj je še vsakdo našel sebi primeren razlog, da mu ni bilo treba preveč lagati.
Dovolj? Dobro.
Delam v negi starejših, skupaj z zdravniki, in me zanima, kako naj se vedem do njih? Ko sem povedal,
da nisem za cepljenje, so se takoj defenzivno odzvali. Tudi v družini imamo stike z otroškimi zdravniki.
Mi lahko priporočate neko razumno rešitev?
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 17
Problem vidim predvsem v tem: čeprav niste medicinski laik, nimate doktorskega naziva in to je večnoma
problem. In ko poskušate nekaj takega dopovedati zdravniku s titulo, bo on vedno imel občutek, da ve
vse bolje od vas. Na vašem mestu se ne bi prerekala, razen če imate svoje argumente. Z menoj nihče več
ne poskuša razpravljati. Mogoče lahko poskusite isto, da tudi vam ne bo potrebno razpravljati. Poglejte si
literaturo o cepivih, zadaj na mizi imamo brošure in knjige, kritične do cepiv. Večino knjig, ki so kritične
do cepiv - pravzaprav ne kritične, ampak, kot pravijo, usmerjene proti cepivom. Večino teh knjig so
napisali zdravniki. Ko zdravnik vzame v roke knjigo, ki jo je napisal kolega, jo bo gledal malo drugače in
prej začutil potrebo, da jo prebere. To je ena stvar. Pokazati mu morate stvari, ki jih je napisal zdravnik,
ali študije, statistike itd. Če boste s tem prišli, bo to sprejel. Torej, ne na čustveni ravni, pokažite mu
študijo in recite: 'Poglejte, tukaj so odkrili to in to', itd. In na tej podlagi lahko razpravljata. To deluje. S
tem imam zelo dobre izkušnje. In enostavno ostanite objektivni, čeprav je treba včasih stisniti zobe.
Imam več otrok in prve tri sem cepila proti ošpicam. Četrtega nisem več, ker sem že bila bolj kritična do
cepljenja. Najmlajša je kasneje dobila ošpice in zdravnica je rekla: To je prvič, da vidim ošpice kot iz
učbenika. Ker je ta bolezen tako rekoč izumrla. Ostali moji otroci niso imeli ošpic. Zato sem dobila vtis,
da je to podobno kot pri noricah, čeprav še ne razumem povsem. Kot da to cepivo kljub vsem tem
negativnim mnenjem vseeno deluje.
Ne! To je samo blokada telesa. Telo enostavno ne more reagirati na virus ošpic kot bi moralo - namreč z
boleznijo. Namesto tega se umakne in sploh ne reagira. Ampak kasneje, ko bodo otroci že najstniki ali
odrasli, bodo imeli možnost zboleti, in bodo dobili ošpice. Potek bolezni je kasneje lahko slabši. Zato bi se
naj zavzemali, da jo dobijo v otroštvu. Ne, cepivo proti ošpicam ne ščiti. To je povsem enako, kot sem
vam govorila o mumpsu. In ta epidemija v Baslu, ki jo sedaj imamo v Švici - večina teh otrok je bila
cepljena in so kljub temu zboleli. In z enako težkim potekom bolezni kot pri drugih otrocih. Veste, danes
je tako, če noben dojenček v porodnišnici ne bi bil cepljen, verjetno ne bi vsi naenkrat zboleli. Otrok dobi
otroško bolezen samo takrat (to zdaj ni znanstveno stališče ampak vemo, da je tako, po pripovedovanju
naših babic in prababic), , ko jo potrebuje za svoj razvoj. Takrat jo bo dobil, takrat je telo pripravljeno in
takrat zboli. Poznam primere ... neka družina iz Solothurna ima pet otrok, trije so dobili ošpice, dva ne.
Vsi necepljeni. Seveda so živeli vsi v istem domu, v isti sobi, ves čas so bili skupaj, ampak virus ošpic sploh
ni hotel preskočiti iz enega na drugega. Ni delovalo. Čez dve leti, ko ošpic v Švici nikjer več ni bilo, je eden
od teh dveh dobil ošpice. Oče je šel k zdravniku in želel vedeti, kaj se je zgodilo. Zakaj otrok takrat ni
zbolel, sedaj pa je. Zdravnik reče, da ne ve. »Lahko ste imeli nekje dve leti skrito plišasto igračo, na kateri
je bil ta virus.« Potem se je oče začel smejati, bil je namreč biolog, in ga je vprašal: »Vi v to verjamete?«
»Ne«, pravi zdravnik. »Tudi jaz ne verjamem v to. Tega ne vem.« Enostavno je to tako. Ni mogoče
razložiti. In ga tudi ne zanima, da bi to raziskal. Vsak otrok ne bo zbolel, čeprav bolezen stoji pred njim.
Otrok jo bo dobil samo, če jo potrebuje za svoj razvoj. Nisem bila cepljena proti ošpicam. V življenju sem
prejela le dve cepivi, hvala bogu, še ti dve nista bili potrebni. Moja mama me je, tega se dobro spomnim,
grozno, štirikrat poskušala okužiti z ošpicami. Pripadam generaciji, ko so otroke poskušali namerno
okužiti. Spomnim se štirih različnih bolniških postelj bolnih sosed in prijateljic, kjer sem s knjigo v roki
sedela in prosila ljubega boga, da jih že enkrat dobim in grem lahko domov. In nisem jih dobila. Mama
me je prijela za roko in odpeljala k zdravniku. Ta je bil starejši gospod, in ga vprašala: »Kaj naj naredim z
otrokom? Ne more dobiti ošpic!« In on odvrne: »To pomeni, daj jih ne rabi!« Naš sin je imel ošpice
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 18
prejšnje leto. Mislite, da me je bilo strah, da tudi jaz zbolim? To mi ni niti za trenutek padlo na pamet. To
je ena stvar. Druga: veliko otrok premaga otroške bolezni brez simptomov. Sploh ne opazite. Kvečjemu
rahlo smrkajo, imajo blag kašelj, rahlo povišano temperaturo, ki je še opazite ne, brez vsakega ekcema,
nič. Veliko otrok preboli bolezen brez simptomov. Seveda so po tem zaščiteni, ampak nam se zdi, da te
bolezni niso nikdar imeli. To se danes zelo pogosto dogaja.
To vem tudi jaz, na primer en otrok ima sedaj Pfeifferjevo mrzlico, ampak starejši je ni dobil, pa smo to
raziskali. V krvi je imel protitelesa od prej. Je minilo, ne da bi opazili. Toda kljub temu se sprašujem: Če
tega ne moremo imenovati virus, kaj je potem tisto, kar povzroča bolezen?
Verjetno je to pojem za "nevidno". Mi danes učimo oz. nas učijo, recimo, da imam gripo, pridem k vam,
se z vami rokujem, se vam približam, potem naj bi letelo iz mojih ust v vaša, ali z dotikom rok itd. Zdaj
imate virus gripe, greste domov in zjutraj obležite bolni v postelji. To je to, kar nas uči šolska medicina.
Vendar to ne drži! Vsi ti virusi in bakterije obstajajo že od časa, ko je začel z delom Bechamp. On je bil
takrat protiigralec Louisu Pasteurju. Louis Pasteur je imel več vpliva in moči, zato je, na žalost, prevladala
njegova teorija mikrobov. O njegovi teoriji so pisale naslovnice, o Bechampovi žal ne. Bechamp je že
takrat, to je daleč nazaj, leta 1885, dokazal, in danes lahko to potrdimo ... Prof. Enderlein in drugi so že
takrat dokazali, da vse te stvari ... On je to razlagal tako: v telesu, v krvi imamo t. i. prajuho. Prof.
Enderlein je to poimenoval malo lepše. In na podlagi teh pracelic – prajuhe - se moje telo odloči za
bolezen ali zdravje, ne odloča virus, ki se je obesil name. O tem odločam jaz osebno. S svojim načinom
življenja, kako živim - pijem alkohol, kadim, ponočujem do jutra in ne vem kaj še vse. Jem gensko
spremenjeno hrano, ki je danes že marsikje skrita. To delam sebi. Veliko vlogo pri tem ima tudi moja
nagnjenost in zapuščina mojih prednikov. In iz vsega tega ... predpostavimo, da sedaj nekaj noči
prebedim, kadim, pijem alkohol. Iz tega se bo pri meni pojavila oslabljenost, in glede na to, kje je moja
največja šibkost, na podlagi tega se iz te t. i. prajuhe v moj krvi razmnožijo virusi in bakterije. Sedaj bi se
preveč oddaljila, če bi se spuščala še globlje - to lahko povem še kasneje ali pa vam dam literaturo, kjer to
lahko preverite. Danes že priznavajo, da se pri določenih boleznih virusi in bakterije pojavijo kasneje,
torej, ko je bolezen že v fazi zdravljenja. Na primer pri polio, otroški paralizi, se ve, da se virus pojavi šele
takrat, ko se je začela že faza zdravljenja. Ampak v resnici bi morali biti tam že prej, če naj bi bili vzrok
bolezni! Je tako? Tako učijo danes. V resnici se pojavijo šele, ko se začne faza zdravljenja, kar samo
dokazuje, da ti virusi in bakterije niso povzročitelji bolezni, temveč pravzaprav opravljajo zelo posebno
nalogo. Vloga virusa na primer je nadomestiti material, ki je bil pred tem z mojo oslabljenostjo zaradi
slabe prehrane, poškodbe ali česa drugega iztrošen. Bakterije in glivice imajo vlogo razgradnje materiala.
Ne bi jih poimenovala povzročitelji bolezni, ampak povzročitelji zdravja. Danes obstaja v medicini močna
struja, ki opozarja na to, ampak ni naletela na odobravanje. V uradni medicini, kjer je farmacevtska
industrija tako močna, ne bo nikdar razumevanja. Ko bo vsak med nami vedel, da je za svoje zdravje in
bolezen odgovoren sam, ne pa virus, ki ga nekje ujamemo ... Ko to vem in se po tem načelu ravnam, kaj
se bo zgodilo? Potem ne potrebujem nobene farmacevtske industrije več! Postanem sam sebi zdravnik,
si znam pomagati sam. Zdravnika bom potreboval samo, če si zlomim nogo. Farmacevtski industriji bi
tako odrezali temelje! A to se ne sme zgoditi, ker želi še naprej obstajati in ustvarjati dobičke. Dokler bo
farmacevtska industrija tako močna, se bo ta napačna znanost predajala naprej. Pojdite na internet in
vpišite "Günther Enderlein". Profesor Günther Enderlein. Tako kot se izgovori. Razvil je mikroskop s
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 19
temnim poljem. S pomočjo tega mikroskopa je dokazal to, kar so bile v zadnjih 100 - 200 letih samo
domneve. Iz teh povezav, konteksta, ki se je tam pokazal, je to mogoče sedaj znanstveno dokazati. Res je,
sam odločam, ali bom zdrav ali bolan. Razen, če mi spodrsne na bananinem olupku.
Mi smo cepili samo prva dva otroka in to delno. V dvomu pa smo se znašli pri vprašanju tetanusa. Rad
bi vas vprašal, ali se telo pri okužbi ali vnetju lahko ščiti?
Okužba s tetanusom v tem smislu ne obstaja. Če imam tetanus, ni potrebe, da se me bojite. Tetanus
lahko dobim preko rane, poškodbe. Otroci načeloma ne morejo zboleti za tetanusom. To je prva stvar.
Münchenski otroški zdravnik Dr. Wild pravi: »Tveganje, da se otrok ali najstnik okuži s tetanusom, je
enako tveganju, da vas zadene padajoči meteor.« Ne vem, kako zelo se bojite, da vašega otroka zadene
meteor, ampak mene tega ni strah. Načeloma velja naslednje: pri tetanusu se ne bojimo bakterije,
temveč strupa, ki ga te bakterije izločajo. Ta strup, te bakterije nam postanejo nevarne samo tam, kjer ni
prisotnosti zraka. To pomeni ... zdaj bi vam lahko dala polno roko bakterij, lahko bi jih pogoltnili, si jih
podajali ali jih gnetili in nikomur se ne bi bilo treba bati. Na zemlji je veliko klic tetanusa, ampak se jih ni
treba bati. Mirno lahko pustite otroke, da se valjajo po zemlji. Ne bojte se. Predvsem majhni otroci in
najstniki praktično ne morejo dobiti tetanusa, ker so dobro prekrvavljeni, za razliko od starejših ljudi. Pri
preprečevanju okužbe s tetanusom je potrebno upoštevati tri načela, in ta veljajo tako za cepljene kot za
necepljene. Prvič: vsaka rana mora krvaveti! Ko krvavi, je prekrvavljena in to pomeni, da se tetanus ne
more pojaviti. Drugič: če ne krvavi, ji pomagamo s stiskanjem rane. Ni treba iztisniti litra in pol krvi,
vendar rana mora krvaveti. Nato rano dezinficirajte! Če lahko, ne s kemijo iz lekarne. Ima zapleteno ime
in je drago, kar pa ne pomeni, da je boljše. Pomaga npr. izvleček ognjiča. Pri nas priporočam čisto vodo iz
pipe, čeprav prevladuje mnenje, da kar je brezplačno, ni veliko vredno. Ampak to je še vedno najboljše.
Torej pustimo, da krvavi, nato dezinficiramo. In kot tretje priporočam: če gre za nekaj resnejšega, ne
kakšno prasko ali podobno, ampak zarjavel žebelj, na katerega smo stopili, tedaj bi priporočila, da
pokličete svojega homeopata. On ima za te primere celo paleto sredstev. In če se držite teh treh načel,
pustite krvaveti, dezinficirate in v težjih primerih homeopatija, se vam ni treba bati. Povedala vam bom
dva razloga, zakaj cepivo proti tetanusu ne more delovati. Prvi razlog: v svojem življenju lahko x-krat
zbolim za tetanusom. Predpostavljajmo, da sem stopila na zarjaveli žebelj, ga odstranila in potem dobila
tetanus. Mimogrede, tetanus ni smrtna bolezen. Začnimo s tem. Če so Indijci sposobni pozdraviti 95 %
primerov tetanusa, bi jih morali Švicarji prav tako, kajne? Jasno, da. Sicer bi bila to sramota. Čez 2 - 3
tedne lahko spet stopim na žebelj in še enkrat dobim tetanus. Vsakih nekaj tednov do konca življenja
lahko redno dobivam tetanus. Ošpice npr. pa lahko dobim samo enkrat. Narava ni predvidela zaščite
proti tetanusu. To vam lahko potrdi vsak zdravnik. Če je tako (in tako je!), kako me potem lahko cepivo
ščiti deset let? Kako to naredi? Cepiva vendar oponašajo naravo. Drugi razlog je ta: to cepivo ni normalno
cepivo, to je t. i. toksoidno cepivo. To pomeni, da se vzame toksin, ta strup iz bakterije tetanusa , in
potem se ta strup detoksicira, razstrupi. Ha! Kako to naredijo? Sam proizvajalec, podjetje Behring, Emil
Behring, mislim, da se imenuje celo von Behring, tik pred smrtjo so ga še hitro razglasili za plemiča ... Emil
von Behring je to vse razvil v Nemčiji. Leta 1901 je dobil, vsaj mislim, prvo Nobelovo nagrado - za to
neumnost, ki jo je napravil. Podjetje Emila Behringa obstaja še danes. Mimogrede, nedavno so se
preimenovali v Novartis. Vemo, da so jih prevzeli Švicarji. Pred 2 - 3 leti sem jih poklicala in iz podjetja
Emila Behringa mi niso znali pojasniti, kako se razstrupi strup. Prosim, povejte mi, kako se to naredi. Niso
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 20
mi znali pojasniti, čeprav že 100 let na tak način izdelujejo cepiva. To delajo že 100 let in ne vedo, kaj
delajo!? Ti detoksicirani/razstrupljeni strupi se imenujejo toksoidni strupi. To cepivo se imenuje
toksoidno cepivo. Ali veste, kaj je to razstrupljen strup? To je truplo, ki ga iz varnostnih razlogov še enkrat
ubijete! To je razstrupljeni strup. Razstrupljeni strup ne more delovati. Vsak kemik ve, da človeško telo ne
more postati imuno na strupe. In če ne more, kako lahko potem deluje cepivo? Da ne deluje, vidimo na
primeru Nemčije. Vidno je tudi v Švici, ampak bolj v Nemčiji. Vi imate več prebivalcev kot mi v Švici. V
Nemčiji zboli za tetanusom 7 do 10 ljudi letno. Pri 82 milijonih prebivalcev. Med 7 in 10 ljudi letno. Ne
umrejo, temveč zbolijo za tetanusom. Želim vam predstaviti, kako zelo nevaren naj bi bil ta tetanus. Od
tega včasih, približno na 2 do 3 leta, umre en človek od teh 7 do 10 ljudi. In inštitut Robert Koch uradno
priznava, da jih je od teh 7 do 10 ljudi letno več kot dve tretjini cepljenih po predpisih. Vzemimo, da jih je
10, to bi pomenilo, da jih je bilo 7 cepljenih po predpisih in so kljub temu zboleli. Je to kakšna zaščita? Ne,
to ni zaščita! Če bi občasno zbolel eden od njih, bi to lahko veljalo, bi našli razlago. Ampak ko redno
zbolevata dve tretjini cepljenih! Pri nas v Švici imamo 1 do 2 primera bolezni letno in vsakih 6 do 7 let
umre za tetanusom en človek. Ti, ki zbolijo za tetanusom, so praviloma starejši od 60 let, in ti, ki umrejo,
so praviloma starejši od 80 let. Starejši ljudje imajo slabšo prekrvavitev, morda še diabetes, starostni
diabetes. Morda zaradi tega še odprto neoskrbovano rano na nogi. To bi lahko bil vzrok, zakaj v takem
primeru človek lahko umre. Otroci in najstniki ... V Švici že več kot 33 let ni zbolel za tetanusom nihče, ki
bi bil mlajši od 25 let. To ni bolezen za otroke, sploh pa ne za dojenčke v plenicah. Ne vem, kako je pri vas
doma, ampak predpostavljam, da se tam ne valjajo zarjaveli žeblji in razbito steklo, po katerem bi se
otroci plazili. Ne, tega se res ni treba bati. Vsakdo, cepljen ali necepljen, se mora držati teh treh načel.
Pustiti krvaveti, dezinficirati in homeopatsko sredstvo. Potem se vam ni treba bati. Niti takrat, ko imate
doma zarjavelo železo. Niti takrat.
(- Hvala.)
Anita Petek Dimmer – Konferenca ACC, Švica, 2008
Stran 21