IMUNOST
3.10.2011 RAZVOJ CEPIV OD 1790 DO DANES 1800 1900 1920 1930 1940 1950 črne koze steklina tifus davica tuberkuloza tetanus kolera pertussis influenca rumena mrzlica CEPLJENJE Maja Sočan Inštitut za varovanje zdravja CEPLJENJE Vrste cepiv Aplikacija cepiv Previdnostni ukrepi in kontraindikacije Shranjevanje cepiv Cepljenje imunsko oslabljenih oseb Posebne situacije - odklanjanje cepljenja Program cepljenja Vodenje evidenc KAJ VSEBUJE CEPIVO? ANTIGEN – beljakovinsko ali polisaharidno molekulo, ki povzroči imunski odgovor ADJUVANS – pospeševalec imunskega odgovora KONZERVANS – preprečuje okvaro cepiva STABILIZATOR – ohranja učinkovino v nespremenjeni obliki 1960 1970 1980 1995 2005 poliomielitis (Salk) poliomielitis (Sabin) ošpice mumps rdečke meningokok pnevmokok hepatitis B klopni meningoencefalitis norice, Hib, hepatitisA HPV KAJ JE CEPLJENJE? Izzove zaščito pred točno določeno nalezljivo boleznijo Merimo jo s protitelesi, ki so prisotna v krvi cepljene osebe Izzove celično posredovan odgovor, ki je težje merljiv IMUNOST AKTIVNA IMUNOST cepljenje s cepivi PASIVNA IMUNOST zaščita s protitelesi (=imunoglobulini), ki jih pridobimo iz plazme krvodajalcev (traja zgolj 3 mesece) 1 3.10.2011 SKUPINSKA IMUNOST (herd immunity) Posredna zaščita za osebe, ki niso cepljene: v primeru, da je cepljen dovolj velik delež populacije prekine se širjenje/prenašanje mikroorganizma v skupnosti pri boleznih, ki se prenašajo z osebe na osebo ŽIVA CEPIVA RAZDELITEV CEPIV ŽIVA, OSLABLJENA CEPIVA cepiva proti virusom INAKTIVIRANA (=mrtva cepiva) cepiva proti virusnim okužbam cepiva proti bakterijskim okužbam i. ii. ŽIVA, OSLABJENA CEPIVA Oslabljen virus, ki se po cepljenju razmnožuje v telesu in izzove imunski odgovor oz. zaščito Imunski odgovor zelo podoben naravni okužbi Potrebnih manj odmerkov cepiva Zaščita je dobra, pogostejši neželeni učinki, več kontraindikacij Cepivo proti: OŠPICAM RDEČKAM MUMPSU ROTAVIROZI NORICAM (RUMENI MRZLICI) INAKTIVIRANA, MRTVA CEPIVA ŽIVA CEPIVA imunski odgovor Zaščita po cepljenju z enim odmerkom cepiva proti ošpicam, rdečkam in rumeni mrzlici – 90%-95% Zaščita po cepljenju z enim odmerkom cepiva proti noricam in mumpsu – 80%-85 % Drugi odmerek cepiv izzove imunost pri 97%-99% tistih, ki niso odgovorili na prvi odmerek Molekule, delci virusa/bakterije – po cepljenju se NE MOREJO razmnoževati Imunski odgovor je slabši Potrebnih je več odmerkov (3-5) Imunost postopno upada, potrebujemo poživitvene odmerke 2 3.10.2011 INAKTIVIRANA, MRTVA CEPIVA VIRUSNA BAKTERIJSKA otroška paraliza hepatitis B humani papiloma virus gripa klopni meningoencefalitis hepatitis A steklina tetanus davica H. influence oslovski kašelj pnevmokok menigokok tifus STAROST OB CEPLJENJU Načeloma čim prej – preden smo izpostavljeni patogenu Nezrelost imunskega sistema – neučinkovitost nekonjugiranih polisaharidnih cepiv pred 2 letom Nižja starost = več odmerkov: 2+1 pnevmokokno konjugirano cepivo začetek cepljenja pred 6 meseci 1 odmerek po prvem letu starosti RAZMAKI MED ODMERKI CEPIV PREKRATKI RAZMAKI med odmerki PREZGODNJA STAROST ob cepljenju Neustrezen imunski odgovor Npr. Če cepimo Hib 14 dni po prvem odmerku, odmerka ne upoštevamo, ker je najmanjši ustrezen razmak 1 mesec. Ponovno cepimo 4 tedne po neustreznem odmerku in ta odmerek štejemo kot drugi odmerek. Največji dovoljen odklon navzdol je 4 dni. SHEMA CEPLJENJA Starostno specifično tveganje za nalezljivo bolezen Razvoj imunosti (odvisen od starosti) Interference v imunskem odgovoru (npr. pristotnost materinih protiteles zavira imunski odgovor novorojenčka) SHEMA CEPLJENJA Cepiv ne dajemo v krajših razmakih kot so predpisani Ne cepimo mlajših kot predpisuje proizvajalec cepiva* *Ob izbruhu ošpic lahko cepimo otroke mlajše od 1 leta, vendar mora otrok po dopolnjenemu letu dni starosti prejeti dodatne odmerke cepiva PREKRATKI RAZMAKI Td (odrasli tetanus-davica) DT (otroški davica-tetanus) Tetanus toksoid Več neželenih učinkov ob neustreznih shemah (preveč odmerkov v prekratkih razmakih) 3 3.10.2011 PREDOLG RAZMAK Med 1. in 2. odmerkom Med 2. in 3. odmerkom PREDOLGI RAZMAKI (z redkimi izjemami živo oralno NE ZNIŽAJO IMUNSKEGA ODGOVORA ZAČETI S CEPLJENJEM ZNOVA V VEČINI PRIMEROV NI POTREBNO!! tifusno cepivo, postekspozicijsko cepivo proti steklini) SIMULTANO CEPLJENJE DEFINICIJA: hkratno dajanje cepiv na različna anatomska mesta (ne vključuje cepljenj, kjer je več antigenov v isti injekciji) Določena simultana cepljenja so dobro raziskana, druga slabše oz. ni dokazov o enaki varnosti in učinkovitosti simultanega cepljenja napram ločeni aplikaciji cepiv KOMBINIRANA CEPIVA 1. 2. Cepivo vsebuje več različnih antigenov v injekcijski igli Kombinirana cepiva: vse komponente so incidirane (npr. oseba še ni bila nikoli cepljena z OMR (=cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam) in še ni prebolela ošpic, mumpsa, rdečk) indicirani sta dve komponenti, tretja ne predstavlja kontraindikacije (npr. oseba še ni prebolela ošpic in rdečk, že prebolela mumps in nimamo na voljo monokomponentnih cepiv) POMANJKLJIVA DOKUMENTACIJA če dokumentacije o cepljenjih ni, se osebo cepi ALI testirana na prisotnost protiteles (npr. ošpice, rdečke, mumps, hepatitis A, tetanus, davica, hepatitis B) - Ali je testiranje dražje od cepljenja? Ali je testiranje na voljo? SIMULTANO CEPLJENJE Simultano cepljenje s cepivi, ki je varno in učinkovito: 1. Cepivo proti gripi in 23-valentno polisaharidno pnevmokokno cepivo 2. Tetanus, davica, acelularni pertusis, trivalentno inaktivirano cepivo proti gripi 3. Cepivo proti hepatitisu B in rumena mrzlica 4. Cepivo proti rumeni mrzlici in cepivo proti ošpicam KOMBINIRANA CEPIVAprednosti 1. 2. 3. 4. 5. Manj vbodov Boljša precepljenost Manj težav s preskrbo Manj stroškov, ker je obiskov pri zdravniku manj Lažje dodajanje novih komponent cepivu 4 3.10.2011 KOMBINIRANA CEPIVAslabosti 1. 2. 3. 4. Večja možnost neželenih učinkov (npr. več febrilnih reakcij po aplikaciji kombinirane OMR-VZV cepiva in DTaP-hepB-IPV cepiva Slabša imunogenost Potrebni dodatni odmerki (npr DTaP-hepB-IPV cepivo, še dodaten odmerek hepB) Krajši rok trajanja kombiniranih cepiv ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI DVE živi cepivi – aplikacija znotraj 28 dni drugega živega cepiva po prvem – možnost interference in slabše imunosti ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI PRIMER: 1. najprej OMR, nato cepivo proti noricam znotraj 28 dni po cepljenju z OMR – dokazano slabši imunski odgovor – več primerov noric kljub cepljenju 2. najprej OMR, po 14 dneh cepivo proti rumeni mrzlici – imunski odgovor enak ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI IN IMUNOGLOBULINI Živo, oralno cepivo proti tifusu, rumeni mrzlici, LAIV, herpesu zostru, rotavirusu IN intravenski imunoglobulin ali hiperimuniglobulini NI ČASOVNIH OMEJITEV!! Inaktivirana cepiva ne interferirajo z imunskim odgovorom – dve inaktivirani cepiva lahko apliciramo istočasno ali kadarkoli kasneje Inaktivirana cepiva ne interferirajo z imunskim odgovorom živih cepiv – razmikanje med odmerkom živega in inaktiviranega cepiva ni potrebno Če je bil razmak med dvema živima cepivoma krajši od 4 tednov, je odmerek drugega cepiva “neveljaven” Cepljenje z drugim cepivom se ponovi najmanj 4 tedne kasneje IZJEME: pravila ne upoštevamo pri živem oralnem cepivu proti tifusu in cepivu proti rotavirusnim okužbam ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI IN IMUNOGLOBULINI kri, krvni produkti, imunoglobulini IN cepivo proti ošpicam in rdečkam RAZMAK 3 MESECE!! 5 3.10.2011 ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI IN IMUNOGLOBULINI ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI IN IMUNOGLOBULINI IZJEMA cepivo proti ošpicam in rdečkam IN kri, krvni produkti, imunoglobulini PALIVIZUMAB = monoklonsko protitelo usmerjeno proti respiratornemu sincicijskemu virusu, zato ne ovira imunskega odgovora po živih cepivih, razmaki niso potrebni Če je od cepljenja do aplikacije krvi, krvnih produktov, imunoglobulinov preteklo manj kot 14 dni, je cepljenje potrebno ponoviti ČASOVNI ZAMIKI MED CEPIVI IN IMUNOGLOBULINI Inaktivirana cepiva, toksoidi, polisaharidna cepiva, rekombinantna cepiva IN Krvi, krvni produkti, imunoglobulini NI INTERFERENCE, RAZMIKI NISO POTREBNI Mesto cepljenja - antero-lateralni del bedrne mišice VARNO CEPLJENJE 1. Kakovostna cepiva 2. Dobra transportna praksa 3. Dobra skladiščna praksa 1 8 2 7 3 6 5 4 4. Dobra cepilna praksa 5. Kontraindikacije 6. Opazovanje/sporočanje neželenih učinkov 7. Vodenje evidence 8. Poročanje Mesto cepljenja – mišica na nadlahti IVZ, CNB 2006 6 3.10.2011 KONTRAINDIKACIJE ZA ŽIVA CEPIVA KONTRAINDIKACIJE alergija (npr. anafilaksija) na sestavine cepiva neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem imunska pomanjkljivost, nosečnost (živa cepiva) zmerna do resna akutna bolezen (previdnost) NI KONTRAINDIKACIJA splošne kontraindikacije stanje zmanjšane odpornosti (imunodeficitarna oboljenja zaradi malignih bolezni, zdravljenja z antimetaboliki, velikimi dozami kortikosteroidov /za otroke 2 mg in več prednizolona/kg telesne teže dnevno več kot 1 teden, za odrasle 60 mg in več/, alkilirajočih spojin, radiacije itd.) nosečnost, razen v primerih, ko je tveganje za bolezen večje od teoretičnega tveganja za okvaro plodu (n.pr. epidemija otroške paralize, potovanje na endemsko območje rumene mrzlice) NI KONTRAINDIKACIJA Otroci morajo biti cepljeni: so nedonošenčki, so imeli nizko porodno težo, počasi pridobivajo na teži, imajo ali so imeli neonatalno zlatenico so brez vročine, vendar smrkajo ali pokašljujejo so kronični bolniki obstaja družinska ali osebna anamneza o alergijah, astmi, ekcemu ali konvulzijah razen, če so konvulzije pri starših ali dvojčkih (v tem primeru se posvetujemo s pediatrom nevrologom) SPREMLJANJE NEŽELENIH POJAVOV POJAVI PRIDRUŽENI CEPLJENJU nepojasnjeni dogodki lahko vplivajo na nadaljni potek cepljenja Pojave: opazovanje/sporočanje registriranje analiziranje klasificiranje ocenjevanje ima otrokov dvojček vročinske krče prejemajo antibiotike ali nizke doze oralnih kortikosteroidov so preboleli bolezni, proti katerim cepimo imajo stabilna nevrološka stanja imajo Downov sindrom njihova mati doji ali je noseča kaj je treba sporočiti? vzpostavitev hitrih načinov sporočanja takojšnja analiza podatkov in rezultatov zagotoviti povratne informacije sledenje razdeljenega cepiva 7 3.10.2011 FARMAKOVIGILANCA NEŽELEN UČINEK ČASOVNI OKVIR POROČANJA Resen, nepričakovan TAKOJ (končno učinek poročilo v 15 dneh) Resen, pričakovan učinek v 6 dneh (končno poročilo v 15 dneh) Drugi neželeni učinki periodično CEPILNI KOLEDAR STAROST VODENJE EVIDENC voditi evidenco o cepljenju izdati knjižico oz. potrdilo o cepljenju poročati CEPLJENJE - POJAVNOST NALEZLJIVIH BOLEZNI NALEZLJIVE BOLEZNI , KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM Prvo leto starosti 3 mesece davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (1. odmerek) 4 do 5 mesecev davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (2. odmerek) 6 mesecev davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (3. odmerek) Drugo leto starosti 12 do 18 mesecev ošpice, mumps, rdečke (1. odmerek) 12 do 24 mesecev davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (4. odmerek) ošpice, mumps, rdečke (2. odmerek)hepatitis B (1. in 2. odmerek) 6 let (1. razred ) hepatitis B (3. odmerek) 8 let (3. razred ) davica, tetanus, oslovski kašelj (5. odmerek) 11 do 12 let (6. razred) HPV (1., 2. in 3. odmerek) 16 do 18 let (ob sistematskem pregledu v srednji šoli) tetanus (6. odmerek) Pred vstopom v šolo 5 do 6 let Po vstopu v šolo DAVICA OTROŠKA PARALIZA TETANUS OSLOVSKI KAŠELJ OŠPICE RDEČKE PRECEPLJENOST PROTI DAVICI V SVETU DAVICA 8 3.10.2011 2500 PRIMERI DAVICE V SLOVENIJI 1946 1995 2000 CEPLJENJE 1937 OTROŠKA PARALIZA 1500 1000 500 19 46 19 48 19 50 19 52 19 54 19 56 19 58 19 60 19 62 19 64 19 66 19 68 19 70 19 72 19 74 19 76 18 78 19 80 19 82 19 84 19 86 19 88 19 90 19 92 19 94 0 leta Wild Poliovirus*, 06 Feb 2007 – 05 Feb 2008 OTROŠKA PARALIZA V SLOVENIJI CAS ES OF POLIOMYELITIS IN S LOVENIA 1946 - 1995 300 250 NO VACCINATION VACCINATION CASES 200 150 100 Wild virus type 1 Wild virus type 3 Wild virus type 1 & 3 Endemic countries 50 94 92 19 19 90 88 86 19 19 19 82 84 80 19 19 19 74 78 18 76 72 19 19 66 70 60 64 62 68 19 19 19 19 19 19 54 58 19 19 52 50 48 56 19 19 19 19 19 19 46 0 Case or outbreak following importation (0 - 6 months) Case or outbreak following importation (6 - 12 months) YEARS As of 01 January 2006, Egypt and Niger were reclassified as non-endemic countries. *Excludes viruses detected from environmental surveillance and vaccine derived polio viruses. Data in WHO HQ as of 05 Feb 2008 TETANUS The boundaries and names shown and the designations used on this map do not imply the expression of any opinion whatsoever on the part of the World Health Organization concerning the legal status of any country, territory, city or area or of its authorities, or concerning the delimitation of its frontiers or boundaries. Dotted lines on maps represent approximate border lines for which there may not yet be full agreement. WHO 2008. All rights reserved OSLOVSKI KAŠELJ 9 3.10.2011 Epidemiološke značilnosti ošpic v svetu OŠPICE PRECEPLJENOST PROTI OŠPICAM V SVETU OŠPICE V EVROPSKI UNIJI Vir: EUVACNET, letno poročilo 2009 Epidemiološke značilnosti ošpic v Sloveniji RDEČKE 8000 PO C EP L JENJU Z ENO DO ZO 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 2008 2006 2004 2002 2000 1998 1996 1994 1992 1990 1988 1986 1984 1982 1980 1878 1976 1974 1972 1970 1968 1966 1964 1962 1960 1958 1956 1954 1952 1950 0 1948 prijavljeni primeri P O C EP L JENJU Z DVEM A DO ZA M A P RED C EP L JENJEM 10 3.10.2011 Precepljenost proti rdečkam, SZO EPIDEMIOLOGIJA RDEČK V EU Epidemiološke značilnosti rdečk v Sloveniji RAZVOJ NOVIH CEPIV CEPIVA, KI SO ŠE V PREISKUŠANJU 20000 NI PRIJAV 15000 CEPLJENJE DEČKOV IN DEKLIC NI CEPLJENJA 25000 CEPLJENJE DEKLIC let 10000 5000 Cepivo proti malariji Cepivo proti šigelam, salmonelam, E. coli Cepivo proti CMV, HIV 94 90 88 92 19 19 19 84 82 80 78 76 86 19 19 19 19 19 18 19 72 68 70 66 64 62 60 58 56 54 52 50 74 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 46 48 0 19 prim eri Število prijavljenih primerov rdečk v 2009: 8460 (26 držav) Večina primerov iz Poljske in Romunije Manj primerov kot v letu 2008 (približno 20.000) RAZVOJ CEPIV PROTI RAKU Razvoj cepiva proti HPV – preprečevanje raka materničnega vratu HPV tip 16 - ploščatocelični karcinomi glave in vratu – pojavljajo se pri bolnikih brez klasičnih dejavnikov tveganja (alkohol, tobak) in imajo določene klinične in laboratorijske značilnosti Psyrri a et al. Human papillomavirus related head and neck tumors: clinical and research implication. Curr Opin Oncol 2009;21:201-5. Kansky A, Poljak M. Human papilloma DNA in oral squamous cell carcinoma and normal oral mucosa. Acta Virol 2003;47.11-6. RAZISKAVE in RAZVOJ CEPIV PROTI RAKU PREVENTIVNA CEPIVA PROTI RAKU HPV, rak debelega črevesa in danke, rak mehurja TERAPEVTSKA CEPIVA PROTI RAKU rak mehurja, možganov, dojke, Hodgkinov limfom, ledvični rak, melanom, multipli mielom, rak pljuč, levkemija, rak trebušne slinavke, rak prostate… National Cancer Institute U.S. National institutes of Health www.cancer.gov 11 3.10.2011 Vzroki za slabšo precepljenost odraslih v SLO • • • • • • Dvom o učinkovitosti in varnosti cepiv Nezavedanje obveznosti Nejasnosti glede doplačil Slaba organizacija Pomanjkanje motiviranosti Nejasna priporočila STALIŠČA IN PREPRIČANJA, KI OVIRAJO CEPLJENJE Upad/izginotje nalezljivih bolezni proti katerim cepimo v sodobnem času – prepričanje, da je uspeh posledica boljših higienskih razmer Naravno prebolela nalezljiva bolezen nudi boljšo zaščito Cepljenje bremeni in izčrpava naš imunski sistem Cepiva so neučinkovita Cepiva so nevarna 12
© Copyright 2024