Socialno podjetništvo-izziv

 4
VŽARIŠČU
[email protected]
ponedeljek, 28. maja 2012
Rekli so
Prijatelji
Borut Pahor, predsednik SD in prejšnji
slovenski premier, v intervjuju v hrvaškem Jutarnjem listu: "Pred kakšnim
dnevom sem se slišal po telefonu s
kolegico Kosorjevo kot z osebno prijateljico. Ni moja politična zaveznica v smislu pripadnosti sorodnim
političnim opcijam, kakor je kolega
Zoran Milanović, in tudi z njim se
seveda rad slišim po telefonu. Brez
ovinkarjenja moram povedati, da
je kolegica Kosorjeva postala tudi
moja prijateljica. Seveda ne intimna, toda prijateljica. Pokazala je
določene značilnosti, ki so me navdušile, in ne glede na to, kako se bo
razvijala njena profesionalna pot,
ji želim vse najboljše. Kolega Milanović je tudi moj prijatelj, ne samo
osebni, tudi politični. Želim mu, da
se skozi krizo, zlasti gospodarsko in
socialno, prebije čim bolj uspešno.
kadarkoli se pogovarjava, kako se
pravzaprav soočiti s tem, mu poskušam ponuditi svoje izkušnje, da
morda ne bi ponovil napak, ki sem
jih jaz naredil." (va)
Jurij Bizjak vodi
škofijo v Kopru
Jurij Bizjak (Robert Balen)
Ugibalo se je, ali se bo zgodilo še maja,
in se je: v soboto opoldne je papežev
diplomat v Sloveniji, apostolski nuncij
Juliusz Janusz, v Kopru sporočil odločitev Benedikta XVI., da koprsko škofijo po novem vodi zadnjih dvanajst let
pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Na škofovskem sedežu je Primorec, letnik
1947, strokovnjak za Sveto pismo, zamenjal Metoda Piriha, ki je koprsko
škofijo vodil dobrega četrt stoletja,
zdaj pa je dosegel upokojitveno mejo.
Blag, dobrohoten, plemenit človek, ki
zna navdušiti, je novega koprskega ordinarija opisal Pirih, in verniki bi to
brez težav podpisali. Škof Bizjak začenja s humorjem: "Kajti humor je, tako
pravijo, najboljše zdravilo proti tegobam sodobnega sveta." (va)
VOX POPULI
Bi dali 250 evrov za
vstopnico na finale
Eurosonga?
Da
Gostilna dela zaposluje mlade brez izobrazbe. (Robert Balen)
Socialno podjetništvo - izziv
Slovenija ima odprto
pomembno zaposlovalno
nišo, a ji (še) ne posveča
dovolj pozornosti
ZORA KUŽET
Obnovljena kmetija na Goričkem, kjer
nabirajo zdravo hrano, Dobrovita plus,
ki se ukvarja s čiščenjem, urejanjem
okolice in podobnim, pa projekti, ki
ponujajo uporabne kosovne odpadke, projekt Iz koša, Gostilna dela, Tovarna dela, projekt Stara roba - nova
raba, ki ga izvaja društvo Kralji ulice ...
V vseh teh so našli priložnost za zaposlitev posamezniki iz tako imenovanih ranljivih skupin, težko zaposljivi,
bivši kaznjenci, invalidi, migranti, begunci, vključeni v programe integracije, brezdomci, tudi mlajši od 25 let in
starejši od 55 let. V njih so prav tako
delavci, ki imajo sicer nizko izobrazbo,
a tudi ročne spretnosti in znajo delati.
Večina jih je ostala brez dela, nekateri tudi zato, ker so izgubili dotedanjo
zaposlitev. Vendar je priložnosti za
opravljanje družbenokoristnih dejavnosti, kot so socialno varstvo, organiziranje mladinskega dela, ekološka
proizvodnja hrane, socialni turizem,
pravična trgovina in podobno, kar naj
bi sodilo v socialno podjetništvo, pri
nas še vedno zelo malo.
Čeprav je bil zakon o socialnem
podjetništvu sprejet že pred več kot
letom dni, se zdi, da so aktivnosti
države na tem področju zaspale. Od
takrat se praktično ni zgodilo nič,
pravi Tomaž Stritar, direktor Zavoda
socialni inkubator. Ker v Sloveniji ni še
strategije in podzakonskih aktov, ki bi
omogočali registracijo, socialnih podjetij pri nas še ni mogoče registrirati.
Pot, ki vodi
k odpravljanju revščine
Koliko ljudi, ki si želijo delati, a ostajajo
doma v brezdelju, bi lahko delalo, če bi
socialnemu podjetništvu posvečali po-
www.vecer.com
Odgovor na prejšnje vprašanje
32 %
Da
68 %
Ne
Število glasov: 757
dobno skrb kot nekatere druge države,
lahko samo ugibamo. Številne mednarodne raziskave potrjujejo, da pomeni
socialno podjetništvo (invalidska podjetja, zadruge in zaposlitveni centri)
pomemben instrument za ustvarjanje
delovnih mest in zaposlovanja.
Veliki socialni podjetniki so tudi
nekdanji klasični podjetniki – na
primer Bill Gates, Oprah Winfrey in
Jamie Oliver. Spomnimo še na velikega
zagovornika socialnega podjetništva,
Nobelovega nagrajenca za mir Muhammada Yunusa, ki je fasciniral svet
z zamislijo o mikrokreditih, nedavno
je obiskal Maribor v družbi dalajlame.
Ob tej priložnosti so dr. Muhammad
Yunus, prof dr. Danijel Rebolj, rektor
Univerze v Mariboru, in Tadej Slapnik,
generalni sekretar Slovenskega foruma
socialnega podjetništva, slavnostno
podpisali pismo o nameri o medsebojnem sodelovanju med Yunus centrom
– Grameen Bank Bhaban, Univerzo v
Mariboru in Slovenskim forumom socialnega podjetništva, katerega rezultat bo ustanovitev Yunusovega centra
za socialno podjetništvo prav na Univerzi v Mariboru.
Ustanovil je banko Grameen, ki
tistim, ki nimajo nič, omogoča najem
majhnih posojil, ne da bi zahtevala
garancijo ali preverjala kreditno sposobnost, pogodba se sklene zgolj s stiskom rok. Od svojega odprtja je banka
dodelila posojila v skupnem znesku
šest milijard dolarjev, stopnja povračila je 98,6-odstotna, banka posluje z
dobičkom in zadnja leta omogoča posojila tudi beračem, mnogim od njih
ni treba več beračiti. V okviru skupine
Grameen zdaj deluje že več razvojnih
socialnih projektov oziroma podjetij
na različnih področjih, Yunus pa je
prepričan, da je socialno podjetništvo
prava pot pri odpravljanju revščine.
A kaj je pravzaprav sploh socialno podjetništvo, z enotno definicijo
ni mogoče opredeliti. "Besedna zveza
socialno podjetništvo je strašno ponesrečena. Takoj asocira na reveže
in miloščino. Je pa ta oblika podje-
tništva daleč od tega," pravi Stritar.
Zdenka Kovač, predsednica strokovnega sveta Foruma za socialno podjetništvo, predavateljica in raziskovalka,
je razložila: "Ljudje tega pojma resnično ne poznajo. Klasično neoliberalno
podjetništvo je usmerjeno predvsem k
visokim dobičkom, socialno pa je naravnano k reševanju okoljskih in socialnih problemov in mu dobiček ni
osnovni cilj. Seveda mora kot vsako
podjetništvo ustvarjati tudi dobiček,
a bolj zato, da lahko reinvestira, da se
kasneje lahko širi, da se tako lahko investira v razvoj veščin ljudi."
Socialna ekonomija je nezaupnica "čistemu kapitalizmu", meni strokovni sodelavec v Zvezi svobodnih
sindikatov Goran Lukič. Povezuje lokalne skupnosti med seboj, poudarja
pa načelo "Misli globalno, deluj lokalno", je pojasnil.
"Pa vendar, besede gor ali dol. Socialno podjetništvo imamo in to je
super. Pri tej obliki podjetništva gre za
reševanje aktualnih družbenih problemov na podjetniški način. V ospredju
je človek, delavec in rešitev nekega
problema, ne pa dobiček. Po mojem
mnenju mora vsako socialno podjetje
nujno vsebovati dve sestavini," razlaga Stritar. "Najprej: vse, ampak resnično vse dobičke, ki v podjetju nastanejo,
mora lastnik podjetja vlagati nazaj v
podjetje. V širitev in posodabljanje. Če
dobiček deli, ga mora deliti med vse zaposlene v podjetju in ne samo med lastnike. Tu se skriva ključna varovalka,
ki nas bo obvarovala pred ponovitvijo krize, v kateri smo danes. In drugo,
podjetniška ideja, na kateri je zgrajeno podjetje, mora biti družbenokoristna. Prerez stanja na tem področju v
Sloveniji nam pokaže, da se dobro razvijamo. Trenutno je v pogonu približno deset socialnih podjetij. Delujejo
predvsem na področju ponovne uporabe (tekstila, pohištva ipd.), pridelave
hrane, ohranjanja kulturne dediščine
in podobno. Zanimiva podjetniška
ideja s področja gostinstva se razvija
v Ajdovščini. Veliko je pobud, pred-
vsem na področju pridelave hrane, ki
se bodo vsak čas formalizirale v podjetja. Junija pa bo pričelo delo približno
petnajst novih socialnopodjetniških
projektov, ki jih bo financiralo ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve preko Evropskega socialnega
sklada. Intenzivno se je pričelo razvijati tudi podporno okolje, ki pomaga
bodočim socialnim podjetnikom pri
prvih korakih v svet podjetništva. Vsi
krvavo potrebujemo začetne investicije, kredite, garancije in podobno. Področje financiranja socialnih podjetij
ostaja trd oreh in izjemen izziv."
zumevanje okolja. V Premikih pogosto opozarjajo, da kupcev ne zanima
družbena odgovornost, edino merilo
jim je cena. Tudi gospodarstvo ne kaže
vedno razumevanja, turistični sektor
v invalidih noče prepoznati tržne priložnosti, zato ne vlaga v prilagojeno
infrastrukturo. Socialnim podjetjem
niso naklonjene niti banke, dobiti
kredit je prava umetnost, pa čeprav izkušnje tujih bank kažejo, da so precej
zanesljivejši kreditojemalci kot običajna podjetja.
Ne nazadnje tudi država za razvoj
socialnega podjetništva doslej ni naredila posebno veliko. Na obljubljeno strategijo še čakamo, prav tako na
druge pospeševalne ukrepe - davčne
olajšave, kreditne sheme, nepovratna
zagonska sredstva. S takšnim capljanjem se bomo težko približali razvitim
državam, kjer socialna podjetja zaposlujejo po pet in več odstotkov delovno aktivnih, kar je vsaj desetkrat več
kot pri nas.
A ne smemo spregledati, da lahko k
uspehu socialnih podjetij precej pripomore tudi vsak izmed nas. Preprosto
tako, da uporabljamo in kupujemo njihove proizvode in storitve. Zaposleni
v našem zavodu hodimo na kosila in
naročamo catering v Gostilni dela, letalske karte za službena potovanja pa
kupujemo pri Premikih. S takšnim solidarnostnim nakupovanjem pri socialnih podjetjih, kar nas dodatno nič ne
stane, lahko vsakdo naredi kaj dobrega tudi za svoje okolje in soljudi." (zku)
In kako je sploh z denarjem?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred časom pripravilo
razpis, ki naj bi spodbudil nastajanje
projektov socialnega vključevanja
težko zaposljivih ljudi, pa tudi pilotnih projektov socialnega podjetništva. V ministrstvu pojasnjujejo, da
bodo letos in v letih do 2015 za projekte socialnega podjetništva namenili nepovratna sredstva, 4,5 milijona
evrov, za posamezni projekt bodo namenili največ 300 tisoč evrov. A kakorkoli obrnemo, je denarja premalo,
ocenjujejo analitiki.
Kovačeva pravi: "Če naj socialno
podjetništvo resnično zaživi, čaka
vlado najprej veliko dela z ustvarjanjem pogojev za delovanje teh podjetij, vse nas pa temeljit razmislek,
kako trenutne prelomne krizne razmere obrniti v prid razvoja in družbenega preživetja človeštva. Stritar: "Vsi
čakamo formiranje novega sveta vlade
za socialno podjetništvo in strategijo
razvoja socialnega podjetništva do
leta 2015. Sprejeti je treba še kup podzakonskih aktov, da bo lahko zakon
zaživel. Pa vendar se nič ne zgodi. Še
dobro, da so se ljudje naveličali čakati
in da kljub vsemu delajo. Človeška inovativnost se ne meni za državno birokratsko kolesje. Delamo. Potrebujemo
ozaveščene kupce, ki vedo, kam prispevajo, če kupijo od socialnega podjetja," pravi Tomaž Stritar.
Kupce zanima le cena
Ne
Vas motijo prireditve
v spomin na nekdanji
dan mladosti?
Muhammad Yunus (Igor Napast)
GORAN FORBICI,
DIREKTOR CENTRA NEVLADNIH
ORGANIZACIJ (CNVOS)
"V zadnjih letih je v Sloveniji znotraj
nevladnih organizacij zaživela vrsta
dobrih zgledov. Ukvarjajo se z gostinstvom, ekološko pridelavo hrane,
modo, s turizmom, peko kruha in
peciva ter podobnim. V Ljubljani od
lani deluje lokal Gostilna dela, ki zaposluje mlade brez izobrazbe. Še en
zanimiv primer je Zavod za dostopni
turizem Premiki, ki je celo prejel nagrado Združenih narodov za inovativnost v turizmu. Gre za neprofitno
turistično agencijo, ki se je specializirala za turistične aranžmaje za
invalide, ljudi s posebnimi potrebami, starejše in njihove svojce, hkrati
pa tudi načrtno zaposluje invalide.
Minuli teden so organizirali prilagojen ogled mariborske Evropske prestolnice kulture.
Takšnih dobrih primerov je še
precej. Skoraj vsi pa se spopadajo
tudi s težavami. Ena večjih je nera-