Česar nas niso naučili v šolah, začetek
Česar nas niso naučili v šolah 1 Petra Škarja Česar nas niso naučili v šolah KOLOFON: 2 Kazalo Kako vam bo knjiga pomagala?............................................................................................2 Je ta knjiga za vas?................................................................................................................ 3 Česa nisem nikoli marala v knjigah?................................................................................... 3 Uvod..................................................................................................................................... 3 Šola pravi tako, podjetništvo drugače............................................................................... 7 Je podjetništvo za vas?........................................................................................................ 25 Dovolj močan zakaj je jamstvo za uspeh.......................................................................... 26 Motivirajo nas čustva........................................................................................................ 27 Osvojite teh 11 točk in postali boste uspešen podjetnik...................................................28 Prodaja..........................................................................................................................28 Prvi vtis..........................................................................................................................35 Postavljanje pravih vprašanj..........................................................................................36 Samozavest – ZMOREM!.............................................................................................38 Organizacija svojega časa.............................................................................................40 Po čem si vas bodo zapomnili?....................................................................................41 Pozitivizem....................................................................................................................47 Cilji................................................................................................................................49 Vodenje.........................................................................................................................54 Prevzemanje odgovornosti...........................................................................................54 Finančna inteligenca.....................................................................................................55 Pozitivne ali negativne lastnosti podjetništva?................................................................57 Čas.................................................................................................................................57 Zaslužki..........................................................................................................................57 Sam svoj šef..................................................................................................................57 Ugled.............................................................................................................................58 Nenehne spremembe, lovljenje časa sprememb..........................................................58 Biti drugačen.................................................................................................................59 Neumnosti...........................................................................................................................61 Prepričanja o denarju....................................................................................................62 »Ah, saj ni treba …«....................................................................................................63 Znam in uporabljam ….................................................................................................65 Ampak...........................................................................................................................65 Saj sem že poskusil, pa ni šlo …..................................................................................65 »Kaj bodo pa ljudje rekli …«........................................................................................66 »On je višji sloj. Ne pogovarjaj se z njim …«.............................................................66 Ne bodo me resno jemali – sem premlada.................................................................67 Več delam, več imam....................................................................................................68 3 »Just do it!«.......................................................................................................................69 Generacija mislecev.......................................................................................................70 Moški ≠ ženske v podjetništvu...........................................................................................71 Mali nasveti velikih podjetnikov.......................................................................................77 S kom se družite...........................................................................................................78 Dnevnik, poročila ….....................................................................................................79 Berite zgodbe uspešnih ljudi........................................................................................79 Igra velikih številk.........................................................................................................80 Bodite otroci.................................................................................................................80 Ne čakajte popolnosti...................................................................................................81 Kmečka logika...............................................................................................................81 »Fake it until you make it«..........................................................................................82 Veselje do dela..............................................................................................................82 Razmišljanje reveža proti razmišljanju bogataša.........................................................83 Fizična aktivnost............................................................................................................84 Socializem, ADIJO.........................................................................................................87 Ovire, ki se jim ne boste izmuznili.....................................................................................88 Slavni padci...................................................................................................................89 Dobri delavci.................................................................................................................89 Neplačniki......................................................................................................................91 Stres, NEvarnost...........................................................................................................92 ?.....................................................................................................................................93 Spoznanje, da se morate vse življenje nekaj učiti.......................................................94 Speljejo posel, kradejo..................................................................................................94 »Bad days …«...............................................................................................................94 Ne samo posel …................................................................................................................95 Kako naprej …....................................................................................................................96 Darija in Marjan Račnik, poslovni treningi in »coachingi«..........................................97 Marjana Laibacher Rogelj – Moj Mentor....................................................................97 Zavod Inštitut za nevrolingvistično programiranje......................................................98 Marjetka Novak – Svet angelov...................................................................................99 Taosvet: Osebna strategija za poslovni uspeh in zaslužek..........................................99 Podjetniški center Zaupam vase!...............................................................................100 Mnenja sošolcev življenjske šole.....................................................................................100 Robert Goreta: Ste diplomirali na univerzi srca?.......................................................100 Dr. Matija Pretnar.......................................................................................................101 Slava Suhač: Po 30 letih zapustila šolstvo.................................................................102 In kaj mislite vi?..........................................................................................................103 4 Kako vam bo knjiga pomagala? Predstavljajte si naslednje: Pridna odličnjakinja, ki trojke v celotnem obdobju osnovne šole niti ne pozna, dobitnica petih zlatih priznanj, številnih srebrnih in še več bronastih, strah in trepet vse konkurence na matematičnih tekmovanjih, državna podprvakinja na tekmovanju elektronskih klaviatur, udeleženka mnogih obšolskih dejavnosti, voditeljica šolskih prireditev, kapetanka odbojkarskega moštva in povrhu vsega izbrana za najboljšo športnico šole. Stopi v gimnazijo. Še vedno odličnjakinja, še vedno dobitnica priznanj na tekmovanjih, poleg tega še državna prvakinja v odbojki. Uf, to pa bo nekaj iz nje! Ta punca pride nato v podjetje, kjer naj bi tržila finančne proizvode. Njeno prvo pravo delo. Nič lažjega. Saj je vse, česar se je lotila, »razturala«, tako da ni problema, se že vidi tam v vrhu med »top« tržniki … In doživi hud osebnostni šok. Ne le, da ni bila najboljša niti povprečna, bila je krepko med najslabšimi tržniki v podjetju. Kako to? Saj je bila vsa leta najboljša med najboljšimi?! Ta punca sem bila jaz. Zakaj vam to govorim? Ker je bil to trenutek, ko sem se zavedla, da mi šola ni dala tistega, kar sem mislila, da mi je. In sem se prvič vprašala: »Česa me niso naučili v šoli, a bi nujno potrebovala na delovnem mestu in pozneje v podjetništvu?« To je bil trenutek, ko sem si stežka morala priznati, da se začenjam učiti od začetka. Učiti podjetništva. Bila sem na istem kot »cvekarji«, ki so želeli postati podjetniki, in na istem kot drugi odličnjaki, ki so želeli postati podjetniki. Zakaj sem se odločila napisati knjigo o tem? Ker sem se kar nekaj let borila s tem, da spremenim določena prepričanja, ki mi jih je »vcepila« šola, da se naučim tistega, kar potrebujem za podjetništvo. A največja težava je bila v tem, da niti nisem vedela, KAJ se moram naučiti. Vedela sem le to, da mi ne gre, da nečesa ne znam. In zato je nastala ta knjiga. Da pomaga vsem, ki so na začetku podjetniške poti ali morda le razmišljajo o tem, da prihranijo nekaj let iskanja odgovorov, »kje sem ga polomil, česa ne znam, a bi moral ...«, in nekaj let, ko se zatikajo pri najosnovnejših rečeh, ki se jih mnogokrat niti ne zavedajo. Bistvo te knjige je, da čim več nadobudnim osebam s podjetniško žilico pomaga prebroditi teh nekaj začetnih let podjetništva, ko se nekje zatika, pa niti ne vemo, kje, ko spoznavamo neka splošna dejstva, ki so nam bila, ne vemo, zakaj, prej neznana, in ko smo še vedno preveč pod vplivom nekaterih priučenih zadev iz šole, in te nas lahko zelo omejujejo … 5 Je ta knjiga za vas? Odvisno. JA, PREBERITE JO: – – – – če če če če želite širiti znanje, ki ga niste pridobili v šoli, razmišljate, da bi postali podjetnik, ste že podjetnik, a še bolj na začetku svoje poti, se vam zdi naslov zanimiv. NE, NI ZA VAS: – če vas podjetništvo niti malo ne zanima, – če ste že velik podjetnik, saj bo v knjigi poudarek na osnovah, ki ste jih zagotovo že osvojili, – če 100 % prisegate zgolj na šolo, samo na formalno izobrazbo in res SAMO na tovrstno izobrazbo. 6 Česa nisem nikoli marala v knjigah? Zahvale. Vsakič, ko sem odprla knjigo, potencialno za branje, sem pogledala platnico, kazalo, prvih nekaj strani, na osnovi katerih sem se odločila, ali jo vzamem ali ne. In vedno te zoprne zahvale … No, danes, ko sama pišem to knjigo, sem presrečna, da lahko izpostavim in se zahvalim osebi, ki je glavni »krivec«, da sem sploh začela s pisanjem te knjige. In kdo je glavni »krivec«, da sem jo tudi dokončala? In ne nazadnje, kdo je glavni »krivec«, da sem sploh razmišljala o tem, česa nas niso naučili v šoli in kako to vpliva name, na vas, na podjetništvo, na vse? To je moj partner, Rudi. V tem svetu, kjer je težko razmišljati drugače in kjer je drugačnost na splošno obsojana, mi je on za zgled. Ko so mi vsi govorili: »Pojdi v šolo,« mi je on rekel: »Poslušaj sebe in svoje želje.« Ko so mi vsi govorili: »Si še premlada, kdo te bo resno jemal,« mi je on rekel: »Dokaži, da jim lahko nekaj daš, jih nekaj naučiš, in izpostavi svojo mladost kot prednost.« Ko so mi vsi govorili: »Ah, kaj pišeš knjigo, kaj boš pa imela od tega …« je on rekel: »Pomisli, kaj vse ti lahko prinese ta knjiga …« In ko so mi vsi rekli: »Brez šole ne boš nič,« sem pogledala njega in videla, da to ne drži. Pa tudi ko so drugi rekli: »Ah, ne skrbi. Saj bo bolje …« je on odločno rekel: »Ne bo šlo. Nekaj spremeni.« Za največji uspeh v življenju si štejem, da sem našla partnerja z velikimi sposobnostmi, s širokim razmišljanjem in z ogromnim srcem. In da ga prav vsak dan lahko pogledam s spoštovanjem in z občudovanjem v očeh. 7 Uvod Obstaja nenapisano pravilo: ljudje z visoko izobrazbo imajo boljše službe in več denarja. Pa to res v večini drži? Poznate ljudi, ki imajo zelo visoko izobrazbo, vendar so finančno na dnu ali zgolj v povprečju, morda nimajo družine, so nesrečni … In na drugi strani – poznate ljudi, ki nimajo dokončane niti srednje šole, pa so med najuspešnejšimi zemljani, so samozavestni, srečni, z lepo družino … Zakaj je temu tako? Zato, ker nas določenih stvari v šoli ne naučijo. Vendar so to bistvena področja v našem življenju. In prav tu, kjer bi najbolj potrebovali pomoč, smo prepuščeni sami sebi. Pojdi v svet in se nauči sam … To je vse lepo in prav, moramo biti samostojni v razmišljanju, vendar obstaja ena velika težava. V šolah nas NE učijo razmišljanja, ampak zgolj sledenja in »piflanja« nečesa, kar se jim zdi pomembno, ne glede na to, kdo smo mi kot osebnost. Precej nas omejijo v razmišljanju in nas ukalupljajo. Za formalno izobrazbo je, recimo da, to čisto v redu. Težava pa nastane, ko se NE ZNAMO sami naučiti določenih življenjsko pomembnih stvari, ne znamo kreativno razmišljati, ne znamo prav presojati in iskati rešitve ter prave poti, morda najhuje od vsega pa – ne znamo prevzemati odgovornosti nase. Kot da bi nam vsa ta leta šolanja pomagala, da nam kreativni del možganov zamre, da sami ne znamo razmišljati in da zgolj slepo sledimo navodilom s strani delodajalca, države, Cerkve, staršev … Stari Grki so verjeli, da je treba ljudi naučiti misliti. Mi naše najmlajše učimo ubogati. Želim, da vas ta knjiga vsaj malo napoti na pravo pot v svet sreče, zadovoljstva, medsebojnega razumevanja, bogastva, družine … Ko to osvojite, boste kar naenkrat te: zmožni upravljati vsa področja življenja, če boste to želeli. bi za Predvsem pa ne po a eg Seveda ne bo vedno enostavno in bodo prav tako prišle vs najpomembneje od ČI težave. A če znate takrat delovati kreativno, boste lažje AU je, da se SAMI N in našli pot iz njih. TI TE RAZMIŠLJA Naš um ima neverjetne zmožnosti iskanja idej, rešitev, delovati kreativno. poti, ustvarjanja nemogočega … In res škoda, škoda, škoda, da nas celotna družba uči to omejevati: »Ne bodi pameten. Naredi, kakor smo ti naročili.« Že s tem ko nas učijo, kaj je »normalno«, kakšno vedenje se od nas pričakuje, kako moramo stopati po začrtani poti, kako se moramo vesti v šoli …, in s tem ko so postavili enako lestvico za popolnoma vsakega učenca in ga glede na to lestvico ocenili, so nam pomagali, da uničujemo svoj kreativni um in zgolj sledimo navodilom: »Če pravilno odgovoriš na 90 % vprašanj, dobiš 5.« In kaj je pravilen odgovor? To je tisti odgovor, ki so nam ga napisali v knjigi, ki so nam ga ONI povedali. In ne tisti odgovor, ki smo se ga sami spomnili, s svojo glavo, s svojim razmišljanjem. 8 Nikjer še nisem videla, da bi učitelj rekel: »Sicer nisi povedal natančnih podatkov, a za kreativnost in razmišljanje dobiš 5.« Veste, kateremu učencu bi jaz dala odlično oceno? Bili smo v gimnaziji in se borili za dobre ocene ne glede na to, koliko dejanskega znanja s tem pridobimo. Imela sem prijatelja (isti letnik, drug razred), ki je imel izredne težave s postavljanjem vejic v spisih. Vedno jih je bilo krepko premalo. Kaj to, sploh jih ni bilo. In prav zaradi tega je vedno dobil slabo oceno ne glede na to, da je resnično pisal odlične spise in smo komaj čakali, da jih preberemo … Nekega popoldneva pride do mene in mi reče, da so spet pisali spis. »In, kaj misliš, si zdaj postavil dovolj vejic?« »Sigurno jih je bilo dovolj.« Zanimivo, da je bil o tem tako prepričan … In sem ga seveda vprašala, kako je lahko tako samozavesten. »Na koncu spisa sem napisal: ‚Gospa profesorica, ni vam treba brati spisa, vam zagotavljam, da je ODLIČEN. Samo še te vejice vstavite na potrebna mesta: ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, in spodaj napišite odl. (5). Hvala.« Izvirnost, prisrčnost, ideja, samozavest, fant se je znašel. To bi morali nagraditi. Kaznujte ga za vejice, a nagradite ga za ustvarjalnost. In če bi spodbujali take vrhunske ideje, bi se ljudje mnogo bolje znašli v tem kaotičnem svetu, saj bi vedno našli prave poti s svojim lastnim umom. Še nekaj bi rada razčistila na začetku. Ta knjiga nikakor ne govori o tem, da šola oziroma formalna izobrazba ni v redu, da ni potrebna. Nikakor ne. Želim pa opozoriti na težavo v našem razmišljanju, ko se popolnoma zanašamo ZGOLJ na formalno izobrazbo. »Tako so me naučili v šoli, tako je prav,« slišim mnogokrat od zaposlenih. Raje sprejmimo šolo kot nujno danost, kjer smo se naučili ogromno bolj ali manj pomembnih podatkov, ki so podani po sistemu, kako naučiti čim več izredno različnih ljudi enake stvari. Pisanja, branja, računanja … In da je sploh mogoče podati ta znanja v razredih po 30, 40 otrok, je potreben sistem, red. Logično. Sicer to sploh ne bi bilo izvedljivo. Ta sistem je dosegel svoj namen (naučiti vsakega otroka teh osnov ne glede na to, kakšen je, kakšno osebnost ima in kaj si želi), je pa hkrati za sabo pustil nekatere negativne posledice, ki se jih moramo zavedati, da jih lahko presežemo. Ta dejstva morda niso bila omejujoča v socializmu in še leta pred tem. So pa zagotovo uničujoča danes, ko smo v kapitalizmu, ko se merijo naši rezultati, in ko je pomembno, da znamo RAZMIŠLJATI s svojo glavo. Sliši se preprosto, a le malokdo zna resnično široko razmišljati s svojo glavo. Vas izzovem: znate nanizati deset idej o eni stvari. Bi šlo? Poizkusite. Bodite kreativni. Napišite čim hitreje deset idej, kako bi zaslužili 10 000 evrov v enem dnevu. Tri, štiri, zdaj … Večini vam bo to težko. Majhnemu otroku ne bi bilo. On bi vam našteval ves dan in dajal ideje. Zakaj je temu tako? Ker nas sama družba, šolstvo, država, mediji, starši … ukalupljajo in nas želijo vse čim bolj postrojene, enake. Ker nas je tako lažje nadzirati (v pozitivnem in negativnem smislu). Delno je to dobro. Super je za državo, Cerkev, večje ustanove. In to nas zagotovo ovira v življenju. Nevede se hitreje počutimo nemočne, obupane, brez izhoda (seveda, če pa ne najdemo dovolj rešitev v trenutku). In posledica je slab življenjski standard, splošen negativizem in osebne težave na vsakem koraku. 9 In če pogledate naokoli – ali ni prav naša okolica, celotna družba v današnjem času nekako negativna, depresivna, brezizhodna? Jaz imam večkrat tak občutek. u, da Slabo je v tem smisl Ko grem kdaj sama na kavo v gostilno, poslušam za om z leti s takim način sosednjimi mizami samo jamranje. Samo pritoževanje. o krea življenja izgubljam Samo pomilovanje samega sebe. In samo prelaganje odo jdem tivnost, vse težje na govornosti na druge – na šefe, politike, državo, krizo … ideje. In ko podaš eno rešitev, predlog, dobiš v zahvalo izgovor. In še izgovor vrh izgovora. Joj, kam smo prišli … Pa tako čudovito sposobnost razmišljanja imamo … Najbolj zaskrbljujoče se mi zdi dejstvo, da večina ljudi po koncu formalne izobrazbe ne prebere niti ene knjige več v življenju! Jaz si ne morem predstavljati take umske katastrofe stagniranja možganov. Po šoli sem šele ZAČELA brati. Zdaj preberem povprečno dve knjigi mesečno. Prepričana sem, da ti knjige dajo upanje, vero vase in v svet, motivirajo te, dajo ti samozavest, ideje, kredibilnost, pomagajo ti skozi težka obdobja in dajo ti odgovore, ki jih že dolgo iščeš …, ter najpomembneje: pomagajo utrditi tvoje lastne vrednote in prepričanja. Prek branja posledično postaneš trdna, unikatna osebnost, ki razmišlja s svojo glavo. Mi vse zelo pomagajo? Neposredno morda ne. Mi pa širijo obzorja in odpirajo kreativni um, me polnijo s pozitivizmom in utrjujejo mojo osebnost. Znanje naj bi se vsake tri leta v svetu podvojilo. Torej bi bilo smiselno, da moramo zelo hiteti z nabiranjem znanja, da sploh ostanemo na nivoju, kjer smo danes, in da nas drugi ne prehitijo. Sliši se kot tekma v znanju med ljudmi. Vendar ni tako hudo. Nikakor ne. Pravzaprav je v vsakem od nas neizmerna želja po stalnem napredku. In le tako se počutimo srečne. Tudi tisti, ki trenutno uživajo življenje, kakršnega si želijo, hrepenijo po napredku, po tistem »nekaj več«. In če tej svoji notranji sili in želji ne bodo sledili, bodo prej ali slej nesrečni. Še nekaj bi omenila, ko se pogovarjamo o širjenju obzorja, pridobivanju idej, izkušenj, zavedanju sveta … Potujte. Potovanja vam dajo ogromno. Ne vem, zakaj, to zelo Zato si zapomnite in ne vem, kaj je na teh ljudeh, ampak po navadi se kar : šola ni pomembno dejstvo »zavohamo« tisti, ki potujemo. Nekaj je drugače. Ali samo šolo enaka izobrazbi. V dojemanje sveta, zavedanje pomembnosti, hvaležnosti za žu ra ob hodimo nekaj let, iz to, kar imamo in kaj smo, ali pa so zgolj izkušnje, znanje je. jemo se vse življen o svetu in drugih kulturah tisto, kar te ljudi izpopolnjuje. In ko potujete – družite se z domačini, pogovarjajte se z njimi, poskusite se vživeti v njihov slog življenja. Ne bo vam žal. In še zadnji napotek: Ko boste brali knjigo, boste mnogokrat rekli: »Ah, to pa vem, logično …« Vendar je zelo velika razlika med »to pa vem« in »to občutim, to živim«. Veliko stvari morda 10 veste, a dokler jih nekajkrat ne občutite, kar težko sprejmete to dejstvo kot neizpodbitno resnico, s katero živite. To je podobno kot vedenje, ko imaš otroka, imaš manj časa zase, ker se moraš posvečati otroku. To vsi nekako vemo. Ampak RES VEDO, RES s poudarkom, le tisti, ki že imajo otroka in so to že doživeli. Zdaj pa: Vzemite svinčnik in zvezek v roke, usedite se za mizo v učilnici, poglejte na tablo, pridno poslušajte učiteljico in začnimo … »Podjetništvo se začne s pogumom.« Ivo Boscarol 11 Šola pravi tako, podjetništvo drugače Vrnimo se malo v šolske klopi … K jutranjim avtobusom, popisanim peresnicam in težkim torbam. K podpisanim mizam in dežurstvom za brisanje table. H gledanju urnikov in tako težko pričakovanim malicam in telovadbi. V čas kontrolnih nalog, ocen in sošolcev … Se spomnite tistih dni? Naučili so vas brati, pisati, računati … pa tudi biti poslušni, tiho, pri miru, slediti navodilom … Zdaj bomo pogledali, kaj so nas v šoli naučili, a nam v življenju ne koristi ali nas celo zavira na poti v podjetništvo. Le kdo bi si mislil takrat, da nas bo to lahko kdaj omejevalo. Šola: Bodi povprečen. Ne izstopaj. Podjetništvo: Bodi drugačen. »Naučeni smo bili biti povprečni. Vzgojeni smo bili: pojdi v službo, glej na uro, kdaj in koliko ur delaš, točno ob 15.00 zaključi in pojdi domov, zagrabi še pivo in se pritožuj nad šefom.« Jugoslav Petkovič V šoli ni dobro izstopati. Niti v pozitivni smeri, biti nadpovprečno pameten in imeti daleč najboljše ocene, ker si potem »piflar« v negativnem pomenu besede, niti v negativni smeri. Posledica »piflarstva« je izločenost s strani sošolcev. Kdo pa mara nekoga, ki ga imajo profesorji tako zelo radi, in kdo mara nekoga, ki ima vedno prav ter tako dokaže, da se lahko naučite? Profesorji pa to grozoto potrdijo še s stavki, kot je recimo: »No, vidiš, da se da naučiti. Kako pa da on zna?!« Joj, kako te v tistem trenutku grdo pogledajo sošolci. Seveda pa ni dobro izstopati v negativni smeri. »Špricanje«, »cveki«, nenehni izgovori, zakaj se ne poboljšaš. Nenehni obiski ravnatelja in psihologa … Spet – kdo pa mara take?! Že profesorji dajo jasno vedeti, da to ni prav, kar on dela. In tudi sošolci nekako ne marajo takih, saj so velikokrat vsi kaznovani zaradi njega (seveda učitelji to še dostikrat namenoma naredijo – kaznujejo vse, ker s tem upajo, da se bo črna ovca hitreje spremenila, da ga bodo sošolci sprejeli). Tako te lepo počasi naučijo, da je najbolje biti povprečen, podoben večini. Morda malo nadpovprečen, ampak še vedno v skupini teh »normalnežev«. Kaj pa v poslu? Ja, nikakor ne bodite povprečni! Kdo vas bo pa opazil?! Aleš Lisac je pred kratkim govoril o svetovnih goljufivcih, od katerih se lahko naučimo prav tega – biti drugačni, inovativni. Da se razumemo – ne bodite goljufivci in jih dite Bodite drugačni, bo glede tega ne posnemajte. Lahko pa se česa naučimo tudi inovativni! od njih – prav te inovativnosti, drugačnosti, razmišljanja. Victor Lustig je, na primer, prodal Eifflov stolp. In to ne le enkrat, ampak celo dvakrat. Med ljudmi se je namreč širila govorica, da država v krizi nima denarja za vzdrževanje velikega železnega Eifflovega stolpa. Seveda se Eifflov stolp ni prodajal. A Victor je te govorice izkoristil sebi v 12 prid. Najprej je ponaredil dokazilo, da je iz vladne inšpekcije. Zbral peščico bogatašev, ki so se ukvarjali s predelovanjem železa, in jim povedal, da država zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja prodaja Eifflov stolp. Dražbo je organiziral v luksuznem hotelu v krogu peščice bogatašev in tam prodal Eifflov stolp. Zakaj se o tem v javnosti ne govori, je spretno ovil v zgodbo, da ima on, ki je član vladne inšpekcije, notranje informacije in jim lahko ponudi stolp po ugodni ceni, še preden pride to v javnost. Seveda je stolp prodal. Pravijo, da je bil kupec pozneje tako osramočen, da ni prijavil prevare policiji. In tako je dal Viktorju Lustigu možnost, da je Eifflov stolp prodal še enkrat. Ko beremo take zgodbe, si lahko mislimo, kako neverjetno uspešni podjetniki bi lahko bili ti prevaranti, ki so izredno inovativni in drugačni, če bi to prednost izkoristili v legalnem in moralnem poslu. In vi to lahko naredite. Še en primer inovativnosti in drugačnosti, ki nam je zelo blizu. Se spomnite filma Traktor, ljubezen in rock‘n‘roll, enega najbolj gledanih slovenskih filmov? Branko Djurić Djuro, režiser tega filma, se je po Ljubljani vozil s traktorjem (seveda je to vzbujalo ogromno zanimanja – traktor sredi Ljubljane) in tako promoviral svoj film. BRAVO! In zakaj večina ljudi ni inovativnih? Mnogi mislijo, da zato, ker nimajo idej in te možnosti. Ampak v večini primerov to ne drži. Vsi znamo biti drugačni in opazni. Vendar si nekateri tega ne upajo. »Kaj bodo pa drugi rekli, kaj pa, če me bodo zato izločili …« In tega so vas naučili v šolah (in seveda v družini ter okolici). Nikar ne bodi drugačen, saj je to nekaj slabega, saj to prinaša bolečino. In da se razumemo – nič od teh omejujočih prepričanj nam niso neposredno povedali. So nam pa z dejanji in z manjšimi namigi to tako močno zasidrali v našo podzavest, da nas to omejuje, ne da bi sploh vedeli. Zapomnite si: Šola: Nagrajen je trud, ne rezultati. Podjetništvo: Samo rezultati štejejo. »Ker si se tako potrudil, ti dam dobro ocetovo DRUNekomu, ki je zago no.« Stavek, ki ga v šolah slišimo ničkolikokrat. e, ki izstopa iz GAČEN od večin In velikokrat je izdelek dokaj slab, a ker smo se POSEBNEŽ. povprečja, rečemo potrudili … In tudi obratno: »Narejeno je sicer v ČUDAK. Ko Nekateri mu rečejo redu, ampak vidim, da se nisi tako potrudil, zato lucionarnega, izumijo nekaj revo ti bom dala nižjo oceno.« Neumnost. . In vse to je jim rečemo GENIJ Ste kdaj slišali, da bi na olimpijskih igrah rekli: ncu prav ta ista oseba. A na ko »John Smith, ki je na 10. mestu, se je najbolj svet: Albert imena zaznamujejo potrudil od vseh, zato ga bomo nagradili.« Se mi , Henry Ford … Einstein, Steve Jobs je zdelo. Jaz tudi ne. Pomemben je rezultat. To je tako zelo težko sprejeti, vendar tako je v današnjem svetu, v današnjem podjetništvu. Nikogar na koncu ne zanima, koliko ste se ali se niste trudili, koliko časa ste vložili v neki projekt. Zanima jih samo končni izdelek – je ali ni dober. In v naprednih podjetjih je najbolj tipičen izgovor zaposlenih: »Ja, saj sem se tako zelo trudil …« že zdavnaj iz mode. Raje ne jezite lastnikov 13 podjetij s tem stavkom. Raje povejte, da niste zadovoljni s svojim rezultatom glede na vloženo količino ur in da potrebujete pri tem pomoč, kakšen nasvet ali smernico, kako to izboljšati. In vam bodo z veseljem pomagali. V vsakem izmed nas je še vedno nekaj socialističnega razmišljanja, ko je bilo število ur v službi edino merilo zaslužene plače. Počasi bomo morali pozabiti na to. Vsak, in tu mislim res VSAK, podjetnik vas bo z veseljem vzel v svoje podjetje, če mu boste dokazali, da ste sposobni prinesti neke pozitivne REZULTATE, ki pomenijo dodano vrednost njegovemu podjetju. Če mu rečete, da se boste potrudili, da boste lahko delali tudi več ur, a ne veste, kakšen bo rezultat, bodo zelo razmislili, ali bi vas vzeli ali ne …, ali bodo sprejeli ta riziko. Vedno več podjetij določa plačilo delno ali pa v celoti glede na rezultate. In vedno več bo takih podjetij. In vi kot podjetniki ste prvi, ki morate ne le poznati, temveč popolnoma osvojiti to mišljenje – merilo dela so rezultati. Ne vloženi čas in trud. Šola: Pomembnost individualnega dela. Podjetništvo: Samo z ekipo lahko dosegaš vrhunske rezultate. V šolah je 99 % individualnega dela. Vsakdo dela, se uči zase, za svoje ocene, kontrolne naloge piše vsak posebej, naloge naredi vsak posebej … Vse temelji na individualnem delu (seveda, saj je na koncu treba številčno oceniti vsakega posameznika). Ko sem hodila v šolo, se spomnim, da smo nekako celo tekmovali med sabo, kdo bo boljši. Ta tekma je v zdravih mejah dobra za podjetništvo, a malo drugače. Naj bo to tekma po skupinah. Vaše podjetje kot skupina naj tekmuje v zdravi meri proti konkurenčnemu podjetju. Naučite se čim prej delati v skupini. Ni tako preprosto, kot se sliši. Upoštevati je treba vsakega posameznika, a vseeno tvoriti celoto. Potrebna je tudi avtoriteta znotraj skupine, sicer nastane kaos. Zanesti se je treba na vsak posamezen člen skupine in mu zaupati (in to je včasih zelo težko). In skupina je močna, kolikor je močan najšibkejši člen. In vaša naloga, naloga avtoritete, je, da čim bolj zvišate mejo sposobnosti najšibkejšega člena. Kako? Poiščete posameznikove prednosti in slabosti. Vsakemu podajte nalogo s področja, kjer je najboljši. Tam, kjer »šepa«, ga ne mučite, raje dajte to nalogo komu drugemu. Zato je tudi pomembno, da v tim vključite prave ljudi. Vsakdo obvlada drugo področje, vsakdo razmišlja po svoje, a vendar si vsi želijo skupen cilj. »Motiviran kolektiv – nikoli ljudi ne ponižaj na nivo materiala. Mi vzgajamo ljudi 2–3 leta, potem jim 200 % zaupamo.« Ivo Boscarol V teoriji se sliši dokaj preprosto, kajne? Praksa pa je malo drugačna. Po navadi je v ljudeh najtežje najti njihove prednosti in slabosti. Idealno bi bilo, da na prvem sestanku rečete, naj vam napišejo svoje tri prednosti in tri slabosti. A to se nikoli ne zgodi. Nikoli. Večina ljudi se sploh ne zaveda svojih prednosti in slabosti. Mnogi se celo motijo o tem. Po navadi izpostavijo prednosti, ki si jih ŽELIJO imeti, in ne tiste, ki jih dejansko imajo. Pri slabostih je še težje – ne upajo si jih priznati, ne poznajo jih, na vso moč jih skrivajo … A nikoli ne pozabite: ljudje imajo neverjetne talente. Samo najdite jih. Nekdo je odličen v organizaciji, nekdo v pripravi prodajnih besedil, nekdo blesti v svoji natančnosti, nekdo 14 stresa ideje kot iz rokava, nekdo je rojen vodja, nekdo zna vzpostaviti izredno prijateljski prvi stik s potencialno stranko … Mnogo teh lastnosti se ljudje ne zavedajo. Zato jih opazujte, preizkušajte, jih sprašujte in se iskreno zanimajte zanje. Lep primer je naš projekt 500 podjetnic. Marca 2013 bo največji dogodek ženskega podjetništva v Sloveniji – 500 podjetnic! skupinV povezovanju in Kdor je že kdaj organiziral kakršen koli dogodek, ve, erna skem delu je neizm da ni enostavno zbrati 100 ljudi na kupu, kaj šele 500. A jo! e tit ris moč. Izko zakaj vemo, da bo uspelo? Zaradi moči skupine. Dogodek organiziramo tri punce, podjetnice, ki smo si zelo različne, a vseeno si vse močno želimo isto, imamo isti cilj – želimo prepoznaven, udaren dogodek leta, kjer bomo združile podjetnice in pustile nanje izreden vtis ter iz tega naprej speljale posebno združenje. »Smo si zelo različne« je pomembna komponenta ekipnega dela. »A vseeno si vse tri močno želimo isto, imamo isti cilj« – ko to najdemo, smo zmagale. Če bi bile vse tri odlične predavateljice, bi se težko kakor koli dopolnjevale. Vendar se – ena ima neverjetno moč spoznavanja ljudi in navezovanja stikov (predsednik države, najbogatejši Slovenec ali pa čistilka, mehanik – z vsemi se izredno dobro ujame in se jim prikupi), druga je odlična v organizaciji (pomisli na malenkosti, o katerih se večini ljudi niti ne sanja) in tretja je najbolj pozorna na prodajo, marketing. In ko smo pri vsaki prepoznale najmočnejše prednosti in tudi slabosti, smo se povezale na naslednji način: delaj to, v čemer si najboljša, ostale ti prepustimo to odgovornost in ti ZAUPAMO. Zaupanje je ključnega pomena pri skupinskem delu. Ker vem, da je ena odlična v organizaciji, se jaz ne bom vmešavala v to, torej ne bom sama še enkrat vsega pregledala (kar bi pomenilo, da ji ne zaupam). Namreč, če bi vse delale VSE, bi zagotovo zmanjkalo časa in še ves čas bi se pregovarjale, kaj je bolje in kaj ne. Še računska moč skupine: 500 podjetnic je veliko. A če najdemo 10 močnih podjetnic s svojimi kontakti in avtoriteto, mora vsaka dobiti le 50 ljudi. Če najdemo 20 takih podjetnic, mora vsaka dobiti le še 25 drugih … In kar naenkrat vse postane preprosto, logično in zagotovo dosegljivo. Zato pa – skupinsko delo je ob napačnem pristopu lahko uničujoče: samo prerekanje, neskladnosti in posledično slabi rezultati. A ob pravilnem pristopu je to najmočnejši pristop k vsakemu projektu, ker nihče ne more obvladati vsega. Več ljudi z različnimi kvalitetami pa zagotovo lahko. Šola: Odličnjake zagotovo čaka čudovita kariera, »cvekar« bo imel težave dobiti službo. Podjetništvo: Odličnjak in »cvekar« imata enake možnosti. Kako smo se motili. V sedmem oziroma osmem razredu osnovne šole mi je bilo prav super. Bila sem vedno odlična, profesorji so me imeli radi, nikoli nisem povzročala težav, vedno sem se držala 15 pravil … Sanjski otrok, kajne? – In za vse to sem bila vedno pohvaljena. Tudi če sem kdaj malo slabše naredila nalogo, referat …, ni bilo hudega. Vseeno so me dobro ocenili, me razumeli, da vedno ne morem biti najboljša in se me zato ne bo kaznovalo. In bolj ko sem bila pridna, sledila navodilom, bolj sem bila pohvaljena. In kdo ne želi tega … Vedela sem, da je pred mano čudovita prihodnost, saj sem imela najlepše ocene, zmagovala sem na tekmovanjih, vsi so me hvalili … In logično, da bom prišla na katero koli univerzo, da bom lahko izbrala najboljše službe in položaje, s super plačo, z dobrimi pogoji … Ubogi »cvekarji«, za nekatere si nisem mogla predstavljati, kaj bi sploh počeli … Ja, pa kaj še! Življenje ni tako preprosto za odličnjake in ni tako kruto za »cvekarje«. Ko stopiš s šolskega hodnika na realna tla, smo vsi na isti točki. In kakšen šok, ko stopim v podjetništvo! Kakšen šok ob prvi zavrnitvi! Da ne govorim, kakšen šok, ko sem bila v podjetju med najslabšimi! Na jok mi je šlo ob misli, kako nizko sem padla, na jok mi je šlo, kako zelo sem se lahko motila, in na jok mi je šlo ob misli, da sem pravzaprav na začetku! In zakaj sem bila tako slaba? Preprosto se nisem naučila vsega tistega, česar mi šola ni nudila. Niti pomislila nisem na to. Ironično pa je to, da se je marsikateri najslabši učenec določenih potrebnih stvari naučil. Naučil se je razmišljati (kako se bo tokrat izgovoril, ker ga ni bilo v šolo, da bo učitelj verjel – našel je neverjetno veliko idej), naučil se je postaviti zase (ko so ga ves čas kregali, grajali, se je utrdil in znal postaviti zase), naučil se je iskati še druge poti v življenju, ne zgolj formalne izobrazbe (seveda je študiral, kaj naj v življenju počne, da mu ne bo treba hoditi v šolo), naučil se je iskati lažjo in hitrejšo pot (s »plonkci«, s podkupovanjem drugih, da mu naredijo domačo nalogo, s prepisovanjem od sošolcev …). No, saj ne rečem, da je vse to, kar je delal, prav (ali pač? –), v vsakem primeru pa se je naučil določenih stvari, ki mu bodo zelo koristile v podjetništvu, če se poda tja. Pa jaz? Nisem se znala postaviti zase, saj sem vedno le sledila navodilom in pravilom ter ubogala. Nisem znala razmišljati s svojo glavo, nisem imela idej, sploh nisem vedela, da jih lahko imam. Zakaj bi jih imela, če so mi v šoli natančno povedali, kaj naj naredim, kaj naj se naučim, jaz sem 100 % ubogala, dobila 5 in bila za to pohvaljena. In kar je bilo najhuje – nisem znala reči NE, nisem znala reči NE VEM. Tega preprosto ni bilo v mojem besednjaku, je pa v podjetništvu nujno potrebno. Šola: Izobrazba = šola. Šola je najpomembnejša stvar v življenju. Podjetništvo: Izobrazba je pomembna. Šola ne. Spomnite se svojih osnovnošolskih dni. Ali pa povprašajte zdajšnjega osnovnošolca. Večina jih je prepričanih, da je šola najpomembnejša stvar v njihovem življenju. Vse se vrti okoli šole. Osnovnošolec vse dneve razmišlja o šoli. Vsi mu govorijo, da je šola najpomembnejša in da se mora učiti, imeti lepe ocene, saj je od tega odvisna njegova prihodnost. Pa je res? Vsak podjetnik ima veliko znanja, je zelo izobražen. Nima pa vsak visoke formalne izobrazbe (po domače rečeno – nima veliko šole). Ne pozabite razvijati svojega uma prav vsak dan – razmišljajte, pišite dnevnik (tudi to vas obogati), poslušajte avdioprograme, berite knjige, obiskujte seminarje, potujte …, 16 ali pa se samo pogovarjajte z ljudmi. Konstruktivna debata in ne čebljanje o vremenu in nesrečah. Več informacij absorbirate, bolj si utrjujete svoja lastna prepričanja, načela, in posledično se bolj oblikujete kot osebnost. Kot bomo govorili tudi v nadaljevanju, je to eno od ključnih področij za uspešnega podjetnika. Naj naštejem le nekaj odličnih podjetnikov, ki niso dokončali fakultete, nekateri niti srednje šole ne: • Bill Gates (soustanovitelj Microsofta), • Mark Zuckerberg (ustanovitelj Facebooka), • Lawrence Ellison (solastnik korporacije Oracle), • Roman Abramovič (ruski mogotec, večinski lastnik investicijske hiše Millhouse LLC), • Kirk Kerkorian (lastnik več megazgradb na osrednji ulici Strip v Las Vegasu), • Simon Cowell (American Idol; Britain‘s Got Talent; The X Factor), • Richard Branson (lastnik podjetja Virgin), • Li Ka-shing (najbogatejši človek vzhodne Azije), • Ted Turner (ustanovitelj CNN-a), • Henry Ford (ustanovitelj Ford Motor Company), • … In vsi ti ljudje imajo (ali so imeli) OGROMNO znanja! Izobrazba je skupek formalne izobrazbe, splošnega znanja, izkušenj, utrjenih prepričanj in spoznanj … Formalno izobrazbo si pridobimo z narejeno diplomo ali maturo. Izobražujemo pa se vse življenje. Šola: Za napake si kaznovan. Podjetništvo: Na napakah se učimo. V šoli smo bili za napake kaznovani (ali slabša ocena, opomin, graja, minus točka ...). Kaj smo se s tem naučili? Da je tisti, ki naredi napako, slab, neveden, neumen, bo kaznovan. In že kot otroci smo se močno prestrašili delati napake. Logična posledica tega strahu je seveda bila, da smo nehali poizkušati. Če nismo bili 100 % prepričani v svoj prav, tega raje niti poizkušali nismo storiti. In zdaj, ko se vam v življenju postavi vprašanje: »Hm, ali bi to storil?«, a vam ni nujno, torej imate možnost izbire, raje izberete NE STORITI. Ker ste v otroštvu nehote dobili strah pred neuspehom, strah pred storjeno napako. Kaj pa v podjetništvu? V podjetništvu pravijo, da se je tisti, ki naredi napako, naučil nekaj novega. Vsak podjetnik stori mnogo napak, preden uspe. Vsak mora preizkusiti mnogo stvari, preden ena uspe. In čeprav vas je strah neuspeha in napak, preprosto morate sprejeti dejstvo, da le-te bodo. Ker so sestavni del uspeha. Kakor je rekel Michael Jordan: »Zgrešil sem prek 9000 strelov na koš v svoji karieri. Izgubil sem skoraj 300 tekem. 26-krat mi je bil zaupan odločilen, zmagovit met …, in sem zgrešil. Grešil in izgubljal sem znova in znova v svojem življenju. In prav zato sem uspel!« Šola: Znajti se, olajšati si delo, »izkoristiti« prednosti drugih je goljufanje. Podjetništvo: V poslu prinaša milijone. 17
© Copyright 2024