Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Največji projekt energetske sanacije bolnišnice v Sloveniji do leta 2012 Učinkovita organizacija, dobro sodelovanje Inovativne tehnološke rešitve - Po skrbnih pripravah in projektiranju je bila energetska sanacija - Integriran objekt – vsi sistemi so povezani in medsebojno soodvisni. - Trojne instalacije – 30 let star objekt je predelan tako, da izkorišča izvedena v dobrih 6 mesecih. - Običajna dejavnost bolnišnice se je ves čas odvijala neprekinjeno, domala vso toplotno energijo, ki bi jo sicer izgubili in razumno uporablja alternativne vire energije. sočasno so potekala gradbena, strojna in elektro-instalacijska dela. - Potekala so redna tedenska usklajevanja zunanjih izvajalcev in - Sevalno gretje in hlajenje (aktiven strop) zagotavlja optimalno počutje notranje koordinacijske skupine, zunanja izvedbena koordinacijska skupina se je usklajevala 2 do 3-krat tedensko. - Upravljanje s svetlobo in z vpadom energije v prostore z integracijo Celovit pristop - Instalacija hladilno-ogrevalnega sistema v strop notranjih prostorov. - Zamenjava stavbnega pohištva. - Toplotna sanacijo fasade. - Optimizacija ogrevalnih sistemov. ob manjši porabi energije. razsvetljave in avtomatiziranega sistema senčenja, ki omogoča tudi individualne nastavitve. - Inovativen in integriran sistem vodenja zajema popolnoma vse vgrajene naprave, omogoča določanje in avtomatsko izvajanje energetskih strategij ter možnost nastavitve individualnih preferenc. Dolgoročni učinki - Vgradnja prenosnikov za vračanje toplote. - Vgradnja generatorja hladu. - Stalen nadzor porabe energije. - Posodobitev klimatizacijskega sistema. - Zmanjšana poraba energije. - Izboljšava pri ventilatorjih in črpalkah. - Prestrukturiranje energentov: več električne energije, manj - Vgradnja frekvenčne regulacije. - Meritev porabe energije. - Uporaba obnovljivih virov energije: sončni kolektorji, toplotne črpalke. - Sanacija razsvetljave. - Izboljšano upravljanje in vzdrževanje objekta. - Postavitev sistema za izrabo sončne energije. - Vgradnja toplotnih črpalk. - Vzpostavitev centralnega nadzorno-krmilnega sistema. fosfatnega goriva. Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Od gradnje do energetske sanacije Gradnja - - - - - - - - - 1971: priprava projektne dokumentacije za gradnjo Splošne bolnišnice Izola, 1972: temeljni kamen, 1974-75: gradnja ceste Ruda - Splošna bolnišnica Izola, 1982: zgrajena 1. faza (kirurgija in DTS), 1984: zgrajena 2. faza (interni oddelek), 1988: zgrajen objekt DTS 2 in preurejeno pritličje objekta A, 1990: zaključena gradnja kuhinje, začetek gradnje objekta B, 1993: zgrajen oddelek za transfuzijo krvi, 1997: urejanje prostorov, selitev porodnišnice, ginekološkega in pediatričnega oddelka, citopatologije. Energetska sanacija - - - - - - - 2009: začetek priprave dokumentacije za energetsko sanacijo objektov A, DTS in DTS 2, 2010: pridobljena sredstva za energetsko sanacijo ovoja stavbe na javnem razpisu Ministrstva za zdravje za energetsko sanacijo stavb v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje, 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«; izdelana projektna dokumentacija, 2011, marec: javni razpis za izdelavo projektne in druge dokumentacije za izvedbo operacije energetske sanacije objektov Splošne bolnišnice Izola ter tehnično svetovanje in druge svetovalne inženirske storitve 2011, oktober: javni razpis za izvedbo energetske sanacije objektov Splošne bolnišnice Izola, 2012, februar: začetek izvedbe energetske sanacije, 2012, september: zaključek energetske sanacije. Zasnova izolske bolnišnice bi lahko bila vzorčni primer energetske potrošnje, če bi bila izvedena v skladu s projektom. Energetsko najpotratnejši segment je fasada. Globinsko zasnovan tlorisni gabarit (nad 30 m) izkazuje najnižji fasadni količnik med našimi bolnišnicami. Izola ima le 0,16 m2 fasade/m2 uporabnega prostora, Nova Gorica 0,40, pri posteljnem objektu UKC pa je fasadni količnik 0,20. Ker je investitor zamaknil klimatiziranje bolnišničnih sob v naslednje obdobje, je bil izveden nosilni konstrukcijski sistem dvojnih sten s 60 cm vmesnim jaškom, kar je danes omogočilo izvedbo razvodov brez poseganja v bolniške sobe. Sočasno z energetsko obnovo so danes zamenjana tudi nestrokovno izvedena drsna okna, za katere so uporabili standardne okenske profile neprimernih dimenzij. Čeprav so tedaj projektanti predvideli izvedbo sistema Gretsch-Unitas z ojačanimi vertikalnimi jedri (veter, tesnjenje), je imel prednost lokalni dobavitelj. Primerjava energetske zahtevnosti bolnišnice v obmorskih klimatskih pogojih je neprimerljiva z energetsko potrošnjo celinskih bolnišnic. Pri slednjih si vse do danes nismo uspeli priboriti npr. hlajenja bolniških sob, ki se mu v obmorskih krajih ne bi smeli odreči, čeprav se je to dogajalo v izolskem slučaju. To je še bolj nerazumljivo, ker je bila zaradi načrtovanega naknadnega vgrajevanja razvodov za ohlajevanje bolniških sob izvedena dvostenska nosilna konstrukcija s 60 cm medprostorom, da omogoči izvedbo razvodov brez poseganja v sobe. Brez dvoma bo po energetski sanaciji z energetskega stališča obratovanje gospodarnejše, kar pa je daleč od tega, da bo zato energetska potrošnja na m2 bolnišnične površine cenejša od katere primerljive celinske bolnišnice. Primorski klimatski pogoji terjajo klimatiziranje delovnih prostorov in bolniških sob prek daljšega obdobja kot v celinskem delu, kjer lahko problem v določenih primerih rešujemo z zasenčenjem, zelenjem isl. Naj dodamo, da so stroški hlajenja, razvlaževanja oziroma klimatiziranja mnogo višji od stroškov ogrevanja. Prof. dr. Stanko Kristl, avtor 1. objekta bolnišnice (A, DTS 1 in DTS 2) 3 4 Zahtevna operacija, dolgoročna pridobitev Jani Dernič poslovni direktor Splošne bolnišnice Izola Letos bo minilo 30 let od preselitve prvega kliničnega oddelka v prostore sedanje Splošne bolnišnice Izola. Sledili so mu drugi in leta 1997 so se oddelki iz Kopra, Izole ter Pirana združili na enem mestu. Žal pa gradnja bolnišnice ob vseh spremembah načrtov še ni bila končana. »Bolnišnico na hribu« je od začetka delovanja spremljal sloves energetske potratnosti. V zimskih in poletnih mesecih, sredi primorske burje ali sončne pripeke, je bilo težko doseči ugodno temperaturo bivanja v bolniških sobah in tudi drugih prostorih. Primerjalna ocena naših energetskih stroškov, ki smo jo izvedli v zadnjih letih, je potrdila, da porabimo več energije in imamo višje stroške kot primerljive bolnišnice v Sloveniji. Ta slabost naše bolnišnice se je ves čas poznala in se še vedno odraža v poslovnih rezultatih, saj so bili stroški energentov prekomerno visoki glede na standarde financiranja bolnišnic. Med najpomembnejšimi odločitvami, pomembnimi za sanacijo poslovanja bolnišnice, je bila zato usmeritev v zmanjševanje nepotrebne porabe virov zdravstvenih sredstev za financiranje energentov. Odločitev Ministrstva za zdravje leta 2010, da je potrebno sanirati objekte v upravljanju Ministrstva za zdravje in med njimi tudi Splošno bolnišnico Izola, je vodila v izdelavo projektne naloge za oceno možnih prihrankov. Temu sta leta 2011 sledila projektiranje, nato v letošnjem marcu začetek izvedbe del, ki se je zaključila v septembru. Celotna operacija je sofinancirana iz Kohezijskega sklada Evropske unije. S tem je bolnišnica pridobila 6,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Za razliko do 9,2 milijona evrov, kolikor je vredna celotna operacija, je najela dolgoročni kredit. Ob samem začetku postopkov nas je skrbelo, ali bodo cilji projekta doseženi, vendar so nas utemeljitve strokovnjakov prepričale. Pred začetkom izvedbe smo se spraševali, kako bomo lahko opravljali svoje poslanstvo ob gradbišču in delih, ki bodo potekala na strojnih in električnih instalacijah. Bomo lahko uresničevali program bolnišnice? Kako oskrbovati bolnike, nas bodo izvajalci del ovirali v naših aktivnostih? S pripravo lastnega projekta in oblikovanjem projektne skupine smo dosegli, da so izvedbena dela v najmanjši možni meri vplivala na uresničevanje programa bolnišnice. Bolniki in svojci so pokazali veliko mero razumevanja pri selitvah in bivanju tudi v zasilnih bolniških sobah; izvajalci so upoštevali naše zahteve. Novim zahtevam smo se prilagodili tudi zaposleni in sprejeli, da moramo nekaj storiti, če želimo, da nam bo jutri lažje. Selitve so postale vsakdanjost. Ob koncu projekta smo ugotovili, da smo energetsko sanacijo končali v predvidenem roku in v okviru predvidenih sredstev. Pridobili smo boljše bivalne in delovne pogoje, ki jih bomo dopolnjevali tudi v prihodnje. Mnogi smo pričakovali, da bomo lahko dokončali še nekatere druge želje, kot so dokončna ureditev hemodialize, ureditev prostorov centralnega operacijskega bloka in intenzivnih enot. Čeprav to žal ni bilo mogoče, je pridobitev velikega dolgoročnega pomena za bolnišnico. Ob koncu bi se zahvalil bolnikom za potrpljenje, projektantom, izvajalcem energetske sanacije in sodelavcem za aktivno pomoč, da smo to obsežno operacijo pravočasno končali in naredili pomemben korak k boljšim pogojem delovanja ter poslovanja Splošne bolnišnice Izola. Zahvaljujem se tudi sosednjim ustanovam za razumevanje in sodelovanje pri posegih v bolnišnici. Jani Dernič, dr. med., poslovni direktor Splošne bolnišnice Izola Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Ozdravljeni bolnišnici na pot Stavba Splošne bolnišnice Izola je bila projektirana in zgrajena v času, ko energetska učinkovitost še ni bila bistven element gradnje objektov. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, akademik prof. dr. Stanko Kristl je bolnišnično stavbo začel načrtovati pred štirimi desetletji in jo zelo sodobno zasnoval.Toda današnje zahteve po energetski učinkovitosti so povsem drugačne, zato jim objekt ni zadoščal. Od njene predaje v uporabo do energetske sanacije je preteklo 30 let, v tem času pa stavba ni bila deležna resnejših posegov in posodobitev. Pomanjkljivo vzdrževanje in postopno dograjevanje sta še povečala zahtevnost njene sanacije. Splošna bolnišnica Izola se je na razpisu Ministrstva za zdravje uspešno potegovala za finančna sredstva, kar je celotni »operaciji« dalo okvir: finančne vire, merljive cilje in, zaskrbljujoče, izjemno kratke roke. Ker za tovrstne investicije nima izkušenih strokovnih kadrov, je tehnično vodenje zaupala zunanjim strokovnjakom. Oblikovali smo skupno ekipo notranjih in zunanjih sodelavcev, ki so vsak na svojem področju dali izjemen prispevek k uresničitvi projekta, delovali so kot uigrana ekipa in skupaj sprejemali odločitve, ki so večkrat presegala običajna pričakovanja. Spopadli smo se s celo vrsto vprašanj, s tehničnimi, z medicinskimi, organizacijskimi, s finančnimi in povsem človeškimi izzivi, preskočili smo marsikatero pričakovano in nepričakovano oviro ter dodobra spoznali razmere v slovenskem zdravstvu in z njim povezano dogajanje. Naštevanje vseh sodelujočih je nehvaležno in gotovo bom koga pozabil, zato vsem, ki jih ne bom posebej omenil, že na začetku izrekam najiskrenejše opravičilo. Na samem začetku seznama je direktor bolnišnice Jani Dernič, ki je projekt energetske sanacije podedoval od predhodnika, a ga je kljub temu sprejel za svojega in ga ob vseh strokovnih ter poslovnih izzivih vodenja bolnišnice stalno postavljal v žarišče dogajanja. Mag. Dragici Blatnik gre zasluga za odlično sodelovanje med »tehniko« in »stroko«. S pomočjo Boruta Gregoriča je poskrbela, da smo nemoteno delali, ko so v bolnišnici potekali vsi ustaljeni procesi. Gotovo si je težko predstavljati, da je bolnišnica neprekinjeno delovala, medtem ko smo menjavali okna, rezali instalacije in vgrajevali nove stropove. Marjan Cergol je mirno prenesel, da smo povsem predelali tehnično opremo, ki jo je leta negoval. A ne le to, prispeval je nasvete in izkušnje, ki jih lahko ima le nekdo, ki bolnišnico in tehnično opremo pozna zelo dobro. Samo Krevs je s pomočjo Jessice Fortuna poskrbel za tekoče administriranje in skrbništvo projekta. Omeniti moram še dragocena finančnika, Andreja Pavletiča in Eleno Beškovnik, brez obvladovanja denarnega toka bi se namreč projekt ustavil. Konzorcij projektantov je vodil Artur Mlinar, operativne aktivnosti okrog energetike pa je usklajeval Marjan Strnad. Oba sta s projektantsko in svetovalno vlogo presegla osnovno projektiranje. Ko smo se prebili skozi faze projektiranja, so se ekipi pridružili še tisti, ki so poskrbeli za izvedbo. Sandro Cerovac je dobil nehvaležno vlogo operativnega vodje projekta, človeka, ki je moral uskladiti vse aktivnosti in akterje, da smo lahko 25. septembra 2012 uspešno zaključili izvedbo. Tine Vadnal je vodil izvedbo in poskrbel za koordinacijo izvajalcev, Zlatan Ravbar je nadziral in usmerjal aktivnosti na področju varnosti, nadzorniki posameznih strok pa so poskrbeli, da je bila izvedba kakovostna in skladna s projektno dokumentacijo. Čeprav ni bila del naše ekipe, moram izpostaviti vlogo skupine, ki je pod vodstvom Elene Beškovnik izvedla vse potrebne javne razpise. Verjamem, da sta za tako uspešno izvedbo potrebna izjemna strokovnost in predanost, pa tudi podpora strokovnih služb in vodstva bolnišnice. Operacije seveda ni konec. Splošna bolnišnica Izola je po pogodbi z Ministrstvom za zdravje dolžna meriti učinke izvedenega posega, o tem poročati in dokazati prihranke. Pridobila je sodobno opremo in instalacije, ki so integrirane v enovit sistem centralnega upravljanja. To ji zagotavlja učinke in zahteva ustrezno upravljanje z objektom ter usposobljene vzdrževalce. Vse to mora bolnišnica še vzpostaviti. Prav tako mora zagotoviti nadaljnje posodabljanje vseh sistemov in objekta. Posodobili smo večino najpomembnejših instalacij, ne pa vseh. Da bi zaposlenim in uporabnikom zagotovili boljše pogoje, večjo ekonomsko učinkovitost in manjše obremenitve okolja, bo potrebno še kaj postoriti. Verjamemo, da bo to prispevalo k najpomembnejšemu cilju: zdravju bolnikov in Splošne bolnišnice Izole. mag. Devid Palčič, univ. dipl. inž. el. vodja projekta energetske sanacije 5 Devid Palčič vodja projekta energetske sanacije 8 Za energetsko varčno in odgovorno bolnišnico Namen in obseg energetske sanacije Namen energetske sanacije: - zmanjšati rabo energije in - doseči čim večji delež obnovljivih virov energije. Obseg energetske sanacije: - posteljni objekt z operacijsko etažo (objekt A) in - nižja objekta na severni strani (DTS, DTS 2), kjer so predvsem ambulante in laboratoriji. Izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo bolnišnične stavbe z energijo Zanimiva rešitev za oskrbo bolnišnične stavbe z energijo bi bila izraba toplote iz polnilnega betona (betonska plast pod vozno površino) v predoru Markovec, ki je bil med načrtovanjem energetske sanacije še v fazi izvedbe. Polnilni beton namreč pozimi predstavlja potencialni vir toplote, poleti pa ponor odvečne toplote. Tunel poteka neposredno pod bolnišnico, vendar je izdelava usmerjene vrtine ekonomsko neupravičena. Izhodišča za projektiranje in analiza možnih rešitev Projektanti so morali upoštevati: - zahtevano doseganje prihrankov pri rabi energije, - zahtevani delež obnovljivih virov v bodoči energijski bilanci SBI in - omejitev sredstev, namenjenih za doseganje ciljev energetske sanacije. Izbrani projektantski konzorcij je v študiji izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo in v idejni zasnovi energetske sanacije izpostavil vsa mesta nepotrebne izgube energije, da bi ugotovili možnosti za preprečevanje njenih izgub in celo vračanje energije v objekt. Poleg najpogostejših mest (izolativnosti stavbnega ovoja in sistemov za prenos toplote, učinkovitosti naprav za proizvodnjo ogrevalnega in hladilnega medija ter vgradnje energetsko varčnejših svetil) je med drugim preveril ekonomiko vgradnje sistema za izkoriščanje toplote kanalizacijske vode, absorbcijsko hlajenje, možnosti uporabe geotermalne energije iz predora Markovec, sprejemnikov sončne energije, zračnih sončnih kolektorjev, kotla na lesne sekance, toplotne črpalke zemlja/voda. Energetska študija je razkrila vse arhitekturne, gradbene in instalacijske lastnosti bolnišničnega kompleksa, notranje energetske tokove ter možnosti rabe obnovljivih virov energije. Shematski prikaz potencialne rešitve za izrabo toplote iz polnilnega betona v predoru Markovec Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Drugo priložnost je predstavljala vgradnja kotla na lesno biomaso, a je vrednost začetne investicije v opremo in obsežnih gradbenih del za postavitev nove kotlovnice ter skladišča za sekance tudi v tem primeru previsoka. Tretji primer bi bila vgradnja solarnega absorbcijskega hlajenja. Absorbcijski sistemi potrebujejo velike površine sprejemnikov sončne energije, stalen vir toplote in velike hranilnike toplote visoke temperature. Zaradi nizkega izkoristka sedanjih absorbcijskih naprav, velikih potreb bolnišnice po hlajenju in visoke začetne investicije tudi ta rešitev ni prešla v nadaljnje faze projektiranja. Primerjalni podatki o rabi energentov • Bolnišnica je pred energetsko sanacijo letno porabila več kot milijon litrov kurilnega olja, s čimer se je uvrščala med najbolj potratne tovrstne objekte v Sloveniji. • Vir ogrevanja so bili trije oljni kotli, vsak z 2.300 kW nazivne grelne moči. Hladilni medij sta pripravljala dva hladilna agregata, vsak s 1000 kW hladilne moči. • Splošna bolnišnica Izola je za svoje delovanje porabila prek 14 milijonov kWh energije letno. • Zaradi energetske sanacije bo bolnišnica letno prihranila za več kot 6 milijonov kWh energije. Ogrevanje saniranih objektov bodo skoraj v celoti pokrivale toplotne črpalke. Pred energetsko sanacijo in po njej: mesečna poraba ekstra lahkega kurilnega olja in električne energije 9 10 Izbrane rešitve za energetsko varčnost Izločitev dotrajanega oljnega kotla in hladilnega agregata: Iz ogrevalnega sistema je odstranjen najstarejši oljni kotel, novejša kotla, ki ostajata, bosta ob morebitnem izpadu toplotnih črpalk služila kot rezervni vir in za pregrevanje sistema sanitarne tople vode za zaščito proti legioneli. Iz hladilnega sistema je odstranjen najbolj dotrajan hladilni agregat s hladilnim stolpom. Obnova fasade z izolacijo in zamenjavo oken: Netesna in slabo izolativna okna na vseh treh objektih so nadomestila nova z visokokakovostnim okovjem, ki dobro tesnijo kljub veliki teži pomičnega dela. Toplotna prehodnost stekel je 0,7 W/m2K, dosežena toplotna prehodnost celotnih oken (steklo in okvir skupaj) pa znaša 0,95 W/m2K. Velik delež ima pri sanaciji tudi obnova fasade z ustrezno izolacijo. Na osnovi izračunov toplotnih izgub in dobitkov je bila izbrana optimalna zaščita stavbe, ki se ujema z arhitekturo objekta. Neprosojni deli fasad so dodatno izolirani z od 8 do 12 cm izolacijskega materiala. Talna plošča neogrevanega podstrešja objekta A je izolirana z 20 cm izolacijskega materiala, na objektih DTS pa je bil odstranjen prodec in dodanih 20 cm izolacijskega materiala. Pred energetsko sanacijo in po njej: transmisijske izgube na ovoju stavbe Vgradnja toplotnih črpalk: Sistem temelji na optimalnem izkoriščanju odpadne toplote prezračevanja in možnostjo sočasnega ogrevanja in hlajenja z eno napravo. Z vgradnjo toplotnih črpalk se je težišče rabe dovedene energije v stavbo odločno pomaknilo od kurilnega olja k električni energiji. S skrbnim spremljanjem vršne moči transformatske postaje prek sistema energetskega monitoringa bo bolnišnica (kljub novo vgrajeni ogrevalno/hladilni tehnologiji) obratovala z nižjo vršno močjo kot pred energetsko sanacijo. Pred energetsko sanacijo in po njej: letna poraba električne energije za hlajenje Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Učinki sodobnih gradbenih izolacijskih materialov in visoki temperaturni izkoristki novih prezračevalnih naprav, vgrajenih na podstrešju objekta A, se bodo jasno odražali v zmanjšani rabi ogrevalne energije. Projektiranje integriranega energetskega sistema Celoten prezračevalni sistem temelji na ločenih dovodnih in odvodnih ventilatorskih enotah, zato ni možna izvedba klasične rekuperacije toplote odpadnega zraka s pomočjo protitočnih rekuperatorjev. Skupna prezračevalna količina v bolnišnici znaša prek 150.000 m3/h, kar predstavlja velik rekuperacijski potencial, v obliki toplega zraka pozimi in hladnega poleti. Pred energetsko sanacijo in po njej: letna poraba energije za ogrevanje Po podrobni analizi je bila za rešitev izbrana rekuperacija toplote odpadnega zraka, kombinirana s hrambo toplote in hladu v hranilnikih pri različnih temperaturah. To je bilo doseženo s sodobnimi polivalentnimi toplotnimi črpalkami, ki pridobljeno toploto usmerjajo iz objekta nazaj tja, kjer je potrebna. Na odvodne prezračevalne kanale so bili vgrajeni prenosniki toplote zrak/voda. Poleti ima odtočni zrak iz prostorov povprečno temperaturo 26°C. Toplotna črpalka voda/voda oddaja toploto odpadnemu zraku, hladi pa vodo za hlajenje prostorov. Pozimi se proces obrne. Odpadni zrak temperature 24°C po istem sistemu oddaja toploto ogrevalni vodi. Toplotna črpalka zrak/voda služi tudi za pokrivanje konic pri ogrevanju ali hlajenju. Podobno inovativno bodo toplotne črpalke zajemale odpadno toploto, ki nastaja v prostorih z velikimi notranjimi dobitki (prostori z računalniškimi strežniki ali večjimi medicinskimi napravami). Projektirane so bile tri polivalentne toplotne črpalke, v prvi fazi pa sta bili zaradi preseganja predvidenih sredstev energetske sanacije vgrajeni dve: - zrak/voda, ogrevalna moč 697,5 kW, hladilna moč 561,3 kW, - voda/voda, ogrevalna moč 926 kW, hladilna moč 743,4 kW. Pred energetsko sanacijo in po njej: poraba ogrevalne energije (STV, ogrevanje, prezračevanje, para) Z vgradnjo toplotnih črpalk bo dosežen tudi visok delež obnovljivih virov energije. Sanirani ogrevalni sistem bo v prehodnih letnih obdobjih s pomočjo toplotnih črpalk lahko dobro izkoriščal tudi sončno energijo, zbrano na 225 m2 sprejemnikov sončne energije, postavljenih na strehi nižjega severnega objekta DTS 2. V najbolj vročih dneh lahko sistem s pomočjo sončne energije pokrije celotno potrebo za pripravo sanitarne tople vode. 11 12 Skica iz študije osončenosti in idealnega naklona sprejemnikov sončne energije Sprejemniki sončne energije V poletnih sončnih dneh bo tako pridobljena toplota neposredno uporabna za pripravo sanitarne tople vode, v prehodnem obdobju pa jo bo do višje temperature ogrela polivalentna toplotna črpalka voda/voda. Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Senčila Zagotavljanje bivalnega udobja v bolniških sobah Za zaščito pred sončnim obsevanjem v hladilni sezoni skrbijo zunanja, avtomatsko upravljana senčila. Poleg dviganja in spuščanja žaluzij upravlja centralni krmilno-nadzorni sistem tudi nagib lamel, kar zagotavlja najvišjo energetsko učinkovitost, poleti pa dovolj svetlobe in najmanjši vdor toplote, največ svetlobe in toplote pa pozimi. Senčila so bila projektirana in dobavljena za najvišjo odpornost glede na obmorsko lego in vetrne obremenitve bolnišnice. Ob močnem vetru jih krmilnonadzorni sistem s pomočjo vremenske postaje preventivno zaščiti in zloži v nadokenske škatle. Izboljšanju bivalnega udobja v bolniških sobah v objektu A je bila namenjena posebna pozornost. Ogrevanje in hlajenje sob bosta potekala s ploskovnim stropnim hlajenjem, ne pa s katerim od konvekcijskih sistemov (kot so vpih podhlajenega zraka v zadostnih količinah, vgradnja stenskih konvektorjev, uporaba split klima enot,…). Pod stropom bolniških sob so hladilno/grelne plošče, ki na temperaturo v prostoru vplivajo predvsem s pomočjo radiacije. Krmilno-nadzorni sistem spremlja odprtost vseh zunanjih vrat. Če so odprta dlje, kot je potrebno za varen prehod, bo o tem opozoril vzdrževalno in varnostno službo. Vrata za osebje so opremljena tudi z napravami za nadzor prehoda. Detajl izvedbe stropnega hladilno/grelnega sistema 13 14 Poleg stropnega ogrevanja/hlajenja zajema celotna zasnova tudi kakovostno in nadzorovano prezračevanje, ki poleti omogoča centralno razvlaževanje in pozimi vlaženje. Sistem zajema razvlaževanje dovodnega zraka, stalne meritve relativne vlažnosti v sobah, popolno kontrolo nad temperaturo predtoka hladilne vode ter odprtosti oken. V nasprotnem primeru bi lahko v najbolj vročih poletnih dneh visoke absolutne vlažnosti v zunanjem zraku hladilni strop zarosil. Namestitev hladilno/grelnih panelov v sobah Potek prezračevalnih kanalov, dovodnih stropnih rešetk ter odvodnih prezračevalnih ventilov v bolniških sobah Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Svetila Enoten, modularno zasnovan sistem Zamenjavi svetil je bil namenjen najmanjši delež sredstev. LED sijalke za kakovostno osvetlitev delovnih in bivalnih prostorov namreč niso tako zelo ugodne, kot obljubljajo proizvajalci. Zamenjava svetil je bila zato izvedena v bistveno manjšem obsegu od načrtovanega, predvideni prihranki pa so bili doseženi z drugimi ukrepi. Vse novo vgrajene naprave in nekatere starejše, ki vplivajo na energetsko učinkovitost, so s krmilno-nadzornim sistemom povezane v enoten, modularno zasnovan sistem. Naprave so povezane preko standardnih vodil, sistem pa je kljub veliki kompleksnosti pregleden in obvladljiv tudi z vidika vzdrževanja. V primeru potrebe po menjavi katerega od inteligentnih modulov bo novi element samodejno prevzel ves program in nastavitve prejšnjega, saj je celotna informacijska baza varno shranjena na centralnem strežniškem sistemu. Arhitektura krmilno-nadzornega sistema 15 16 Arhitektura celotnega sistema je med običajnim delovanjem vodoravno distribuirana, zato je celoten sistem neobčutljiv na odpoved enega od segmentov. Ob morebitni napaki pa je zgradba navpična in strogo hierarhična, saj ima vsak element jasen položaj v njeni strukturi. Vstopni ekran, osnovna navigacija po sistemu in glavna opozorila Struktura krmilja Prikaz delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in nadzora bolniških sob Prikaz delovanja prezračevalnih naprav Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Preglednica parametrov posameznih naprav Diagrami delovanja posameznih naprav 17 18 Načrtovanje izvedbe in preizkus vsakega elementa Med potekom del je bilo potrebno zagotoviti neprekinjeno obratovanje bolnišnice. V zaključni fazi projektiranja so zato projektanti izdelali terminski in lokacijski načrt skupaj z osebjem bolnišnice. Vseboval je podroben načrt priprave posameznih bolnišničnih oddelkov na izvajanje del, pri čemer je bila velika pozornost namenjena popolni ločitvi oddelkov, v katerih so potekala sanacijska dela, od oddelkov, kjer se je odvijal običajni delovni proces. Preizkušanje in zagon posameznih segmentov ter celotnega sistema sta potekala po prvič uporabljenih standardih pri prenovi slovenskih bolnišnic, ki se danes redno uporabljajo v najzahtevnejših industrijah, predvsem v farmaciji in nuklearni tehniki. Preizkušeni so bili priključenost, samostojno delovanje in sistemsko delovanje vsakega elementa, kar je bistveno za zanesljivo in učinkovito delovanje celovitega sistema, kakršen je sodobna bolnišnica. Zaključek Glede na rezultate poskusnega obratovanja lahko pričakujemo, da se bo energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola izkazala kot vzorčni primer sanacije obstoječega starega javnega objekta, kar je mogoče doseči le z jasno vizijo investitorja, s pravilnim in z usklajenim inženirskim pristopom vseh strok v fazi projektiranja ter s strokovno izvedbo in nadzorom. Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Vodenje projekta energetske sanacije in CNKS ROBOTINA d. o. o. OIC-Hrpelje 38 SI-6240 Kozina, Slovenija Tel: +386 5 689 2020 Fax: +386 5 689 2039 [email protected] www.robotina.si Podjetje Robotina se je v 20 letih razvilo iz ponudnika avtomatizacije v ponudnika celovitih rešitev za avtomatizacijo na trgih Slovenije, držav EU, Turčije, jugovzhodne Evrope, Brazilije in Azije. Dejavnost je razvejalo na več področij: - inženiring in svetovanje za različne namene avtomatizacije, - avtomatizacija hiš in drugih objektov ter avtomatizacija infrastrukturnih objektov, - inženiring in izvedba energetskih sanacij objektov, - razvoj in proizvodnja elektronskih komponent, sistemov za nadzor in upravljanje fotovoltaičnih elektrarn, - inženiring, izvedba, zagon, nadzor fotovoltaičnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije. Robotina ima vodilni položaj na področju tehnologij nadzora in upravljanja sončnih elektrarn, trajnostnih stavb, sistemov obnovljivih virov energije in industrijske avtomatizacije. Njena blagovna znamka Smartgreen je tehnološka platforma za pametne rešitve, družba uspešno trži inovativne produkte SPSS (sistem za upravljanje sončnih elektrarn), Integra SUN IQ (sistem upravljanja električne energije v objektih) in Integra IQ (pametne instalacije). Nekatere reference: - Nova Pediatrična klinika v Ljubljani. Centralni nadzorni sistem. Povezava med krmilniki je izvedena preko ločenega ethernet omrežja, kar zagotavlja velike hitrosti prenosa podatkov. V CNS so integrirani številni sistemi, med njimi klimati, razsvetljava, toplotna postaja, absorbcijski agregat, medicinski plini, hidroforna postaja, UPS, DEA, NN plošča, analizatorji električne energije, dvigala in integrirani SNMP protokol, - Zdravilišče Rimske terme. Centralni nadzorni sistem in sistemska integracija. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Podjetje Robotina d. o. o. je vodilo projekt ter izvajalo in skrbelo za izvedbo CNKS sistema, za koordinacijo med CNKS nivojem in ostalimi dobavitelji oziroma izvajalci (izvajalci strojnih in elektro instalacij) ter za sistemsko integracijo podsistemov oziroma integracijo podsistemov na ravni CNKS-a. CNKS sistem v Splošni bolnišnici Izola sloni na hrbtenični ethernet strukturi, z decentraliziranimi SPK-ji (npr: toplotna postaja, bolniška soba, klimat), s čimer sta tudi vodenje in nadzor sistema decentralizirana. Komunikacija med nadzornim sistemom (strežniki – Facility Management) in SPK-ji v celoti poteka prek komunikacijskega standarda OPC. Za lokalno upravljanje podsistemov ali naprav so vgrajeni operaterski paneli, prek katerih uporabnik upravlja posamezne sisteme oz podsisteme. Visokoperformančna arhitektura sistema in uporaba zadnjih uveljavljenih tehnologij zagotovljata hiter in determinističen prenos podatkov med uporabnikom in sistemom. Odgovorni osebi: Vodja projekta: Devid Palčič, predsednik družbe Vodja inženiringa: Andrej Pašek 19 20 Projektiranje NOSILNI PARTNER V KONZORCIJU PROJEKTANTOV A. MLINAR d. o. o. Projektiranje in druge storitve Frenkova ulica 7 SI-6280 Ankaran, Slovenija Tel. + 386 5 652 0310, fax + 386 5 6520 315 [email protected] Dejavnosti: - arhitekturni načrti za zahtevne, manj zahtevne in enostavne projekte, - urbanistične zasnove, občinski prostorski redi ter državni in občinski lokacijski načrti, - nadzor zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov. V sodelovanju s specializiranimi strokovnjaki vodimo celotno izdelavo projektne dokumentacije ter svetujemo pri investicijah in vodimo njihovo izvedbo. V zadnjem obdobju smo se posebej specializirali za energetske sanacije objekte in druge rešitve, prijazne okolju, kot so pasivna gradnja objektov, fotovoltaika in elektarrne na biomaso. Nekatere reference - Mestna občina Koper: Gledališče Koper, Taverna, obnova starega mestnega jedra, - okoli 30 poslovnoproizvodnih objektov in 20 objektov, namenjenih zdravstvu, - okoli 30 večstanovanjskih objektov in 200 individualnih stanovanjskih objektov. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Vodenje konzorcija projektantov – nosilec konzorcija Odgovorna oseba: Artur Mlinar, univ. dipl. inž. arh., odgovorni vodja projekta MINIMART, studio za arhitekturo d. o. o. Tržaška c. 2 SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel. +386 5 902 96 98, fax. +386 5 902 9699 [email protected] www.minimart.si Studio za arhitekturo, MINIMART d. o. o., je usmerjen predvsem v projektiranje in vodenje projektov različnih zahtevnosti. Pogosto deluje v večdisciplinarnih projektantskih skupinah, ki združujejo znanje in izkušnje z željo po visoki kakovosti in učinkovitosti rešitev ter pri večjih ter tehnološko in energetsko zahtevnejših projektih. Med drugim svetuje pri prenovah, rekonstrukcijah, ureditvah in novogradnjah ter izdeluje konceptualne rešitve; preverja lokacije za različne uporabnike in trg. Nekatere reference - IDP, PGD energijsko učinkovit poslovno skladiščni objekt Klimahit, Ljubljana, - IDP, PGD, PZI otroški vrtec Selo, občina Ajdovščina, - IDP, PZI nizkoenergijska vila Števerjan. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Izdelava načrta arhitekture za prenovo ovoja bolnišnice za doseganje ciljev energetske sanacije. Odgovorna oseba: Nejc Batistič, univ. dipl. inž. arh. Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema EMINEO d. o. o. Projektiranje strojnih instalacij v gradbeništvu Tbilisijska ulica 81 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.emineo.si [email protected] Tel. +386 31 361 735 WINKY d. o. o. Projektiranje in inženiring Miklošičeva cesta 13 SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel. +386 41 621 721 www.winky.si [email protected] Podjetje EMINEO d.o.o. bo konec leta 2012 praznovalo 10. obletnico delovanja. Dejavnosti: - projektiranje električnih inštalacij in krmilno nadzornih sistemov za energetsko učinkovite objekte, - priprava rešitev pri oblikovanju energijsko učinkovitih konceptov, - razvoj in zasnova enotnega vodenja in nadzora vseh ključnih sistemov v objektu za optimalno delovanje in visoko energetsko učinkovitost, - razvoj in zasnova enotnega sistema za energetski monitoring v objektih, - izdelava projektov vseh faz, - priprava interaktivnih PID načrtov, ki uporabniku omogočajo učinkovitejše in cenejše upravljanje ter vzdrževanje izvedenih električnih sistemov. Naše dejavnosti so: - projektiranje vseh vrst strojnih instalacij v gradbeništvu, strokovno nadziranje strojnih instalacij v gradbeništvu ter komunalnih priključkov, - izdelava pregledov oz. recenzij strojnih načrtov, - izdelava elaboratov in izkazov potrebnih za zgradbe, - energetske sanacije objektov z vidika projektiranja strojnih instalacij, - svetovanje pri načrtovanju strojnih instalacij v gradbeništvu, - projektiranje komunalnih priključkov, primarnih in sekundarnih razvodov, plinovodov, vodovodov in vročevodov. Nekatere reference - poslovna palača DSU Ljubljana, MZN, GPU, - Tobačna mesto Ljubljana, - poslovni, stanovanjski, zdravstveni in šolski objekti, vrtci hoteli, tovarne, proizvodne hale, športne dvorane in objekti, trgovski centri, gostinski lokali, bencinski servisi, posebni objekti, kotlovnice. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Projektiranje celotnega načrta strojnih instalacij Odgovorna oseba: Marko Vrabec, univ. dipl. inž. str., odgovorni projektant strojnih instalacij Nekatere reference - IDP, PZI energetske sanacije Ortopedske bolnišnice Valdoltra, - PGD, PZI, PID za Novo pediatrično kliniko v Ljubljani, - PGD, PZI, PID za Mednarodni mejni prehod Obrežje. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Inženirske storitve: Izdelava projektne dokumentacije IDP,PZI, PID na področju električnih inštalacij in naprav ter krmiljenja, upravljanja in nadzora sistemov za ogrevanje, hlajenje, za pripravo tople sanitarne vode, prezračevanje ter rekuperacijo toplote, krmiljenje ogrevanja, hlajenje in za razsvetljavo v bolniških in zdravniških sobah, nadzor oken ter vrat in energetski monitoring celotnega objekta. Odgovorna oseba: Boštjan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el., inž. str. 21 22 BAHČ d. o. o. Polzela 205 a SI-3313 Polzela, Slovenija Tel. +386 31 343 353 www.bahc.si [email protected] Dejavnosti: - projektiranje energetskih naprav za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, - projektiranje naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, lesna bio masa, sončna energija in drugo), - projektiranje procesnih naprav, - energetski pregledi za industrijo in poslovne stavbe, - energetsko svetovanje na področju obnovljivih virov energije, - vodenje del, - nadzor pri izvajanju del. Nekatere reference - poslovna stavba Kostak, Krško, izdelava projekta strojnih instalacij in nadzor (Nagrada Gospodarske zbornice Posavja 2008, Nagrada Ministrstva za gospodarstvo in časnika Finance v kategoriji Energetsko najbolj učinkovit projekt 2008, Priznanje za izvedbo učinkovitega projekta 2011, Nagrada za energetsko učinkovito stavbo MOS Celje 2008), - poslovna stavba Plan-net, Kamnik pod Krimom, izdelava projekta strojnih instalacij in nadzor (Nagrada 2011 Ministrstva za gospodarstvo in dnevnika Finance v kategoriji Energetsko najbolj učinkovit projekt), - energetski poligon MIC Velenje. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Projektiranje energetskih naprav ogrevanja in hlajenja. Parametri in algoritem delovanja sistema. Energetska učinkovitost sistema in usklajenost delovanja naprav. Odgovorna oseba: Edo Bahč, univ. dipl. inž. str. Inštitut EVIP Inštitut za Ekološke, Varčne, Inteligentne in Prijazne rešitve Litostrojska 44d SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel. +386 40 191 441 www.evip.si [email protected] Pripravljamo energijsko učinkovite koncepte in sodelujemo pri njihovem oblikovanju. V središču naše dejavnosti so izboljševanja energijske učinkovitosti in uvajanje obnovljivih virov energije, zato krepimo zavedanje o njihovem pomenu. Razvijamo in uvajamo napredne tehnologije za vodenje in nadzor energijsko učinkovitih objektov in infrastrukture. V sklopu tega: - izdelujemo projekte vseh faz, - pripravljamo projekte za pridobitev finančnih pomoči, - širimo pozitivne izkušnje in znanje o energijsko naprednih tehnologijah. Nekatere reference - IDP, PZI energetske sanacije Ortopedske bolnišnice Valdoltra, - IDP za fotovoltaične elektrarne na objektih v lasti Občine Izola, - IDP, PZI za fotovoltaično elektrarno na objektu DSU Ljubljana, - priprava in koordinacija EU razvojnega projekta EE-Highrise Ljubljana. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Pri energetski sanaciji Splošne bolnišnice Izola smo opravljali svetovalne inženirske storitve: koordinirali smo konzorcij projektantov pri doseganju ciljev energetske sanacije in vpeljavi sodobnih rešitev. V projekt smo bili vključeni od idejnega projektiranja v maju 2010. Skupaj z ostalimi člani konzorcija projektantov bomo sodelovali tudi pri nastavitvah sistema vse do zaključnega poročila ob koncu leta 2013. Odgovorna oseba: Marjan Strnad, univ. dipl. inž. el., odgovorni koordinator konzorcija projektantov Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema Izvedba SKLOP 1: GLAVNI IZVAJALEC VG5 d. o. o. Tehnološki park 24 SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 561 0650, fax: +386 1 561 0655 [email protected] www.vg5.si VG5 d. o. o. je moderno inženiring podjetje v gradbeni panogi. Naročnike spremljamo na celotni poti od prve zamisli do dokončanega projekta. Izvajamo gradnjo za trg in za investitorje, izvedbeni inženiring, strokovni nadzor, svetovalni inženiring in druge aktivnosti. Storitve izvajamo s strokovno usposobljenimi in izkušenimi sodelavci s področij arhitekture, gradbeništva, strojništva, elektrotehnike ter elektronike, ekonomskih, finančnih in pravnih ved. Med svoje reference uvrščamo stanovanjske, turistične, upravne in poslovne objekte, industrijskoskladiščne in trgovske objekte ter objekte za izobraževanje, šport in zdravstvo, v teku pa je tudi večje število energetskih sanacij objektov. Podjetje VG5 uspešno napreduje in vsako leto beleži rast skupnih prihodkov. Dosegamo visoko donosnost in likvidnost ter visoko aktivnost in produktivnost. Nekatere reference - poslovni objekti: Poslovna hiša Istrabenz Gorenje. Energetsko varčen objekt združuje izjemno napredne okoljske tehnologije, kot so toplotna črpalka zrak-voda, lastna čistilna naprava, visokoizolativni in naravni materiali ter premišljena razporeditev prostorov. Objekt plemeniti svojo energetsko bilanco še z lastno proizvodnjo fotovoltaične elektrike; - objekti za izobraževanje, šport in zdravstvo: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča; - stanovanjski objekti: Medgeneracijski center Bistrica. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Podjetje VG5 d. o. o. je imelo vodilno vlogo pri izvedbi del v sklopu 1. Obsegala so izvedbo zunanjega ovoja objekta, to je strehe, fasade in zunanjega stavbnega pohištva. Posamezne sklope smo izvajali s priznanimi, vodilnimi partnerji na svojih področjih. Pristojni smo bili za koordinacijo z osebjem bolnišnice, reševanje tehnoloških problemov, za izvedbo in prilagajanje detajlov izvedbe. Odgovorne osebe: Za informacije o projektu ES SBI: Tomaž Krapež, komercialni direktor Vodja projekta: Lovrenc Krapež, tehnični direktor Vodja gradbišča: Martin Ponikvar Pomočnik vodje gradbišča: Miha Brlan 23 24 SKLOP 2: POSLOVODEČI PARTNER KONZORCIJA IZVAJALCEV IMP, d. d. Dunajska cesta 7 SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 300 9010 [email protected] www.imp.si IMP, d. d. je vodilna slovenska družba za načrtovanje, projektiranje in izvedbo zahtevnih tehnoloških ter infrastrukturnih sistemov. Že 65 let razvijamo in zagotavljamo rešitve za ekološke, energetske, klimatske, instalacijske in protipožarne sisteme. Povezujemo in delujemo na področjih svetovanja, projektiranja, inženiringa, izvedbe in nadzora celotnih objektov ali posameznih sistemov. Dolgoletne izkušnje pri investicijski dejavnosti v gradbeništvu omogočajo skupini IMP hitro prilagajanje potrebam trga ter željam in zahtevam naročnikov na slovenskem in evropskem trgu. Z izkušnjami pri izvedbi številnih objektov in nenehnim izpopolnjevanjem znanja ter veščin uspešno izvajamo najzahtevnejše investicijske projekte, kar je naša poglavitna dejavnost. Nekatere reference - Medgeneracijski center Bistrica. IMP, d. d. je investitor in izvajalec celotnega projekta izgradnje Medgeneracijskega centra Bistrica v Domžalah. Preplet različnih dejavnosti zagotavlja bogato druženje vseh generacij in kakovostno življenje v domačem okolju. Vsebuje štiri sklope: institucionalno varstvo, dnevni center, oskrbovana stanovanja ter lokale s ponudbo različnih tržnih storitev. Objekt je v celoti projektiran in izveden kot energetsko varčna stavba z maksimalnim izkoristkom obnovljivih virov energije; - Slovensko plinovodno omrežje; Vodilni partner na več projektih. - SNG Opera in balet. Strojna in instalacijska dela. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI IMP, d. d., je kot poslovodeči partner konzorcija skupaj s partnerjem Kolektor Koling d. o. o. in podizvajalci izvedel dela iz Sklopa 2. Obsegala so: - S2 – energetsko sanacijo notranjih prostorov bolnišnice, - S3 – energetsko sanacijo prezračevanja, - S4 – energetsko sanacijo virov in razvoda toplote in hladu, - S5 – električne instalacije in energetsko sanacijo električnih naprav, - S6 – sistem za upravljanje objekta. Odgovorna oseba: Igor Benčan, inž. el., pooblaščeni zastopnik izvajalca za sklop 2 in odgovorni vodja elektro instalacijskih del Administracija in skrbništvo Rogis d. o. o. podjetje za razvoj, proizvodnjo in implementacijo krmilno nadzornih sistemov v energetiki Plese 9 a, SI-9000 Murska Sobota e-mail: [email protected] www.rogis.si Podjetje Rogis d. o. o. implementira module programske opreme za krmilno nadzorne sisteme v fotovoltaičnih elektrarnah. To zajema tudi aplikacijo celotne rešitve vključno s strojno in programsko opremo, implementacijo, vzdrževanje in nadzor. Pri razvoju izdelkov in storitev podjetje sodelujemo z univerzami, znanstveno raziskovalnimi organizacijami in registriranimi raziskovalno razvojnimi skupinami ter aktivnimi raziskovalci. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Podjetje Rogis je izvajalo administracijo in skrbništvo projekta ter energetsko knjigovodstvo. Odgovorna oseba je bil Samo Krevs, univ. dipl. inž. str., ki ima večletne izkušnje na področjih informatike in energetike. Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola Skupna pot do integriranega energetskega sistema KOLEKTOR KOLING d. o. o. Arkova ulica 43 SI-5280 Idrija, Slovenija Tel: +386 5 373 4160 [email protected] www.kolektorgradbeniinženiring.com www.kolektor.com Nudimo celostne rešitve, s katerimi postane investicijska dejavnost naših naročnikov preprostejša in učinkovitejša. Zasnovane so po načelu od ideje do izvedbe in obsegajo vse od idejnih načrtov, arhitekturnega načrtovanja zgradb, načrtovanja strojnih ter elektroinštalacij do izvedbe projektov, kar vključuje tehnični prevzem in pridobitev obratovalnega dovoljenja. Področja naše dejavnosti so: gradbeni inženiring, instalacije, energetika in servisne storitve. K našim usmeritvam sodijo povečanje učinkovitosti in zmanjševanje stroškov poslovanja strank, zato opravljamo tudi redno vzdrževanje zgradb ter opreme. Oblikujemo sodobne in ekonomsko utemeljene rešitve bivalnih in delovnih prostorov, ogrevanja, klimatizacije in prezračevanja. Del našega poslanstva je skrb za dobro počutje in zdravo, čim manj obremenjeno okolje. Studio Kernel PARTNER KONZORCIJA IZVAJALCEV 25 Nekatere reference - Kolektor Etra, izvedba nove hale za proizvodnjo transformatorjev, - Hotel Jožef, sodoben mestni hotelski objekt, - Dom upokojencev Idrija. Vloga pri projektu energetske sanacije SBI Izvedli smo vsa strojno instalacijska dela, potrebna za energetsko sanacijo Splošne bolnišnice Izola. Odgovorna oseba: Tine Vadnal, dipl. inž. str., direktor družbe in odgovorni vodja projekta OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD »NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST« OPERACIJO DELNO FINANCIRA REPUBLIKA SLOVENIJA OBJEKT / EDIFICIO: INVESTITOR / COMMITTENTE: GRADBENO DOVOLJENJE / LICENZA EDILIZIA: PROJEKT / PROGETTO: Odg. vodja projekta / Responsabile del progetto: IZVAJALEC DEL / ESECUTORE DEI LAVORI: Odg. vodja del / Capo responsabile del cantiere: NADZOR / SUPERVISIONE: Odg. nadzornik / Supervisore responsabile: VODENJE PROJEKTA / COORDINATORE DEL PROGETTO: Administracija in skrbništvo / Amministrazione: Operativni vodja / Coordinatore dei lavori: Koordinator VPD / Coordinatore per SL: JZZ SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA / OSPEDALE GENERALE ISOLA Polje 40, 6310 Izola - Isola JZZ SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA/ OSPEDALE GENERALE ISOLA Polje 40, 6310 Izola - Isola Ni potrebno – investicijsko vzdrževanje / Non è neccesario - manutenzione ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV SPLOŠNE BOLNIŠNICE IZOLA / IL MIGLIORAMENTO DELL’EFFICIENZA ENERGETICA DELLE STRUTTURE DEL OSPEDALE GENERALE ISOLA A. MLINAR d. o. o., MINIMART d. o. o., EMINEO d. o. o., WINKY d. o. o., INŠTITUT EVIP in BAHČ d. o. o. Odg. vodja projekta: Artur Mlinar, univ. dipl. inž. arh., A. Mlinar d. o. o. Odg. projektant arhitekture: Nejc Batistič, univ. dipl. inž. arh., Minimart d. o. o. Odg. projektant za elektro inštalacije: Bojan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el., univ. dipl. inž. str., Winky d. o. o. Odg. projektant za strojne inštalacije: Marko Vrabec, univ. dipl. inž. str., Emineo d. o. o. Svetovalec za energetsko učinkovitost in sistemsko integracijo: Edo Bahč, univ. dipl. inž. str., Bahč d. o. o. Odgovorni vodja del s področja svetovalnih inženirskih storitev: Marjan Strnad, univ. dipl. inž. el., Inštitut EVIP VG5 d. o. o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana Konzorcij podjetij: IMP d. d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana – poslovodeči partner KOLEKTOR KOLING d. o. o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija – partner Tine Vadnal, dipl. inž. str., Kolektor Koling, d. o. o. Strojne inštalacije: Dean Mavri, univ. dipl. inž. str., MM-biro d. o. o. Elektro inštalacije: Primož Puc, dipl. inž. el., MM-biro d. o. o. Gradbena dela: Lido Gržinič, univ. dipl. inž. grad., s. p. mag. Devid Palčič, univ. dipl. inž. el., Robotina d. o. o. Samo Krevs, univ. dipl. inž. str., Rogis d. o. o. Sandro Cerovac, univ. dipl. inž. el., Uninvest d .o. o. Interna koordinacijska skupina: Jani Dernič, dr. med.; mag. Dragica Blatnik, dms; Duilio Peroša, dr. med., Felice Žiža, dr. med.; Andrej Pavletič, univ. dipl. ekon.; Zlatan Ravbar, univ. dipl. inž. str.; Marjan Cergolj, univ. dipl. inž. el., Elena Beškovnik, dipl. ekon.; Mojca Tušek, univ. dipl. prav.; Borut Gregorič, dipl. san. inž.; vsi vodje oddelkov v SBI in operativno osebje. VARING PORTOROŽ d. o. o., Lepa cesta 40, 6320 Portorož www.sb-izola.si