Februar 2015 Leto 21 Številka 205 Izhaja 15. v mesecu Cena 0 € Izolski župan želi biti dolgoprogaš INTERVJU “Skrajni čas je, da nehamo razmišljati, kako bomo reveža spravili ob denar.” 10 Burek 14 4 Lucija MED STANOVALCI VRE Bo jz 18 Si ga upate pripraviti sami doma? Obrnite časopis okrog za ... a pa rk iri FELJTON šč a Stari nogometni mojstri: Piola 2 Februar 2015 BESEDA UREDNIKA Drugi tir je spet dražji No, pa smo preživeli apokaliptične napovedi vremenoslovcev, ki so nedavno napovedovali sodni dan z vsemi pritiklinami zadnje bitke na Armagedonu, nato pa se je spet izkazalo, da se je tresla gora in rodila miš. Pri tovrstnih zadevah bi se morali tudi mediji zavedati, da z vsakim novim prispevkom povečujejo strah in paniko med prebivalstvom. Nekateri teoretiki zarote celo trdijo, da predvsem v ZDA mediji namerno bombardirajo ljudi z nasiljem ter kriminalom, zaradi česar so predvsem tisti bolj neumni v resnici prestrašeni in frustrirani, ker so prepričani, da jim z vsakega vogala preti smrtna nevarnost. Če vas pot zanese čez lužo, se lahko izborno zabavate že s tem, da skušate nagovoriti mimoidoče, denimo ko sprašujete za pot. Skoraj vsakdo bo namreč sprva prestrašeno odskočil, povsem drugače pa je v bolj sproščeni Južni Ameriki, kjer so me nekoč trije možakarji osebno pospremili do trgovine, da se prepričajo, če sem našel vtičnik za elektriko. Toda vrnimo se v našo realnost... Slovenska politika bo tik pred zdajci lovila zadnji rok za evropska sredstva, s pomočjo katerih naj bi zgradili famozni drugi tir med Koprom in Divačo. Bojda je na uspešnost pogajanj vezana tudi zaupnica ministru za prometu Petru Gašperšiču, kar je vsekakor zanimivo, kajti prav on je na začetku manadata nonšalantno razlagal, kako 2. tira sploh ne rabimo, v vsakem primeru pa Slovenija zanj nima denarja. Če je soditi po predoru Markovec, bo čez kakšnih 10 let morda res zgrajen, brez vsakršnega tveganja pa lahko stavite vse, da se bodo tudi po tem projektu vlekli repi in obtožbe, kdo je koliko pokradel. O ceni razširitve železniške proge se je veliko govorilo, vse pa kaže, da bodo tatinski Slovenci skušali sforsirati očitno napihnjeno številko 1.4 milijarde, čeprav je kitajski podpredsednik ob nedavnem obisku v Luki Koper ponujal »ključ v roke« za 400 milijonov!? Tragikomično zveni tudi napoved, da bodo iskali zasebnega partnerja. Zagotovo investitorji stojijo v vrsti, da svoj denar zmečejo v železniško progo v neki čudaški državi, sami pa od tega ne bi imeli nič, kajti vnaprej je jasno, da bosta z drugim tirom profitirala zgolj Luka Koper in Slovenske železnice. Včasih se človek resnično vpraša, ali nas ima nekdo za idiote ali pa je sam toliko neumen, da verjame vsem svojim oslarijam. Pa ne gre zgolj za drugi tir – eh, takšnih »drugih tirov« smo se zadnjih 20 let nagledali... Malce starejši se bodo ob tem morda spomnili znamenitega jugoslovanskega »flopa« v Obrovcu, ki je v nekdanji državi veljal za največjo nasedlo naložbo, nedavno pa sem slišal nekoga modrovati, kako je SFRJ v bistvu bankrotirala. Hm, država z 22-imi milijoni prebivalcev je dolgovala cca. 20 milijard dolarjev, enajstkrat manjša Slovenija pa se počasi približuje 30-im milijardam evrov... Boris Planinc Izdajatelj: Domates d.o.o. Liminjanska c. 96 6320 Portorož Naslov uredništva: Primorski utrip Liminjanska c. 96 6320 Portorož Tehnična priprava: Marn ST, medijske storitve Matična št.: 5884713000 ID za DDV: SI21305498 Splet: www.primorski-utrip.si Odgovorni urednik: Boris Planinc Facebook: www.facebook.com/primorskiutrip Kontakt uredništva: T: 0590 21 000 F: 0590 21 001 E: [email protected] Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale in Krasa, tiskan v nakladi 4.000 izvodov. Kontakt za oglaševanje: T: 040 232 581 E: [email protected] V razvid medijev je vpisan pod zaporedno številko 1859. Vse pravice pridržane. Šala na dan odžene težave stran Mož in žena se prepirata. Žena (histerično): “Bolje bi bilo, če bi se poročila s hudičem!” Mož (povsem mirno): “Draga, poroke med sorodniki so prepovedane.” 3 Februar 2015 Do konca marca naslednja faza hidravličnih izboljšav v Izoli Začasne zapore V sklopu del bodo dokončali tudi preplastitev ceste od Šareda proti Maliji, kjer so bile sicer že sredi januarja zaključene hidravlične izboljšave. V sklopu del v Jagodju je na ulicah Na terasah in Pod Šaletom v načrtu ureditev del njima na Cesti v Jagodje. Ob zaključku redakcije naj bi bil ta del že končan. Nato sta na vrsti obe že omenjeni ulici, kjer bo v času del postavljena začasna popolna zapora, ki se bo pomikala vzdolž obeh ulic. Dostop bo v času del možen samo za marca. Nadaljuje pa se projekt stanovalce, zaključek del pa je hidravličnih izboljšav še v Kortah, kjer so v začetku fepredviden do sredine marca. Prav tako že začeli z deli na bruarja najprej opravili pripraJužni cesti in v Kortah. Na ve, zdaj pa že potekajo tudi prvem odseku dela potekajo gradbena dela. Ta sledijo smeri od krožnega krožišča pri Kaju- od odcepa za Šmarje proti stahovi ulici do križišča s cesto A ri osnovni šoli. Postavljena je poleg Tehnikovih blokov. Tam začasna popolna zapora, ki se so postavili delno zaporo ceste, pomika vzdolž ulice. Tudi tuki se pomika proti križišču s kaj bo dostop v času del možen cesto A. Promet sicer ni oviran samo za stanovalce, dela pa v večji meri in v večini še po- bodo predvidoma zaključena teka dvosmerno. Dela bodo za- sredi marca, je sporočilo modključena predvidoma do konca ro vodstvo občine Izola. (N.R.) Projekcije bodo vsako prvo sredo v mesecu potekale vse do vključno junija V koprsko mestno jedro se vrača film Koper – Zavod SI-FILM je 4. februarja pričel z novim projektom, ki bo potekal vsako prvo sredo v mesecu in ponuja filmske projekcije. Namen je ponuditi dodatno kulturno vsebino v centru Kopra in vrniti film v njegovo mestno jedro. Obiskovalcem bodo postregli z različnimi filmskimi vsebinami, od premier filmskih novosti do slovenskih klasik, od resnih filmov do bolj sproščenih. Projekcije bodo potekale vse do vključno junija, vstopnice pa si lahko obiskovalci zagotovijo pred predstavo v Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip koprskem Turistično informa- ne so v ta namen podelili Zdru- obolelih za demenco. cijskem centru (TIC, Titov trg) ženju Spominčica, ki s svojim A.V.S. in na dan projekcije na blagajni delovanjem pomaga svojcem dogodka od 18.30 dalje. Prvič so si obiskovalci lahko ogledali slovensko premiero filma Še vedno Alice (Still Alice), in sicer v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Projekcija je bila organizirana v sklopu dobrodelne akcije, v kateri so zbirali sredstva za nadaljnji razvoj na področju osveščanja javnosti o Alzheimerjevi bolezni in pomoči svojcem obolelih. Del vstopni- Primorski utrip k vam domov AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov [email protected]. Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov. AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si. Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja. Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš domači naslov še danes! URARSTVO - OROLOGERIA MILOŠ STEGOVEC S.P. OBALA 114, 6320 PORTOROŽ EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV Da, želim, da Primorski utrip pošiljate na moj domači naslov.  Izola – Skoraj do konca prvega pomladnega meseca bo Izola veliko delovišče, saj potekajo dela na nadaljevanju projekta hidravličnih izboljšav vodovodnega omrežja v upravljanju Rižanskega vodovoda. Prve dni februarja so stroji zagrmeli najprej v ulicah Na terasah in Pod Šaletom, kasneje pa še na Južni cesti ter v Kortah. Na občini zagotavljajo, da bodo dela zaključena do sredine oz. konca marca, odvisno od delovišča. Ime in priimek: Ulica in hišna št.: Poštna št. in pošta: Telefon: S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje Primorskega utripa na dom. Podpis: Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov: Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa Primorski utrip na vaš domač naslov.  4 Februar 2015 Zaradi ignorance občine stanovalci stvari vzeli v svoje roke Parkirna vojna v Luciji Portorož – Prebivalci Lucije na težave s parkiranjem opozarjajo že najmanj deset let, a od občine razen obljub in nekaj predvolilnih kvadratnih metrov asfalta v vseh teh letih niso dobili nič. Zato je lastnikom stanovanj v stolpičih Obala 123, 125 in 127 (med glavno cesto in osrednjo lucijsko prometnico) prekipelo, saj njihova parkirna mesta zasedajo obiskovalci ter zaposleni v TPC Lucija, naposled pa jim ni preostalo drugega, kakor da stvari vzamejo v svoje roke. Dostop do parkirišča pred omenjenimi stolpiči bo po novem z zapornico omogočen samo stanovalcem. zdravstveno zavarovanje, zavod za zaposlovanje, …), zaradi česar se je prometni pritisk na Lucijo močno povečal. Nekaj let kasneje se je iz Pirana tja preselila še glavna avtobusna postaja, odpirati so se začele bančne poslovalnice, pisarne in številni novi lokali. Lucija je tako postala upravno-poslovni center in prometno vozlišče piranske občine, pri čemer je prometna infrastruktura ostala na ravni spalnega naselja iz sedemdesetih. Krivca za to ni težko najti: vsi dosedanji župani(nje) so se lucijskih težav lotevali z gasilskimi akcijami, ko bi morali dejavno pristopiti k oblikovanju in realizaciji Zgodovina težav s parkira- dolgoročnega razvoja kraja. njem v Luciji sega več desetle- Očitno je z urejanjem prostotij nazaj. Ko so v sedemdesetih ra v Luciji nekaj zelo narobe, in osemdesetih gradili stano- kar pove tudi dejstvo, da piranvanjske stolpiče tega spalnega sko javno podjetje Okolje, ki je naselja, nihče ni računal na v lasti občine, uradno ni vededružbeni in ekonomski razvoj. lo, da je parkirišče pred bloki Če je takrat na posamezno sta- Obala 123, 125 in 127 zasebno novanje odpadlo morda pol zemljišče. Vse skupaj bi bilo avtomobila, je danes številka prej komično kot tragično, če trikrat višja. Namesto, da bi ne bi taisto JP Okolje pred leti odgovorni zagrizli v problem gradilo omenjene stolpiče in slabe ureditve mirujočega pro- kupcem stanovanj prodalo tudi meta v Luciji, ga bolj ali manj zemljišče pred bloki!? Ko so vztrajno ignorirajo. Doseda- stanovalci pred časom že hoteli nje investicije v to področje postaviti zapornico, je namreč so bile večinoma omejene na JP Okolje sprožilo sodni spor, nekaj kant barve in prometnih češ, da gre za javno pot, ki je znakov, prišlo je do „revolu- opredeljena v občinskem odcionarne“ spremembe Šolske loku. A sodišče je lani nagnilo ulice v enosmerno s parkira- tehtnico v prid lastnikom stanjem ob robu ceste, kar zaradi novanj ter odločilo, da gre za povečanega prometa jezi pre- zasebno zemljišče, ki pripada bivalce ob Liminjanski cesti, stanovanjskim stolpičem, čenekaj predvolilnih kvadratnih tudi je v odloku občine Piran metrov asfalta pa je dotlej kategorizirano kot javna pot. brezplačno makadamsko parkirišče ob TPC-ju spremenilo Zaradi zapornice zavrela kri v plačljivo. Na postavitev zapornice pred JP Okolje v svojem filmu skupnim parkiriščem omenjeDa je prostorsko načrtovanje nih blokov so se burno odzvali Lucije popolnoma stihijsko, prebivalci sosednjih stolpičev se je pokazalo konec devetde- na številkah 117, 119 in 121, setih, ko je bil ob cesti Obala ki so doslej kljub prometnezgrajen Trgovsko-poslovni mu znaku »dovoljeno samo center oz. TPC. Vanj so se iz za stanovalce Obala 123, 125 Pirana preselili številni uradi in 127« uporabljali parkirišče. (upravna enota, notar, zavod za Stisko prebivalcev gre razu- Zapornica že stoji. Od 1. marca dalje bodo na parkirišču za njo lahko parkirali samo stanovalci blokov Obala 123, 125 in 127. Ker pričakujejo nejevoljo tistih, ki so kljub prometnemu znaku za prepoved parkirali na površini v lasti stanovalcev, so namestili tudi videonadzorno kamero. meti, saj število parkirnih mest pred njihovimi bloki ne zadostuje niti za tretjino stanovanj. Toda bes in grožnje, ki jih zdaj usmerjajo proti upravniku ter stanovalcem blokov Obala 123, 125 in 127, zagotovo niso rešitev, najbrž pa tudi ne bodo pomagale. »Zapornica ostane,« so odločeni lastniki stanovanj, ki so ozemlje, na katerem stoji skupno parkirišče treh stolpičev, plačali pri nakupu stanovanj. Pravico do omejitve dostopa na svoje zasebno zemljišče bodo branili z vsemi pravnimi sredstvi, morebitne poškodbe zapornice ali druga vandalska dejanja pa dosledno prijavljali policiji, še napovedujejo. Halo, občina? šujejo prebivalci Lucije, ki se že leta iz dneva v dan soočajo s problemom parkiranja pred stanovanjskimi bloki. Slišati je tudi predloge, s katerimi bi vsaj nekoliko omejili parkirno stisko. Za začetek in z najmanj stroški bi občina lahko uvedla dovolilnice za stanovalce in določila območja, kjer je dovoljeno parkiranje zgolj z dovolilnico, ki bi hkrati omogočala tudi brezplačno parkiranje v plačljivi modri coni vzdolž ceste Obala ter na parkirišču pri TPC-ju. A glede na izkušnje iz preteklosti se Lucijčani upravičeno bojijo, da bodo tudi tokrat poslušali zgolj obljube in pojasnila, zakaj nečesa ni mogoče narediti. Že videno, že slišano in tudi psi še vedno lajajo, ko gre karavana naprej... Kako dolgo se bo še nadalje- N.R. vala ignoranca občine, se spra- Nič več parkiranja zaposlenih in obiskovalcev TPC-ja na parkirišču stanovalcev. 5 Februar 2015 Križi in težave sežanskega terminala brez prometa Oddaljeni satelit Sežana – Na skrajnem zahodu Sežane se na približno sedemdesetih hektarjih razteza nekdanji kamionski terminal, ki ima danes drugačno funkcijo kot pred desetletji. Včasih je bil poln tovornjakov, špedicij in gostinskih lokalov, svoj prostor pod soncem so našle trgovina, banka, pošta…, danes pa je tam le manjše število parkiranih vozil, kajti večina jih gre v ali iz Slovenije kar skozi avtomobilski mejni prehod na Fernetičih. Poleg tega je na Terminalu le en bar, kajti samopostrežna restavracija in hotel sta že kar nekaj časa zaprta. Banke ni več, le pošta še vedno posluje. V izpraznjenih prostorih nekdanjih špedicij in drugih poslovnih prostorov so sedaj sobe za oddajanje za daljši čas, predvsem za delavce. Resnici na ljubo, obstaja tudi nekaj podjetij, ki imajo na Terminalu svoje poslovne prostore, ravno tako posluje manjše število proizvodnih obratov. Beseda Terminal je namerno napisana z veliko začetnico, saj je danes mestni predel Sežane, kjer se špediterska dejavnost sicer že dolgo ne izvaja več, ime pa je ostalo. Vendar Terminal kljub temu, da ni po- polnoma izpraznjen, deluje kot mesto duhov in v njem še zdaleč ni tistega vrveža, kakršnega se “lokalci” spominjajo iz preteklosti. Verjetno bi bilo prav, da bi občina širila pozidavo na tem področju, kjer je še precej praznega prostora za novogradnje ter širitev Sežane. Priložnosti se ponujajo predvsem v trikotniku med Partizansko cesto in avtocesto ter zahodno in južno od Terminala. V letu 2014 je cesta na vzhodnem delu dobila asfaltno prevleko, a je ponoči v temi, saj še vedno nima javne razsvetljave. Še ena nerodnost bode v oči, kajti vse ulice na območju Terminala so poimenovane kar Partizanska cesta, kar je zelo problematično za dostavljalce in obiskovalce. Že sicer je težko najti določen naslov, ker je celoten predel uvrščen pod eno ulico, za nameček pa je tudi številk zelo malo in velika večina poslovnih prostorov ima naslov kar Partizanska cesta 109. Zmešnjava, da ji ni para niti v Tanzaniji in celo v sosedski ter prijateljski banana-državi Sloveniji bi težko našli večjo zmedo... Verjetno ni prehuda umetnost na novo poimenovati nekaj ulic (zaslužnih domačih Narava je znova udarila, čeprav le s pol moči Burja v Brkinih Ilirska Bistrica – Že leta ugotavljamo, da se klima v naših krajih spreminja. Težko govorimo o štirih letnih časih kakor nekdaj, saj so meje med njimi vse bolj zabrisane. Pogosto se spopadamo z deževnim in sušnim obdobjem, kar smo še pred kakšnim desetletjem uvrščali nekam daleč na afriški ali azijski kontitent. Seveda so vsem v spominu dogodki iz začetka lanskega leta, ko je Notranjsko prežel ledeni mraz z žledom. Poletje je minilo brez večjih šokov, zato pa je jesen prinesla velike poplave na ilirskobistriškem področju. Narava nas vsako leto preseneča, kar je postalo že stalnica, vremenu pa očitno ni všeč, kako človek ravna s planetom Zemljo. V preteklem tednu smo bili priče močnim sunkom burje, ki je ogrozila predvsem prebivalce in rastlinstvo krajev ob hrvaški meji. Najmočnejši sunki so bili v Vipavski dolini, a tudi Ilirska Bistrica z okolico se ni izognila vremenskim nevšečnostim. Veter je predvsem ob cesti Reka–Trst napravil nekaj škode na prometnih znakih, na Območje sežanskega terminala na zemljevidu / Grafika: S. Poles herojev je več kot dovolj), navsezadnje je velik del področja odmaknjen od dejanske Partizanske ceste in se sploh ne nahaja na njej. Težava ostaja tudi pri povezavi slovenske in italijanske avtoceste na Fernetičih, kjer je avtocesta prekinjena in se vozniki 500 metrov peljejo po navadni cesti z zmanjšano hitrostjo. Nekoč so že obstajali načrti za ureditev tega območja, ki so vsebovali tudi štiripasovnico, namenjeno tovornjakom iz Italije pripelje na slovensko stran, vse skupaj pa je bilo “zapakirano” kot del glavne ceste Opčine-Sežana. A vse to so le načrti, ki v danajšnjih kriznih časih verjetno še nekaj časa ne bodo izvedeni, zato ostaja zgolj upanje, da bo sežanski Terminal kdaj dočakal svoj trenutek, ko bo polno zaživel in se bolj povezal z osrednjim delom mesta, kajti zaenkrat se zdi še najbolj podoben oddaljenemu satelitu v drugem osončju. Sandi Poles www.primorski-utrip.si udaru so bile tudi table gostinskih in trgovskih lokalov, ponekod pa celo dimniki hiš. Po drugi strani je burja tudi prevetrila in prečistila okolje, zato ne bi bilo nič hudega, če bi vsaj občasno usekala na vseh področjih čudaške države med Alpami in Jadranom. (N.R.) Tamara Maja Španjol M. s.p. Obala 130, Lucija 040 192 967 klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal pedikura in manikura depilacija 6 Februar 2015 Izolski župan na obisku pod Zoncolanom Piranski klub znova najboljši klub v Gimnastiki za vse Šport in turizem Flip uspešno zaključil sezono Izola – Konec meseca sta župan občine Izola Igor Kolenc in direktor Turističnega Združenja Izola Dean Kocjančič obiskala občino Sutrio. Ta leži v videmski pokrajini v Furlaniji, znana pa je predvsem po smučišču na gori Zoncolan. In ravno preko tega tudi v naših krajih priljubljenega smučišča se je pred leti že vzpostavilo sodelovanje med krajema. Namen tokratnega obiska je bila analiza dosedanjega sodelovanja med občinama in možnosti razširitve povezovanja tudi na druga področja, povezana predvsem s športom in turizmom. Piran – Konec januarja je Gimnastična zveza Slovenije na kongresu razglasila naj športnike za leto 2014. Že trinajstič zapored je piranski klub Flip dobil priznanje kot najboljši slovenski klub v programu Gimnastika za vse. Točke je pridobil z zmagami ekip in posameznikov na državnih prvenstvih v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne ponjave, skokih na trampolinu ter na pokalu Slovenije, z organizacijo dveh državnih prvenstev in pokala Slovenije ter s sodelovanjem na Eurogym festivalu na Švedskem, kakor tudi na festivalu Golden age v Franciji. Med primorskimi klubi se je na 2. mesto uvrstilo ŠD Renče, na 4. Salto Piran, na 7. Capris iz Kopra, na 9. GGD, na 12. Twist in na 19. GIM, vsi trije so iz Nove Gorice. la potencial v tem športu, saj bo v začetku marca že drugič potekala kolesarska dirka za Veliko nagrado Izole, ki se je hitro uveljavila v svetovnem koledarju, saj za letos nastop napovedujejo tudi nekatera zelo znana imena. Oba župana Mattia Manlio in Igor Kolenc sta ob želji po še tesnejšem sodelovanju sklenila, da si bosta mesti v prvi fazi pomagali pri promociji teh dveh pomembnih kolesarskih dogodkov, v prihodnje pa svoje moči združili še pri drugih rekreacijsko-turističnih aktivnostih. V.K. Mimo Zoncolana namreč poteka trasa Gira d’Italia, druge največje svetovne kolesarske dirke. Tudi Izola je prepozna- Naslednja številka izide 16. marca. Med posamezniki je v disciplinah skoki z MPP in na VPP ter akrobatika v absolutni kategoriji med fanti 1. mesto zasedel Daniel Golenač (Flip Piran), 2. mesto pa David Peras iz ŠD Renče. Med dekleti si je v absolutni kategoriji 2. mesto priborila Ilaria Grižon iz Flipa. Do 10. mesta pa so se uvrstili še naslednji Primorci: med dekleti je 5. mesto zasedla Ula Simšič, 6. Rebeka Grižon, 9. Neža Simčič, vse iz Flipa Piran. Med fanti je na 5. mestu Tim Mozetič, 6. Jan Ferjančič (oba iz Renč), na 9. mestu Borut Gregorič iz Salta in na 10. Miha Pregelj iz Renč. Posebno priznanje »Trener leta« pa je prejel trener ŠK Flip Piran Danimir Azirovič. S podelitvijo je Flip uspešno zaključil tekmovalno sezono 2013/2014, prav tako pa tudi zastopanje Slovenije na gimnastičnih festivalih v letu 2014. A.V.S. KRIŽARJENJA PO VSEH MORJIH SVETA Uveljavite popust 5% na namestitev v kabini s kodo Putrip Popust lahko uveljavite za rezervacije do 30.03.2015 ^ CFC KRIZARJENJA T: +386 5 671 0 777 E: [email protected] Untitled-2 1 1/10/2015 4:25:44 PM 7 Februar 2015 Piranska občina je slovenski kulturni praznik obeležila v Avditoriju Portorož Tartinijevo priznanje je prejela Ksenija Kmetec Petaros Piran – V tem mesecu smo se 8. februarja spomnili na našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V ta namen so po celi Sloveniji pripravili vrsto prireditev, izjema ni bila niti piranska občina, ki je slovenski kulturni praznik obeležila s slavnostno prireditvijo v Avditoriju Portorož. Ob tej priložnosti so podelili Tartinijevo priznanje za izjemne dosežke s področja kulture, ki pomembno oblikujejo življenje prebivalcev občine Piran. Prejela ga je Ksenija Kmetec Petaros. Kot so zapisali v obrazložitvi, je bibliotekarska specialistka v Mestni knjižnici Piran odgovorna za domoznansko zbirko, s svojim dolgoletnim delom na področju bibliotekarstva, domoznanstva in kulture pa vselej prispeva k popularizaciji znanja in zvišanju zavesti o po- Nagrajenka Ksenija Kmetec Petaros / Foto: Občina Piran menu dediščine ter pripadnosti la v mestni knjižnici, tedaj še piranskemu in istrskemu speci- Matični knjižnici Piran. Domoznansko dejavnost je zafičnemu okolju. Svojo pot je začela v Pomor- čela razvijati v devetdesetih skem muzeju Sergej Mašera letih 20. stoletja, čeprav takrat Piran, kjer je postavila temelje domoznansko delo v knjižnipomorski strokovni knjižni- ci formalno še ni obstajalo in ci, leta 1985 pa se je zaposli- je pomenilo komaj zametek kasnejše uspešne dejavnosti. Ksenija Petaros Kmetec prebivalcem piranske občine, pa tudi širše, tukajšnjo kulturno dediščino predstavlja z organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev, literarnih večerov, pripravljanjem razstav, s sodelovanjem pri lokalnih in nacionalnih projektih, pisanjem strokovnih in poljudnih člankov ter prevajanjem domoznanskih prispevkov iz italijanščine v slovenščino. Ob tem neutrudno navezuje stike in izvaja različne oblike sodelovanja s posamezniki, društvi in ustanovami, ki si prizadevajo za širjenje znanj o dediščini in kulturi tega okolja, so še zapisali v obrazložitvi. Ajda Vanessa Simonic Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip Kolesarska zveza Slovenije organizira mednarodno kolesarsko dirko Potrebujejo prostovoljce Izola – Kolesarska zveza Slovenije bo v nedeljo, 1. marca, pripravila mednarodno kolesarsko dirko »2. Velika nagrada Izole« (kategorija UCI 1.2.) z udeležbo 200 kolesarjev iz 20 držav. Start bo ob 12.00 v Izoli, cilj pa je predviden okvirno ob 16. uri. Dirka bo potekala na trasi skupne dolžine 160 km, ki bo peljala skozi naslednje kraje in naselja: Izola, Baredi, Gažon, Šmarje, Dragonja, Sečovlje, Seča, Lucija – Valeta, Strunjan, Belvedere, Jagodje. Čeprav izolski Grand Prix nima dolge tradicije, je termin izbran zelo posrečeno, zato je dirka vzbudila veliko zanimanja tudi med vrhunskimi kolesarji in marsikaterega bomo tudi videli na obalnih cestah. Organizatorji k projektu vabijo tudi prostovoljce. Potrebujejo namreč čimvečje število ljudi, ki so pripravljeni pomagati pri organizaciji, zato iščejo približno 80 redarjev za celotno traso. Za njih bo ustrezno poskrbljeno (prehrana preko dneva), ob koncu dirke pa je predvidena pogostitev ter povrnitev stroškov, ki so jih imeli ob opravljanju redarske službe. Sestanek z redarji je predviden v nedeljo, 1. marca ob 9. uri. Vsak redar bo prejel tudi uradno majico kolesarske dirke. Kontaktna oseba s Kolesarske zveze Slovenije je Aleš Kalan, ki ga lahko pokličete na telefonsko številko 041 777 906 ali mu pišete na elektronski naslov [email protected]. Želite prejemati Primorski utrip na dom? Več informacij na strani 3 in na spletni strani www.primorski-utrip.si Foto: Organizator Šiviljstvo Duška Dušanka Jugovac s.p. Priﬆaniška 2, Koper (1. nadstropje Tržnica) T: 040 699 098 Nudimo vam razna popravila: krajšanje, daljšanje, ožanje oblačil, menjava vseh vrst zadrg, podlog... Po naročilu šivamo zavese, prte, blazine in kar si želite. 8 Februar 2015 Avstrijski gostje po številu nočitev presegajo nemške in italijanske državljane V Kopru bo zimsko počitniško varstvo organizirala OŠ Dušana Bordona Na Dunaju nosilci Kje bodo otroci med počitnicami? Koper – Zimske počitnice so pred vrati, zato so se v koprski občini že pripravili na počitniško varstvo za učence osnovnih šol, ki ga bo letos organizirala OŠ Dušana Bordona Semedela-Koper. Varstvo je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda in bo zagotovljeno v času med 23. in 27. februarjem od 7.30 do 16.30. Poskrbljeno bo za malico, kosilo, popoldansko malico in pester program. Ob delnem sofinanciranju Mestne občine Koper znaša prispevek staršev za učence, ki obiskujejo osnovne šole v koprski občini 6 evrov na dan oziroma 30 evrov za pet dni, za ostale pa 10 evrov na dan oziroma 50 evrov za pet dni. N.R. Izola – Izolski predstavniki so se minuli mesec odpravili na Dunaj, kjer so naš obalni biser predstavili na turističnem sejmu Na natečaj se je prijavilo 16 avtorjev, ki so skupaj Ferienmesse. Po besedah direktorja Turističnega združenja Izo- oblikovali 29 predlogov la Deana Kocjančiča predstavljajo namreč avstrijski gostje prvo tuje emitivno tržišče, saj po številu nočitev že presegajo nemške in italijanske državljane. Občina in turistično združenje sta na sejmu poudarila predvsem izolsko gastronomsko ponudbo in možnosti aktivnega oddiha. Za popestritev in slikovito predstavitev istrske kulturne dediščine so poskrbeli člani Turističnega društva Šparžin iz Kort. Dragonja je dobila svoj logotip Sejem sicer beleži vsako leto izjemen obisk, letos je na njem sodelovalo več kot 700 razstavljavcev iz 70-ih držav. Avstrijski trg je po mnenju agencije Spirit za Slovenijo izjemno pomemben, saj avstrijski gostje ustvarijo velik del prenočitev v slovenskih zdraviliščih in v Istri. Na slovenski stojnici se je tokrat Dragonja - Mestna občina Kopredstavilo 21 podjetij, nosilno temo slovenske predstavitve pa per je sklenila javni natečaj za oblikovanje predloga grafičnesta prevzela Maribor in Izola. ga znaka (logotipa) za obmoA.V.S. čje porečja Dragonje. Natečaj je bil objavljen 6. januarja, do Obeta se dopolnitev plažno-rekreacijske ponudbe, 19. januarja pa se je nanj pritudi prostor za speedminton javilo 16 avtorjev, ki so skupaj oblikovali kar 29 predlogov. Ocenjevalna komisija je preg- Pod Belvederjem isti najemnik Izola - Sredi novembra je občina Izola objavila javno zbiranje ponudb za oddajo prodajnega mesta pod Belvederjem. Vloge so oddali trije ponudniki, največ točk pa je na razpisu zbralo podjetje MVL d.o.o. iz Portoroža, ki je prostor imelo v najemu že prej. Po mnenju komisije za oddajo nepremičnega premoženja je namreč predložil najbolj kvaliteten in zanimiv prodajni program, ki se bo odvijal na javni površini, pa tudi največ dodatnega programa za popestritev osnovne ponudbe. Med drugim naj bi na območje plaže postavil splav za sončenje oz. kopanje, dodatno kabino za preoblačenje in tuš. Poleg tega bo prostor namenjen tudi športnim dejavnostim: obiskovalci bodo lahko SUP-ali in snorklali, želi pa vzpostaviti tudi prostor za speedminton (badminton na steroidih). Občina je tako oddala 300 m² veliko zemljišče za namene opravljanja gostinske dejavnosti kot dopolnitev plažno-rekreacijske ponudbe. Izbrani najemnik pripravlja pestro ponudbo tudi pri gostinskem delu, kjer ne bo manjkalo svežih sokov, različnih piv, buteljčnih vin in pa pestrega glasbenega programa. Prostor pod Belvederjem je v najem oddan za obdobje petih let, odleglo pa je tudi nočnim pticam, ki bodo lahko še naprej rajali v priljubljenem lokalu. N.R. ledala vse pravočasno prispele predloge grafičnega znaka za območje porečja Dragonje in izbrala dva najboljša, in sicer logotip Barbare Kogoj in logotip, ki so ga oblikovali v Studiu Mak. Zmagovalca natečaja bosta prejela vsak po 500 evrov nagrade. A.V.S. Naslednja številka izide 16. marca. 9 Februar 2015 Predstavljamo primorske originale Igor Mikolič Koper – Tokratni gost rubrike Igor Mikolič je istrski glasbenik, ki je v javnosti najbrž bolj poznan po svojih umetniških vzdevkih Al Picone in Igor Lija. V zase značilnem slogu «one man banda« je dvakrat nastopil tudi na festivalu MMS, lani izjemoma v duetu z Lucienne Lončina. Krasi ga izvrsten vokal ter odlična energija in sproščenost, z njim smo se pogovarjali tik pred novim odhodom v Združene Države Amerike, kjer ga čaka serija nastopov. mi sem plodno sodeloval, sem ‘zalagal’ tudi z velikimi glasbenimi imeni, od vseh verjetno najbolj izstopa pokojni Lucio Dalla, ki je bil tudi moj velik vzornik. Ravno tako sem pripeljal še neuveljavljenega Andreo Boccellija za veliko manj denarja, kot je vreden danes, ter še nekaj bolj ali manj znanih italijanskih imen. Tu so še ‘internacionalci’ Kool and the gang, Paul Young, Village People itd..« Najbrž so ti na to obdobje ostali prijetni spomini? Igor Mikolič, Igor Lija, Al »Res je, denimo prvo srečanje Picone... S katerim od treh se z Luciom Dallo. Ko me je ob sploh pogovarjamo? svojem prihodu zagledal pred »Tokrat z Igorjem Mikoličem, novogoriško Perlo, me je takoj začel objemati, ujel me je tako ker ne nastopam na odru.« Kaj pa ima omenjena troji- rekoč nepripravljenega, zdelo ca skupnega in v čem se raz- se mi je, da me morda celo osvaja, saj se je nekako vedelo, likujejo? da je homoseksualno usmerjen »Zmeraj sem to jaz, nastopam (smeh). No, nato se je izkazapa z različnimi imeni zato, da lo, da me je zamešal za nekega ljudje že v štartu vedo, kateri nogometaša Bologne. V lepem repertoar jih čaka. Igor Lija spominu imam tudi nogometni poje ‘istrsko’, tudi z avtorski- turnir in druženje v domači mi pesmimi in takrat je treba Brezovici, katerega se je udelenekoliko pozorneje prisluhniti. žila tudi takrat popularna itaAl Picone preigrava pretežno lijanska pevska skupina Neri tuje uspešnice, a zna tu in tam per caso. Omenil bi še povabizapeti tudi pesmi iz repertoarja lo italijanskega pevca Pupa na Igorja Lije.« praznovanje abrahama.« Kdaj se je začela tvoja glas- Glasbo si torej doživljal iz bena aktivnost in kako se je različnih zornih kotov. Karazvijala ta strast? tere so glavne spremembe, »Z glasbo sem se začel ukvar- ki jih opaziš v današnji prijati v osnovni šoli. Bil sem morski glasbeni sceni glede športnik, nogometaš, a to ni na nekoč? bilo dovolj, prevladovala je »Včasih je bilo več cover banmočna želja po drugačnosti. dov in še več nastopov, se mi pa Če se nekoliko pohecam, sem zdi, da je danes več avtorskega se za to pot odločil tudi zato, ustvarjanja. V tej smeri napreker so dekleta bolj padala na dujemo, imamo razne Rudije glasbenike.« Bučarje, Tinkare Kovač, Lare Kasneje si se ukvarjal tudi z Baruce, če jih naštejem le nekaj, ki na svoj način prispevajo organizacijo dogodkov... tudi k prepoznavnosti regije.« »Drži, po igranju v nekaj skupinah, tudi v tujini, sem se ‘Od anbot do danas’ je vaš poklicno aktiviral v agenciji, ki albumski prvenec, izšel pa je se je ukvarjala z organizacijo leta 2012. Koliko vam pomeprireditev, a sem jo po nekaj ni ta izdelek? letih zapustil in šel na svoje. »Ja, prva plošča in zaenkrat Predvsem kazinoje, s kateri- edina, počasi pripravljam Igor Mikolič v duetu z Lucienne Lončina / Foto: Osebni arhiv novo, imam že štiri pesmi, a ne mudi se mi preveč, ker to delam predvsem zato, da skozi glasbo ohranim ‘besedo’. Istra mi je dala starše (mati je iz Trebeš, oče iz Brezovice pri Gradinu) in to se mi je zdel dober način, kako nekaj vrniti njima ter zemlji. Ta projekt sem imel kar nekaj let v predalu in zadovoljen sem, da se je kljub ne ravno pompozni promociji nekako prijel.« Nekajkrat si nastopal v ZDA, sedaj se tja odpravljaš za tri mesece. Je to najdaljši izlet čez lužo? »Doslej sem bil najdlje mesec in pol, ko sem združil nastope v ZDA in Kanadi. Čaka me nov izziv, odpirajo se mi nove poti in projekti, ki bi jih seveda rad uspešno izpeljal. Nastopam pretežno v kulturno pomembnem in legendarnem San Franciscu. Najprej sem igral za slovensko občinstvo, nato so me povabili Hrvati, sedaj še Italijani, pri tem pa mi zagotovo pomaga širok repertoar in petje v več jezikih. Gostoval sem tudi na eni izmed tamkajšnjih radijskih postaj, kjer sem v dolgem intervjuju predstavljal Istro, kar se je Američanom zdelo zelo zanimivo.« Se je v ZDA zgodilo še kaj zanimivega? »Spomnim se, ko sem prvič nastopal v neki italijanski restavraciji, v kateri sicer pridejo v poštev pretežno blues kitaristi. Za tujo publiko nastopam najpogosteje kot Al Picone, kar pomeni, da svoje petje spremljam na klaviature. Nisem bil prepričan, kako me bodo sprejeli, saj je bil tudi moj repertoar drugačen od tistega, česar so bili vajeni, a je šlo dobro skozi. Skoraj bi naredil napako, da si ne bi postavil vaze za napitnino, saj je to pri njih navada, s katero so me presenetili. Drugačen občutek je namreč biti na odru, ko te publika na tak neposreden način ceni, čeprav zmeraj pravim, da je največja nagrada že aplavz.« Morda je potemtakem čas za dodaten psevdonim ekskluzivno za nastope čez lužo? »Mogoče pa res, haha. Sam repertoar pa je vsekakor že nekoliko prilagojen njihovemu okusu.« Vasja Klun 10 Februar 2015 Pogovor meseca – izolski župan mag. Igor Kolenc „Potenciali so, moramo jih le izkoristiti“ Izola – Lani jeseni je v drugem krogu lokalnih volitev mag. Igor Kolenc v izolski občini zabeležil dokaj gladko zmago in si priboril še drugi zaporedni mandat župana. Po pregovornih stotih dnevih miru je najbrž kar pravi čas, da izvemo, kako je zastavil delo in kako ocenjuje pretekla štiri leta. Za začetek je gotovo zanimiva primerjava obeh volilnih zmag. V obeh primerih ste na lokalnih volitvah zmagali v drugem krogu. Obstaja še kakšna podobnost med tema dvema dogodkoma? „Mislim, da paralel ni. Morda le to, da je obakrat šlo za drugi krog, drugih vzporednic pa ne vidim. Bile so volitve, na žalost pa ljudje v politiko ne verjamejo več. Temu primerno se tudi obnašajo do volitev, kljub temu pa se morajo zavedati, da vsak glas šteje. Edine spremembe lahko naredimo sami. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas. Udeležba na volitvah je vedno manjša, kar je odraz razumevanja in udeležbe ljudi v sami politiki. Tudi politiki razumejo demokracijo precej po svoje – če meni odgovarja, potem to je demokracija, sicer pa ni. Po mojem nas bosta trenutni položaj in dogajanje okoli nas primorala, da se streznimo.“ Pravijo, da se v prvih štirih letih določene stvari zastavi, za realizacijo pa je potreben še en mandat. Je v vašem primeru podobno? Kaj je bilo zastavljeno in kaj je bilo oz. še bo uresničeno? šele na osnovi vseh temeljev, ki jih postavljamo, vidne pa ne bodo čez en mandat, ampak šele kasneje.“ Mnogi slovenski politiki se prav tega bojijo. Namreč, da bi bili njihovi rezultati vidni šele takrat, ko bodo sami le še packa na zidu ali statistična opomba pod črto. Kako gledate na to? „Ta bojazen obstaja kvečjemu zaradi načina, kako deluje naša politika. Nekdo je izvoljen, ima nekaj časa in manevrskega prostora, čez dve leti pa se že pripravlja na naslednje volitve. Osebno menim, da to ni pravi pristop. Pravi pristop je vedno delo na dolgi rok. Kdaj bo slovenska politika dovolj modra in bo razumela, kaj je prava korist za naše ljudi, pa je drugo vprašanje…“ …ki ga zdajle ne bi odpirali. Raje povejte, na kaj ste s svojo ekipo najbolj ponosni v prvem mandatu ? „Verjetno sem najbolj ponosen na to, da smo uspeli ustvariti nekakšen politični mir. Marsikatero zadevo iz zgodovine smo uspeli očistiti in hkrati pripraviti temelje za prihodnost. Danes nam je povsem jasno, kaj rabimo jutri. Največja neznanka pa je tisto, kar nam bo pripravila država. Mi točno vemo, kaj mesto potrebuje za svoj razvoj, kakšne potenciale ima in se tudi zavedamo, koliko prihodkov lahko sploh ustvarimo. Ljudje pa v glavnem razumejo le odhodkovno stran, torej tisto, kar naj bi jim občina ponudila. Občina jim lahko daje le tisto, kar dobi skozi prihodke in nič več. Če je odhodkov (pre)več, pač jemlje od nekod, kjer bo »špage« slej ko prej zmanjkalo.“ „Odvisno... Od samega začetka se trudim, da bi vse, kar delam v tem mestu, delal na dolgi rok. Seveda to pomeni, da ne more biti rezultatov na hitro. Kljub temu pa smo že v In kako je s to »špago« tremojem prvem mandatu inve- nutno v Izoli? stirali relativno veliko v razvoj mesta, kar se danes pozna. In „Mi ne živimo v oblakih. Vsetako bomo tudi nadaljevali. skozi trdim, da je naš realni Ključne zadeve bodo stekle proračun približno 15 milijo- Župan Izole mag. Igor Kolenc / Foto: Vlado Krivec nov in pol. Vse ostale zadeve so vezane na – hm, kako bi rekel? – neumen način financiranja. Če bi se lahko v tem trenutku zadolžili za bistveno večjo vsoto, kot je tistih dovoljenih 8 odstotkov glede na realne prihodke preteklega leta, se ne bi pogovarjali o degradiranih območjih Delamarisa, Argoline ipd.. Vendar tega zakonsko ne moremo narediti. Seveda se bo kdo oglasil, aha, občina bi potemtakem to kupila, vendar v istem trenutku nakup avtomatsko postane strošek. Vse to drži, ampak na ta način bi dejansko lahko položili roko nad ključna področja, ki so zelo pomembna za razvoj.“ menjamo pozornost v bodočem razvoju dejavnosti v mestu. Mi še vedno potrebujemo storitvene dejavnosti, rabimo obrtnike, neko industrijsko nišo z veliko dodano vrednostjo in tako naprej. Izola je paralizirana iz tistega obdobja, ko je bila največji delodajalec, ampak z nizko dodano vrednostjo. In zato imamo problem ti. upokojencev na minimalcu. Mi moramo demografski premik narediti v pravo smer. To pa se ne zgodi čez noč, to gre na dolgi rok. Na žalost pa nimamo neke pametne strategije s strani države, saj so vsi postopki preveč zakomplicirani, zbirokratizirani in predolgo trajajo.“ Dotakniva se še dveh točk. Ena je zelo uspešna iniciativa »Kilometer nič«, druga pa videz mesta in infrastruktura, ki se modernizira. Kako ko„Normalen razvoj nekega mentirate ta dva segmenta, mesta je vezan na tisto, kar ju vidite kot nekakšen vrh mu je dano. V našem primeru mandata? je to gotovo lega, podnebje, „Kilometer nič je projekt, kvaliteta življenja... Relativno vezan na turizem. Nismo si blizu nas živi 94 milijonov lju- ga kar izmislili ali odkrivali di in potrebujemo zgolj obisk Amerike, to je pač naša da0,1 odstotka le-teh (94.000, nost. Ni povsod normalno, kot op.a.), da bi svoj turistični je za nas, da jemo svežo ribo, promet podvojili. Na tem mo- imamo kakovostno olivno olje ramo graditi. Turizem pomeni in poleg še kozarec odličnega priložnost za marsikoga brez vina. Le malokje v svetu je takdelovnega mesta, ki si ga lahko šen luksuz običajen, te stvari se skozi to panogo ustvari. Toda največkrat drago plačujejo. Mi paziti moramo, da ne gremo iz vse to premoremo na majhnem ene skrajnosti v drugo. Turi- koščku zemlje, kar je prednost, zem je le en segment, ki mu na- ki jo je treba izkoristiti. Kar Že med kandidaturo za župana ste poudarjali turistični potencial Izole, ki ni več ribiško mesto kot nekoč. Je to prava pot? 11 Februar 2015 pa zadeva infrastrukturo, to je predpogoj, da se lahko sploh ustvarja naprej. Vsa ta krožišča, ceste in ostalo, kar delamo, niso poceni. Vse precej stane, ampak potem se prednosti namnožijo. Skozi tovrstne projekte smo dali ljudem delo ter ustvarjali prihranke, saj denimo do Kopra prideš 10 minut prej kot nekoč in ne čakaš več pred semaforji. Prihranili smo ljudem čas in denar ter se še znebili prometnih nesreč, ki jih na krožiščih praktično ni. Zdaj končujemo veliko krožišče z novo vpadnico v Izolo, ki bo odprla sveže možnosti. S to cesto se bo sprostil stari prostorski akt, tam bo celotna cona pripravljena za delovanje in upam, da bomo našli podjetnike, ki bodo na zemljiščih nekaj naredili. Potrebe so, zavedati pa se moramo, da dobra podjetja niso glasna. O njih se ne ve veliko, ker delajo. Glasni so tisti, ki so tik pred potopom, ali pa oni, ki so bili navajeni na različna državna in občinska korita.“ Kje vidite Izolo čez 10 do 15 let in doklej bi želeli vztrajati na županskem položaju? „No, Izola po mojem mnenju v prihodnje ne sme prerasti števila 20 tisoč prebivalcev. Zgolj tako lahko obdržimo neko kakovostno raven življenja v njej. Potrebnega je še veliko dela, da bomo imeli delovna mesta in storitve z visoko dodano vrednost. Zanesljivo v Izoli ne vidim kopice nakupovalnih središč. Skratka, imamo dob- re potenciale, a bomo morali biti pazljivi ter »hiteti počasi« korak za korakom. Z vzpostavitvijo malo drugačnega sistema financiranja občine, na nekih novih temeljih, bomo lažje uravnavali, kaj je mogoče in kaj ne. Nikakor ne želimo nižati standarda občanov, cilj je, da bi ga vsaj zadržali na sedanjem nivoju. Potrebno bo tudi pravilno balansirati s tistim, kar prihaja s strani države. Ta nas po eni strani reže in omejuje, po drugi pa nalaga marsikdaj nepotrebno delo. Tukaj bo potrebno veliko telovadbe. Kje pa se jaz osebno vidim? Po nekem času vsaka nova ideja naredi korak naprej. Obstaja krivulja, po kateri se nekako bližam njenemu vrhnjemu delu in normalno je, da me bo nato, ko se pričnem spuščati, nekdo zamenjal.“ Morda še kakšno sporočilo za konec? „Skrajni čas je, da nehamo razmišljati, kako bomo reveža spravili ob denar, če uporabim tak izraz, da nehamo razmišljati, kdaj bo nekdo drugi nekaj naredil za nas. Pač pa moramo začeti razmišljati, kako bi naš položaj obrnili v svojo korist. Za lepšo prihodnost, ki jo bomo imeli le, če si jo bomo sami ustvarili, sicer je ne bo. Za vse tiste apatične pa še to: naj se odpeljejo v kakšne druge kraje, da vidijo, kako tam ljudje živijo. Ponekod se živi boljše, marsikje pa tudi bistveno slabše…“ Vlado Krivec KOLUMNA Dve resnici Živeti v naši državi ni več preprosto. V bistvu mora vsak med nami imeti dva programa. Enega, ki deluje v realnem režimu in drugega, ki je namenjen virtualnemu življenju. Ne razumete? Ni čudno, v naši domovini je »ne razumeti« vedno bolj pogost pojav. Če ne razumete ste torej povsem normalni in običajni ljudje! Razumniki, no ti…ti imajo vgrajena oba programa. Enega virtualnega za nas in drugega realnega zase. Če ste imeli opravka s pravosodjem, boste razliko lažje razumeli. Tam že dolgo ni več pomembno kaj je res, pač pa obvelja to kar dokaže postopek. In resnica zlahka pogori ob eni sami proceduralni napaki, četudi je tako očitna, da še vrabci o njej čivkajo. Pa je ta virus res ušel in okužil ostale ravni življenja? Presodite sami. Vendar upoštevajte kar vidite, slišite, berete... Recimo (ste že pozabili, kajne) o univerzi brez študentov, pa o tunelu, ki ga ni in ni, o zapornikih, ki to niso in davkih, ki jih ne bo, pa vseeno prihajajo. Ja. Vse to upoštevajte in videli boste, da imamo dva svetova. Enega za nas in drugega za njih. Kako sicer razložiti v medijih že pozabljeno univerzo brez študentov, ko pa je smrtniku kristalno jasno, da si ne zasluži denarja. Hja, razumniki pojasnijo, da »papirje« ima. In posledično naš denar tudi. Bo kdo odgovarjal? Dvomim. Papirji so, resnica pa tako ali tako nima vrednosti. In kako razumeti izjavo uglednega bančnika (tudi na frank smo že skoraj pozabili), ki pravi, da gre pri franku za odnos med banko in njeno stranko? Je že pozabil kako smo odnos med banko in stranko pri slabih kreditih večkrat dokapitalizirali tisti, ki s tem nismo imeli prav ničesar? Moj spomin ni tako kratek. In pomnim tudi, da zaradi tega ni nihče odgovarjal, plačal, sedel... In ko smo že pri frankih, je sploh kdo vprašal banke koliko so v resnici same dolžne frankov in kdo bo »pokasiral« razliko? Če bi imel izbiro, če bi lahko, bi raje pomagal ljudem, ki so najeli posojila v frankih. To so naši sosedje, sodelavci, prijatelji in znanci, ki si zaslužijo pomoč. Tako, po »kmečko«, ker niso kupovali tovarn, hotelov, jaht. Večinoma so si le privoščili streho nad glavo. Onih s slabimi krediti pa ne poznam. Ne tistih, ki so jih dali, ne tistih, ki so jih vzeli. Pa sem jim vseeno moral pomagati. Tako je v tem svetu. Mi, resnični ljudje pomagamo (beri plačujemo) tistim, ki živijo v svojih zgodbicah. Dokler nas to ne bo razjezilo, bo trajalo. Tu bomo živeli, delali, plačevali, oni pa bodo samo navidezno z nami. V resnici bodo tako kot doslej živeli svojo pravljico. Na naše stroške, seveda! Alex Krebelj Naslednja številka izide 16. marca. 12 Februar 2015 Rišparmin ETERICA Holistični center Čistilnica SUZI Tamara Maja Španjol s.p. Obala 130, Lucija Čistilnica SUZI Obala 130, Lucija Obala info: 040 192 967130, Lucija 040 192 967 info: 05 677 83 63 Tamara Maja Španjol M. s.p. - 50% klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal na masaže pedikura in manikura Velja do 15.3.2015 depilacija  Cruise Ferry Center Križarjenja - 20% na izbrane storitve Velja do 15.3.2015  Fitness FIT365 KRIŽARJENJA Adonis d.o.o. FIT365, Martina Lenassi s.p. Podbeška c. 54, Koper PO VSEH MORJIH SVETA Liminjanska 94b, Lucija 5% info: 05 671 0 777 Uveljavite popust info: 041 351 971 na namestitev v kabini s kodo Putrip - 5% Popust lahko uveljavite za rezervacije do 30.03.2015 ^ CFC KRIZARJENJA Velja do 15.3.2015  Untitled-2 1 1/10/2015 4:25:44 PM TV Shopping www.tvshopping.si  Velja do 15.3.2015  Trgovina Moje nitke Klipnet d.o.o., PE Lucija Liminjanska 96, Lucija Trgovina Moje nitke Obala 136, Lucija info: 080 35 76 info: 040 543 451 - 5% Velja do 15.3.2015 - 25% na izdelek po izbiri na vse izdelke  - 10% na vse vadbe na namestitev v kabini T: +386 5 671 0 777 E: [email protected]  Velja do 15.3.2015 Tukaj je lahko vaš kupon Tukaj je lahko vaš kupon Pokličite 040 232 581 ali pišite na [email protected] Pokličite 040 232 581 ali pišite na [email protected]  13 Februar 2015 Nogometni klub Jadran HK je dopolnil častitljiv jubilej 90 let za 90 minut Hrpelje-Kozina – Lahko le ugibamo, kako ponosno, spoštljivo in z neizmerno ljubeznijo do življenja so pred devetdesetimi leti na današnjem območju občine Hrpelje-Kozina ustanovili prvi športni klub in odigrali prvo nogometno tekmo. Takrat ni bilo televizije, ni bilo avtomobilov, ni bilo interneta…, bil pa je nogometni klub Jadran! ga lahko predstavljamo kakor pavzo med polčasoma. Med vojno ni bilo veliko časa za igro, žogo in nogomet. Mogoče so kdaj pa kdaj med seboj odigrali kakšno tekmo, a vse je bila le kratkotrajna igra med resnejšim dogajanjem. Tudi povojni časi so bili težki. Obnavljali so se kraji, gradile so se stavbe, hiše ter ceste, vse prostovoljno, a z velikim Verjetno se nam zdi, da je bilo navdušenjem in sodelovanjem takrat vse drugače, a za nogo- vseh. metno igro je bilo potrebno Leta 1975 je za Nogometni imeti enako ekipo, kot jo imajo klub Jadran prišel čas za novi klubi danes. Potrebno je bilo zagon, za nadaljevanje tekme, sestaviti enajst igralcev, ki so za novih 90 minut. Sledila so pokrivali celotno igrišče pred leta neutrudne volje in zavzegolom, kadar so bili od tek- tosti, leta za razvoj nogometa, mecev napadeni in potrebno je za katerega je nujno imeti urebilo hitreje in s spretnimi pote- jeno nogometno igrišče. Začazami prelisičiti nasprotnika ter sno je zraslo v Krvavem potozatresti mrežo. Vseh 90 minut! ku, kjer ga imamo še danes. Že takrat so zapisali cilje in vizijo: Tako kot danes... In potrebno je bilo trenirati “Nogometni klub se je selil iz čim več dni v tednu, da so se kraja v kraj. Le neumorna vokrepile mišice in da se je urila lja in zavzetost njegovih člataktika, ki bo korak uspešnejša nov sta dosegli to, kar imamo od nasprotnikove. A vseeno je danes. Nadvse smo ponosni, da je bil vloženi trud z uspehi bilo takrat vse drugače! poplačan in da danes nogomeNa treninge so fantje hodili tni klub v svoji krajevni skuppeš ali z vozom, občasno je kdo nosti predstavlja pomemben celo pretekel celo pot ali pa se dejavnik športnega življenja in pripeljal z doma narejenim ko- kažipot za nadaljnje delovanje. lesom. In kako veličastne so Vsi krajani moramo vztrajati bile šele tekme! V tistih časih pri uresničitvi srednjeročnega si moral na igrišče, če si želel plana glede graditve športnega videti nogometno tekmo! Kak- centra ob osnovni šoli, v kateri šen TV prenos, ne bodite sme- se danes šola približno 300 našni... Verjetno so fantje tekali ših otrok. Zavedamo pa se, da še hitreje in še več, če so okoli bo do tega cilja še dolga pot.” igrišča posedala brhka dekleta. (Vir: Kronika Hrpelj, Vladimir Vse za ljubezen: do športa, do Grželj) uspeha, nogometa in punc. V tedanji Jugoslaviji je deloRedno so tekmovali in se valo veliko nogometnih klubov uvrstili v II. slovensko ligo, v in odvijale so se lige, tekme so kateri so dosegli zavidljivo 2. se prenašale po radijskih valomesto. Poleg igralcev je klub vih, v katerem od domov so si spremljalo veliko število na- jih lahko celo ogledali na televijačev. Leta 1932 so uredili viziji. prvo nogometno igrišče. Tudi nakup prve usnjene žoge je po- Nogometni klub Jadran je menil posebno veselje in čast. takrat igral v II. slovenski ligi in pogoji za delovanje klubov Bogato klubsko dejavnost je so postajali zahtevnejši, stoprekinila druga svetovna voj- pničke do uspeha strmejše! Še na. Zgodil se je premor, ki si strmejše so danes, ko je življenje, svet in vse, kar se na njem vrti, v primežu moderne dobe in je doživljanje športa povsem drugačno. Zato pa vsa čast tistim, ki so šport in nogomet pripeljali do danes, vsem, ki so igrali, gradili in navijali teh 90 let za častitljivih 90 minut igre, iskrene čestitke in zahvala! Vsi ostali pa se še vedno zavedajo: še vedno gre za nas in naše otroke! Tudi danes se v naši šoli trudi 300 otrok. Ne učijo se samo za ocene, učijo se tudi navad, vrednot, vsega za življenje in delo. Tu gre za naše zdravje in obstoj, tu dobi posebno mesto in dodano vrednost tudi šport. Nudi nam namreč gibanje, druženje in sodelovanje, za kar smo vsi ustvarjeni in zaradi česar postane naše življenje aktivnejše ter bogatejše! Spodbujajmo naše otroke, da bodo živeli aktivno, športno in zdravo, naj ne preživljajo svojega časa med štirimi stenami z računalniški- mi prijatelji in virtualno igro, ki ne hromi zgolj mišic, ampak tudi možgane. Ni važno, kateri šport je otroku bolj všeč, samo da se uči športnih veščin, spoznava vrednote ter deli uspehe in poraze s prijatelji, soigralci, trenerjem ali navijači. Seveda ne bo vsak izmed njih postal “Zlatan Ibrahimović ali Tina Maze”, imel pa bo temelje in priložnost, da zraste v zdravo, odgovorno, sposobno odraslo osebo. Entuziasti pa bodo medtem delali v Nogometnem klubu Jadran, skrbeli za Šolo nogometa in učenje mladih nogometašev, ki z vso vnemo tečejo po igrišču, samo da so zunaj in zabijejo več golov kakor nasprotnik. Nikomur ne bo žal, če si bo kakšno tekmo ogledal s tribun ob igrišču, navijal za naše ter srečal koga poznanega. Vse to je šport! Za naslednjih 90 minut! Nevenka Ražman PESNIŠKI KOTIČEK Negativ Sem kot negativ nisem se razvil brez vseh barv, oblik nejasnih notranjih krikov glasnih, pogledov tihih, praznih čakam pravo luč, pravo svetlobo, da iz neba posveti stene mojega srca in se prikaže pravokotno, gladko, toplo kot objem, kot nasmeh čakam v plastičnem kokonu, dokler se ne izgubim, dokler ne izgorim, da postanem slika v plamenih, na tleh in ne ostanem samo košček negativov mozaika in končam spet v smeteh. Vasja Klun Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip 14 Februar 2015 Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (3) – Piola (Italija) Celo stricu je zabil hat-trick! Portorož – O italijanskem nogometu imajo ljudje zelo različno mnenje, toda dejstvo je, da so naši zahodni sosedje že skoraj celo stoletje v svetovnem vrhu. Blesteli so že v 30-ih letih 20. stoletja, ko se je v zgodovino vpisalo nekaj izjemnih zvezdnikov, izmed katerih je kar težko nekoga posebej izpostaviti. Sentimentalni Italijani še zdaj z velikim spoštovanjem in pomenljivim šepetom izrekajo imena Ferrarija, Meazze, Biavatija, Schiavia, Ferrarisa IV, Colaussija..., pa tudi naturaliziranih Argentincev Orsija, Montija in Guaite. Navsezadnje jim je prav ta generacija prinesla dva zaporedna naslova svetovnega prvaka, ko so pod vodstvom znamenitega Vittoria Pozza slavili 1934. doma ter štiri leta kasneje v Franciji. Vseeno pa se je eno ime vzdignilo nad vse ostale in čeprav je v »misiji Mundial« sodeloval zgolj v Franciji, bo Silvio Piola najbrž za vedno ostal najboljši srednji napadalec »azzurrov«, konkurenca na tem mestu pa je pri njih v resnici izjemna! Debitiral pri šestnajstih Še danes je 183 centimetrov visoki napadalec za vsakega trenerja »božji dar« in lahko si le zamišljamo, kako je močni in dolgonogi Piola odstopal od soigralcev ter nasprotnikov v tistih davnih časih! Rodil se je 1913. in do konca kariere zamenjal – za takratne čase – neobičajno veliko število klubov. Začel je namreč pri Pro Vercelliju, nato pa nastopal za takrat najboljše klube »škornja« Lazio, Torino, Juventus ter globoko v 50-ih letih še za Novaro, kjer je takoj po koncu igralskih dni pričel tudi s trenerskim delom. Bil je rojen golgeter z izjemnim občutkom, vendar tudi z izbrušeno tehniko. Za napadalca je najpomembneje, da zna stre- ljati z obema nogama in to je Piola obvladal do popolnosti. Zaradi svoje višine je bil enako nevaren tudi v igri z glavo, nasprotniki pa so si lahko zgolj razbijali ta organ, ko so razmišljali, kako bi ga ustavili. Poleg tega se je odlikoval z neverjetno borbenostjo, kajti zanj ni obstajala izgubljena žoga, prav njegova nepopustljivost pa je večkrat povlekla za seboj tudi soigralce. S takim odnosom do igre ter s karizmo, ki jo prinašajo le naslovi in doseženi zadetki, je seveda lahko postati »leader« moštva, toda v življenju ni nič podarjenega in vsako stvar si je potrebno priboriti. Že v 30-ih letih je bilo italijansko prvenstvo med najboljšimi na svetu, Piola pa je v različnih dresih dolga leta kraljeval na lestvici najučinkovitejših nogometašev Apeninskega polotoka. S svojimi klubi je bil vedno blizu vrha, a nikoli na njem, vseeno pa je najbolj ljubil nastope za reprezentanco, kjer je igral v resnično izbrani družbi. Z žogami sta ga »filala« ravno tako legendarna Meazza in Ferrari, on pa je njune podaje pridno pospravljal v mrežo. Za izbrano vrsto svoje dežele je kljub 2. svetovni vojni od 1935. do 1953. leta odigral 34 tekem, kar je bila za tiste čase zelo respektabilna številka, kajti srečanj je bilo na splošno veliko manj kot v današnjih dneh. In kar je še pomembneje – vedno je bil na pravem mestu, zmeraj je prav on predstavljal največjo nevarnost za nasprotna vrata! Že zelo zgodaj je napovedal veliko kariero, kajti v Serie A je debitiral pri 16-ih in kmalu je celotna Italija govorila o monstrumu, ki trese mreže kot za stavo. Zaradi značilnega nosu so ga klicali Orlič (Aquilotto) ter kasneje Tihi ubijalec, ker izven igrišča bojda ni Naslednja številka izide 16. marca. veliko govoril, na travniku pa je bilo povsem drugače. Fraza »spravljati v obup« je med športnimi novinarji zelo priljubljena, Piola pa jo je komaj polnoleten izpolnil dobesedno, ko je Napoliju pod Vezuvom za Pro Vercelli zabil hat-trick, zaradi česar je frustrirani domači vratar Giuseppe »Bepi« Cavanna sredi tekme zapustil igrišče. Verjetno ga ni toliko jezilo, da mu je tri zadetke podaril anonimni mulc, ampak je bil Piola poleg vsega hudega še njegov nečak!? »Mali« je imel talent vsekakor v genih, kajti nekoč je pojasnil: »Moj brat Serafino je bil še boljši igralec, vendar je moral nositi očala in se je odločil za študij,« dober nogometaš je bil tudi bratranec Paolino, pravnuk Alonso pa je z brazilskim državljanstvom nastopal v nižjih evropskih in južnoameriških ligah. Soigralci ga sprva niso marali, ker je forsiral igro z glavo, nogometni »šminkerji« pa so takrat nastopali z zalizanimi pričeskami a la Rodolfo Valentino in so se bali, da bi se jim lasje razkuštrali, toda najstnik jih je znal pridobiti na svojo stran. Na enem od prvih nastopov v elitni družbi mu je grobi branilec Brescie Pasolini zagrozil: »Hej, teliček! Tole je črta kazenskega prostora in če jo prestopiš, ti bom polomil noge,« nakar se je prikazal kapetan Pro Vercellija Ardissone in hitro zaključil debato: »Če jo ti prestopiš, boš imel opravka z mano!« Gol na vsaki tekmi! Prvo svetovno prvenstvo l. 1930 v Urugvaju je bila velika uspešnica, kajti nihče ni pričakoval, da se bo novo tekmovanje tako hitro »prijelo« in si takoj pridobilo največji ugled. Predvsem Južnoameričani so s fanatično predanostjo spremljali svoje reprezentance, vendar pa so s tem na pleča svojih nogometašev naložili tudi ogromno breme rezultatske odgovornosti. Italija na prvem shodu najboljših ekip sveta ni nastopila, Mussolinijev režim pa je štiri leta kasneje ocenil, da bi bila organiza- 15 Februar 2015 Silvio Piola Rojen: 29. september 1913 (Robbio). Umrl: 3. oktober 1996 (Gattinara). Klubi: 1929-34 Pro Vercelli (127 tekem/51 golov), 193443 Lazio (227/143), 1944 Torino FIAT (23/27), 1945-47 Juventus (57/26), 1947-54 Novara (185/86). Reprezentanca: svetovni prvak l. 1938 (34/30). Trener: selektor Italije 1953-54, trener Cagliarija 1954-57. cija prvenstva velika reklama zanj. Rimski pravnik Mauro je na kongresu FIFE v Stockholmu prepričal delegate, da je Italija boljši izbor od Švedske, vzporedno pa so se novopečeni industrijski bogataši – večinoma družine kot Pirelli, Agnelli, Ferrari..., ki še danes v veliki meri obvladujejo »calcio« – razletele po Južni Ameriki v iskanju mojstrov žoge italijanskega porekla. Že 1932. leta so vile, avtomobili in lep kupček gotovine prepričali Montija, Orsija ter Guaito, da se v njihovih žilah pretaka več italijanske kot argentinske krvi in postavljeni so bili temelji ekipe, ki je kar šestnajst let držala naslov svetovnega prvaka, kajti v 40-ih letih ni bilo svetovnih prvenstev zaradi vojne. Silvio Piola je leta 1934 že krepko opozoril nase in je kot 21-letnik potihem upal, da bi ga lahko Pozzo uvrstil v svojo selekcijo, vendar je znameniti trener ocenil, da še ni dovolj zrel za najvišjo konkurenco. Veliki up apeninskega nogometa je bil seveda hudo razočaran, toda to ga je še dodatno motiviralo in zarekel se je, da naslednji Mundial ne bo minil brez njega. Tako se je tudi zgodilo in že leto zatem tudi Vittorio Pozzo ni mogel mimo mojstrovin napadalca, ki je obetal, da postane eden največjih strelcev vseh časov. Nastop na SP v Franciji je v zadnjem trenutku odpovedala Argentina in sreča pri žrebu se je nasmehnila Švedom, ki so se v konkurenci petnajstih ekip neposredno uvrstili v četrtfinale. Italija je uvodno tekmo odigrala proti Norveški in naletela na nepričakovano trdega nasprotnika. Skandinavci so skupaj s Kubo in Nizozemsko Vzhodno Indijo (zanjo so nastopali Indonezijci, Kitajci, Japonci ter Nizozemci) veljali za popolne autsajderje, vendar so v Marseillu povsem nadigrali branilce naslova. V drugem polčasu so celo dosegli drugi zadetek, ki pa ga je avstrijski sodnik Beranek iz neznanih razlogov razveljavil in to je rešilo svetovne prvake. Pa seveda Piola, ki je v podaljšku dosegel odločilni zadetek za 2:1 ter omogočil soigralcem, da stres po srečanju preženejo v enem od slovitih pariških bordelov. V četrtfinalu so se »azzurri« v klasičnem dvoboju pomerili z gostitelji Francozi in znameniti pariški stadion Colombes (danes ne obstaja več) je 60.000 gledalcev napolnila do vrha. Vstopnica, ki je uradno veljala petnajst frankov, se je na črno (pre) prodajala za sto, vendar pa niti pomoč navijačev ni pomagala domači ekipi. Italijani so zaigrali kot prerojeni in marsikdo se je spraševal, če je to res enaka ekipa kot tista, ki je imela toliko težav z Norveško. Ah, kolikokrat smo kasneje videli enak scenarij v režiji iste reprezentance... Končalo se je z zmago Italijanov 3:1, Piola pa je z dvema zadetkoma napovedal kandidaturo za najboljšega napadalca prvenstva, čeprav je v brazilskem dresu neumorno tresel mreže Leonidas, za Madžare pa je zadeval Zsengeller. ravno pravočasno, kar je zviti trener Pozzo tudi predvidel. V polfinalu so sicer imeli tudi nekaj sreče, kajti Brazilija je imela za seboj dvakrat po 120 minut igre proti Poljski ter Češkoslovaški, njihov najboljši igralec Leonidas pa je moral zaradi popolne izčrpanosti izpustiti dvoboj za vstop v finale. Vseeno je bil končni izid negotov do zadnjega žvižga, toda Silvio Piola je za 2:1 znova podpisal en zadetek. Dvakrat je bil uspešen tudi v finalu proti Madžarom, kjer so se Lahi izkazali s standardno trdno obrambo, boljšimi živci ter napadom, v katerem sta s po dvema zadetkoma blestela Colaussi in še enkrat več – Piola. Kot zaprisežen lovec si je pred tekmo v trgovini ogledoval novo puško ter prosil predsednika FIGC (italijanska nogometna zveza) Vaccara za posojilo, nakar mu jo je slednji obljubil, če v finalu premagajo Madžare. »Heh, potem je že moja,« je bojda odvrnil Piola. Italijanski »centroavanti« je tako postal prvi udeleženec svetovnih prvenstev, ki je prav na vsaki tekmi dosegel vsaj en zadetek, kajti v štirih nastopih se je vpisal med strelce kar šestkrat. V Franciji sta bila sicer uspešnejša od njega Leonidas in Zsengeller, ki sta zabila po sedem golov, toda vseeno je bil Silvio Piola neuradno izbran za najboljšega igralca prvenstva. Poleg njega so se od njegovih soigralcev v najboljšem moštvu znašli še vratar Olivieri, branilec Rava ter partnerja iz napada ColauItalijani so prišli v formo ssi in Ferrari. Slovo pri štiridesetih II. svetovna vojna je za dobro desetletje prekinila nogometne aktivnosti in s tem tudi Pioli preprečila, da bi v modrem dresu svoje dežele zabeležil še kakšen uspeh. Burne dni svetovnega spopada je sprva preživljal v Rimu, kjer je nastopal za Lazio, nekega dne pa ga je mati preplašeno opozorila, da ga je iskal neki nemški vojak. Ko je naslednjič zaropotalo po vratih, sta si s Piolo padla v objem, kajti obiskal ga je nekdanji vratar avstrijske vrste Platzer, kateremu je novopečeni srednji napadalec ob reprezentančnem debutu l. 1935 sredi Dunaja zabil dva gola, s čimer je takrat močna Avstrija sploh prvič v zgodovini izgubila na domačem Praterju. Na naslednjem svetovnem prvenstvu l. 1950 v Braziliji je bil legendarni Italijan s 37imi leti že prestar, čeprav je v domačem tekmovanju še vedno tresel mreže. Priložnost so dobili mlajši, vendar je Silvio Piola zadnje reprezentančno srečanje odigral šele 18. maja 1952. leta proti Angliji, ko so se mu v Firencah ob veličastni poslovilni tekmi rojaki zahvalili za vse, kar je dobrega storil za italijanski nogomet. Morda v današnjih dneh njegovo ime ni tako znano kot denimo Giuseppe Meazza, po katerem se imenuje tudi sloviti milanski San Siro in je bil v srcih navijačev velik Piolin rival, toda prav vsi, ki so ga videli igrati, trdijo, da je bil ob Brazilcu Leonidasu prav 16 Februar 2015 Zmagovita italijanska reprezentanca s SP 1938. Silvio Piola stoji desno ob selektorju Vittoriu Pozzu, ki ponosno dviga v zrak zlato Nike. on prvi prototip modernega srednjega napadalca. S svojo višino, močjo, borbenostjo in nogometnim znanjem bi se sosedje sestavljajo svojo najboljšo enajsterico vseh časov, je številka 9 vnaprej oddana – vsa čast Bettegi, Boninsegni, Paolu Rossiju ali Vieriju, toda do Piolinih umetnij jim manjka še veliko. Zelo, zelo veliko... Sloviti apeninski nogometni kronist Gianni Brera je nekoč zapisal, da ga na Piolo občasno spominja desnica napadalca iz 70-ih let Gigija Rive, kar je slednji vzel za kompliment: »Končno me je nekdo prepoznal za pravega nogometaša,« medtem ko Piola ni bil impresioniran: »Že res, toda jaz sem tako streljal z obema nogama.« stoletnici rojstva pa so mu jih ponovno pripisali in njegove številke do današnjih dni ostajajo nepresežene. Na prvoligaških tekmah je namreč za Pro Vercelli, Lazio, Juventus ter Novaro dosegel rekordnih 290 golov in bil dvakrat tudi 1. strelec prvenstva, vendar se nikoli ni veselil »scudetta«, kar je nadoknadil z naslovom svetovnega prvaka v italijanski reprezentanci. Boris Planinc gotovo lahko meril tudi z da- Iz sicer natančnih italijanskih našnjimi obrambami, v tistih arhivov je sprva sicer skrivdavnih časih pa je predstavljal nostno izginilo 16 prvoligaških pravo avantgardo. Ko naši zadetkov »Tihega ubijalca«, ob www.radiocapris.si Želite prejemati Primorski utrip na dom? Primorski utrip na Facebooku Več informacij na strani 3 in na spletni strani www.primorski-utrip.si facebook.com/primorskiutrip 17 Februar 2015 Predstavljamo lokalne glasbene matadorje Marineros Znani obrazi, nova zgodba Portorož – Se še spominjate, kako je »Bambina« lovila »Ribe-ribe« in smo vsi skupaj na »Veseli december« kričali »Stiskaj«? V nadaljevanju je med pogovorom s skupino Marineros opaziti nagibanje h kvalitetni izvedbi in izboru glasbe, katero igrajo za širšo publiko izključno v živo. Kakšna je osebna izkaznica skupine Marineros? „Smo skupina Marineros, prihajamo z Obale in okolice. Trije so forešti, pero se držijo blizu Črnega kala. Vize ne rabimo, vinjeto pej ja. Skupina je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, kateri imamo za seboj kar nekaj kilometrine. Smo sedemčlanska zasedba in sicer šest bižatov in ena mušola. Barko krmarimo Marino Bubola (harmonika, trobenta, vokal), Jani Bandelj (klaviature, vokal), Nika Hrvatin (vokal), Matej Ivančič (bas kitara, vokal), Tomaž Debevc (kitara), Ado Krpan (bobni, vokal) in Matej Rodela (harmonika).“ Odkod ime Marineros? „Večina članov je od leta 2006 delovala kot zasedba ‘Dan ponjer’ nato pa kot ‘Nočni skok’. Skupaj smo takrat posneli dve zgoščenki in štiri videospote. Na zadnji zgoščenki sta tudi singla Stiskaj in Ribe, ribe, s katerimi smo prejeli prvo mesto v oddaji Na zdravje – razglednica Slovenije. Zaradi tega nas je spoznala širša publika. Kljub številnim nastopom, Stiskanju in prodanim Ribam je tudi nas oplazila tajkunska veja. Ampak se ne damo. Z zamenjavo in dodatku novih članov smo združili moči in kot pravi mornarji dvignili sidro in jadra. Od tukaj tudi ideja za ime Marineros.“ Kako imate razdeljene vloge v skupini? „Vloge so razdeljene enakovredno, saj ne delamo razlik med nami.“ V vašem repertoarju najdemo narodno-zabavne kot tudi zabavne skladbe, kajne? „Da. Smo en velik multipraktik. Zadovoljimo še tako zahtevnega obiskovalca. Od 25-letnice pa do letnika 1925, haha.“ Ker ste zabavljaški bend in ti svoje publike z nekvalitetniigrate tudi narodno-zabav- mi nastopi.“ no glasbo, opažate morda Ni originalno, je pa nujno. porast ali upad zanimanja Načrti za prihodnost? zanjo med mlajšimi genera„Želimo, da bi skupina v tej cijami? postavi delovala še dolga leta „Absolutno je še vedno precej ter da bi nas publika čimprej zanimanja za to zvrst, ampak spoznala pod novim imenom, mi na vsakem nastopu dajemo saj smo ostali stari obrazi z vso energijo iz sebe ob vsaki novo, boljšo zgodbo. V priprazvrsti, katero zaigramo. Ne de- vi je tudi nov material z videlamo razlik. Če smo pa s tem ospotom, ampak za kaj več še vsaj enemu obiskovalcu poma- malo počakajmo.“ gali, da je vzljubil slovensko glasbo, smo naredili ogrom- Imate kakšen moto ali modro misel za konec? no.“ Katere svoje lastnosti bi kot „Drevo moraš globoko posaskupina najbolj izpostavili? diti, da zraste visoko, tudi če je potrebno tu pa tam kakšno taj„Naša skupna lastnost je, da kunsko vejo odrezati. Moto pa želimo glasbo v živo zaigrati je: doma se najej, drugod samo čimbolj kvalitetno, ker v tem pikni!“ uživamo in nočemo poneumljaN.R. Tamara Maja Španjol M. s.p. Obala 130, Lucija 040 192 967 klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal pedikura in manikura depilacija URARSTVO - OROLOGERIA MILOŠ STEGOVEC S.P. OBALA 114, 6320 PORTOROŽ EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV 18 Februar 2015 Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (1) Legenda živi Portorož – Se vam je zagnusila kvazi zdrava hrana, ki bi jo izbljuval še sosedov pes? Imate dovolj nasvetov, po katerih bi morali pojesti tono kopriv mesečno, da bodo vaše očesne beločnice povsem enake kot pri manekenki XY? Bi ustrelili nutricionističnega guruja, ko olivno olje danes razglaša za največji čudež narave, jutri pa ga ne bi smeli niti pogledati? Primorski utrip od februarske številke ponuja recepte s področja srednje Evrope in Balkana – pozabite na 14 “slow-food” hodov, to je (bila) hrana šampionov! Začenjamo z legendarnim burekom oz. pito, na čemer so zrastli Emir Kusturica, Ivica Osim, dr. Nele Karajlić, Safet Sušić, Goran Bregović, Gavrilo Princip, Mirza Delibašić, Ivo Andrić..., pa tudi številne generacije slovenskih nočnih ptic, ki so na ljubljanski železniški postaji iskale “zadnji odcep za Brooklyn”. do tal, če diletantsko omenite sirni burek. Kaj takšnega namreč ne obstaja, to je podobna neumnost kot npr. topli led... Še enkrat in za vselej: burek obstaja zgolj in samo z mesom! Ostale variacije so pite, kamor sodijo predvsem sirnica, krompirjeva, špinačna ter zeljanica. Privežite se torej, vzletamo... Burek oz. krompiruša Izkušena gospodinja dobro ve, da moramo za kakršenkoli burek vedno uporabiti najmanj 1 kg moke, ker bo vonj zagotovo privabil prijatelje, znance in/ali sosede. Za testo potrebujemo še ščepec soli, kavno skodelico olja ter pol litra mlačne vode. Moko stresemo na kup, na sredini naredimo luknjo ter vanjo vsujemo sol in olje. Počasi dodajamo mlačno vodo in gnetemo v mehke hlebčke. To je delikaten trenutek, ki zahteva roko mojstra, zato si lahko mlada dekleta za vajo nabirajo izkušnje tudi Uh, prvi polčas je za nami in še vedno smo v igri... Zdaj se lotimo nadeva, v katerega zamešamo 1 kg mletega mesa in 4 naribane čebule, medtem ko sol in poper v prefinjeni sarajevski maniri dodamo “od oka”. Če se odločimo za krompirjevo pito, meso pač zamenjamo s kilogramom krompirja, možne pa so tudi vmesne variante, npr. “pol-pol”. Zdaj maratonci že tečejo zadnji krog in seveda ni več prostora za napake! Na rob raztegnjenega testa vse naokoli položimo nadev v obliki klobase. Robove prepognemo čez nadev in testo na sredini prerežemo. S pomočjo platna previdno zvaljamo testo in nadev proti sredini, da dobimo dolge zvitke, katere oblikujemo v polžke, velike približno 10 cm. Naši vodilni teoretiki se sicer še prepirajo okoli oblike, vendar pa je spirala, polžek, navaden krog ali kaj tretjega zgolj stvar estetike in ne vpliva na okus... Najtežje smo opravili, zato si v tem trenutku obrišemo potno čelo ter srknemo kozarec rujnega za pogum pred zadnjim dejanjem. Polžke položimo v pekač in pečico nastavimo na 200°C, po desetih minutah vročino znižamo na 180°C ter pečemo še 10-15 min, da zlato porjavijo. Ko je burek pečen, ga lahko za nostalgičen okus polijemo z enakovredno mešanico vode, olja in vegete, nakar ga seveda pojemo. Pravi jedec ga bo zmazal tudi pol kile, običajnemu “malinovcu” pa zadošča že 200 gramov. Jasna Softić Tajska ima veliko razlogov, da se rima na rajska Več kot seks-turizem Ker nianse delajo kakovost, razjasnimo osnovne pojme. Kakor še veliko drugih stvari, so burek proti Evropi zanesli Turki v zlatem obdobju Otomanskega cesarstva, v izvirniku pa se imenuje börek. V nekdanji deželi »od Triglava do Vardarja« je za njegovo domovino veljala Bosna in Hercegovina, kjer se boste za vse večne čase osramotili z gipsom ali cementom, a ga seveda ne smejo pojesti! Vešče naredimo 4-5 mehkih hlebčkov in jih pustimo pol ure počivati. Nato vsakega posebej razvaljamo na platneni površini, s katero pokrijemo veliko jedilniško mizo. Na tej točki se tekma izgublja ali dobiva, kajti za vsesplošno slavo in ugled je potrebno testo razvaljati povsem na tanko! Piran – Knjižnica v „najbolj turističnem slovenskem kraju“ je 9. februarja v svoji čitalnici gostila potopisno predavanje o resničnem turističnem biseru Tajski. Predstavila jo je Bojana Ljubec, sicer večkratna obiskovalka in ljubiteljica atraktivne budistične dežele. Na azijski diamant ne gleda zgolj z vidika preživljanja prostega časa, temveč tudi preko prostovoljnega dela, ki se je razmahnilo predvsem po uničujočem cunamiju l. 2004. življenju in neverjetni ponudbi Glavno mesto Bangkok sicer spolnih storitev, vendar Tajska slovi tudi po divjem nočnem skriva še veliko več. (N.R.) 19 Februar 2015 Test gospodinjskega aparata Žar na steklu Koper - Včasih pozimi zanemarjamo jedi z žara. Kot bi njihov okus ne bil primeren za mrzla obdobja. Pa ni tako, namizni žari so nam tudi te jedi pomembno približali in nič takega ni, če si kar na domači mizi spečemo nekaj zdravega in okusnega. Tudi na namiznem žaru lahko pečemo povsem brez maščob, ko govorimo o steklokeramičnem žaru, pa tudi brez ogljikovega dioksida, zaradi česar je hrana še bolj zdrava. Oglje in plin sta povsem odveč, ko namizni žar priklopimo na elektriko. Ko se steklokeramična plošča segreje, hrano preprosto položimo nanjo in pričnemo s peko. Če nam je tako ljubše, lahko uporabimo še rešetko in nanjo zložimo že pečeno hrano, ki tam počaka topla in pripravljena za ser- viranje. Steklokeramika ima številne prednosti, med katerimi sta najbolj očitni enostavno čiščenje in peka povsem brez dodanih maščob. Nekaterim je izredno všeč tudi okus, ki je nekoliko drugačen, ker hrana ni izpostavljena ogljikovemu dioksidu, ki se sicer sprošča med gorenjem oglja, briketov ali plina. Hrana je zato še bolj zdrava. Steklokeramični žar je izredno lahko očistiti, saj je gladek, tako, kot tudi ohišje, ki je narejeno iz nerjavečega jekla. Ker ima zelo kakovostno steklo SCHOTT, se čisti na enak način, kot kuhalna steklokeramična plošča. Večje in prilepljene delce odstranimo s strgalom, ki ga dobimo skupaj z žarom, kar ostane po strganju, pa preprosto obrišemo z vlažno krpo. Občasno in Zima še ne pomeni, da se je treba odreči jedem z žara. Namesto pečenja z ogljem ali plinom na vrtu, uporabite električni žar s steklokeramično ploščo. po potrebi pa še s čistilom za vključeno napo pripravimo svoje najljubše jedi z žara, ki steklokeramične plošče. Na žaru lahko pripravljamo jim z vrtljivim kovinskim gumvse vrste hrane, zelenjavo, bom namenimo ravno pravšnjo meso, ribe in še kaj. Ker je temperaturo peke med 60 °C kompakten, ga zlahka umesti- do 250 °C. Vse to ne glede na mo v kuhinjo ali pa ga prepros- letni čas. Zanimivo, kajne! to položimo na kuhalno ploščo, če je prosta seveda in tam pod www.delajzame.si Hrpeljci spoznavajo penine na odličnem nivoju Razprodano! Hrpelje-Kozina – V Hrpeljah se je lani pričela serija delavnic o kulturi pijač in hrane. Na vinsko zapriseženem območju so se stvari lotili temeljito ter najprej spoznavali osnovne pojme: kaj je vino in kakšni so ustrezni kozarci, nato pa so tudi pogledali vanje preko avtohtonih vin Slovenije. Spoznavanje plemenite pijače se je nadaljevalo tudi letošnjega januarja, ko je bila izvedena delavnica “Razposajeni mehurčki – ali poznamo penine?”. Prijeten januarski večer pod zvezdnatim nebom je bil odlično izhodišče za spoznavanje penin. Pod vodstvom domačega sommeliera in viteza vina Petra Boršiča je večer v dobri družbi poslušalcev in odličnih penin hitro postal zelo razposajen. Rezervacije za delavnico so sicer pošle že v prvem tednu objave, saj je bilo število udeležencev omejeno na 30 oseb. S peninami so se udeleženci delavnice seznanili po sklopih. Najprej so spoznali, da penine ločimo po metodi pridobivanja, vsebnosti sladkorja, barvi in seveda tudi po kakovosti. Udeleženci so lahko sami poskušali odpirati steklenice in točiti penine. Za veliki finale so jim prikazali odpiranja penine s sabljo, ki je v zgodovini veljal za prestižen dogodek na evropskih dvorih. Delavnica se je zaradi interesa udeležencev in kopice vprašanj zavlekla pozno v noč, k čemur je pripomoglo tudi dodatno poskušanje vzorcev. Krajevna skupnost Hrpelje bo s tovrstno obliko delavnic in osveščanja ljudi o zdravi prehrani nadaljevala tudi v prihodnje. Dobro obveščeni viri pravijo, da bo naslednja delavnica posvečena rosejem in kombinaciji vina s hrano, potekala pa naj bi junija, torej v času hrpeljskega vaškega praznika “opasila”. (N.R.) 20 Februar 2015 Vino in alkoholne pijače moramo znati uporabljati v svoj prid Kozarček na dan prežene zdravnika stran Hrpelje-Kozina – Da je jedi koristno in slastno zaliti z vinom, se strinjajo tudi znanstveniki, ki so pojasnili, zakaj nam prija ob hrani popiti kakšen kozarec vina. Gre za uravnoteženje nasprotij, pravijo. vina, ker sestavine v vinu uspešno prekrijejo maščobo ter znižujejo raven holesterola. Nekateri telesu občasno privoščijo počitek preko posta. To (običajno) ne pomeni stradanja, temveč zgolj dan odmora za telo, da lažje izloči snovi, Jin in jang ki jih več ne potrebuje oz. so Pri „sobivanju“ hrane z vinom lahko celo nevarne za zdravje. ne gre le za naravno kombina- Nekaterim (čudakom) vino in cijo, temveč je ugodje posledi- hrana ne prijata vedno, pa naj ca ravnotežja, ki ga povzročita se sliši še tako neverjetno!? Otv ustih. Vino zaradi taninov roci, ranjenci in bolehni so vedeluje »adstringentno« oz. ki- činoma opravičeni, a je vseeno selkasto (priznajte, da prvič dobro vedeti, kako je z vnosom slišite!), s čimer dajejo občutek alkohola ob bolezni. Enostavizsušenosti, meso pa s svojimi no moramo vprašati telo, česa maščobami usta navlaži. Suho si želi. Idealni so različni čaji, vino in mastno meso sta torej kamor prilijemo vino ali močkot jin in jang senzoričnega no alkoholno pijačo, vse sevespektra, podobno pa velja tudi da z občutkom za dobro mero. za druge kombinacije jedače Po čaju z vinom bo srečni bolin pijače, ki jih najdemo širom nik poskočen kot gams! po svetu. Ob sušiju gurmani grizljajo vloženi ingver, kisle Čaj za okrevanje kumarice v sendvičih z mesom - 2 dl vode imajo enako funkcijo, Francozi se osvežijo s sorbeti in vinom, - malo cimeta in klinčkov ponekod v Afriki ali Aziji pa s - malo ruma čajem. Različne svetovne kulinarike poznajo nešteto kombi- 1 žlička medu nacij hrane in pijače, razlog pa - 1 čajna vrečka poljubnega je seveda ugodje okusa. čaja Zimski čas je zaradi mraza kot nalašč, da uživamo mastno in težjo hrano. Resda nas ta hrana bolj greje in nam daje več energije, toda hkrati pusti v našem telesu več holesterola. Ravno zato je ob takšni jedi priporočljiv kozarček rdečega - 1 dl poljubnega belega vina Takšen čaj se je od nekdaj pripravljal po naših domovih in tudi danes vedno znova odkrivamo modrost prednikov, ki so si sami lajšali prehlade. Vino se je uporabljalo za razne pripravke, ki jih domača lekarna ni pozabila, na rekonvalescente in živčne pa ugodno vpliva tale zvarek: v litru slajšega vina dobre kakovosti za 10 dni namočimo 80 g zrezanih žajbljevih listov in pustimo na soncu dva tedna. Nato precedimo ter po jedi vsakič vzamemo eno veliko žlico tega zdravila in pri priči se bo mir naselil celo v najbolj mračni dom. Peter Boršič Tinktura Alkohol je bil pogosto baza za lajšanje različnih težav, pri čemer je ključnega pomena njegova kakovost. Na vrhu je vinsko žganje ali pa tropinovec, kajti ima najboljše parametre alkohola in je brez vonja. Včasih so izdelovali tinkture, ki jih še danes pozna homeopatija, spodaj opisana pa je vsestransko uporabna. V litrsko steklenico damo 200 g drobno narezanega svežega žajblja, prelijemo z močnim žganjem, ki vsebuje od 50 do 60 „gradov“ in dobro zapremo. Shranimo na sobni temperaturi v svetlem prostoru. Večkrat dobro pretresemo, pa tudi krajši pogovorček s „šnopcem“ ni odveč, posebej ko začne odgovarjati. Po treh tednih ga precedimo skozi čisto bombažno krpo, prelijemo v temne steklenice ter shranimo na hladnem in mračnem mestu. Uživamo dvakrat na dan po 10-15 kapljic v kozarčku vode. Tinkturo lahko uporabljamo tudi za grgranje ali izpiranje ran, vendar pretiravati ne gre, kajti žajbelj vsebuje živčni strup tujon, ki je v večjih količinah škodljiv. 21 Februar 2015 Akcija na prodajnem mestu Emonec v Šalari! Ob nakupu kave nad 2,50 € ena degustacija kave gratis! Emonec Kafe d.o.o., Koper Vanganelska cesta 20, 6000 Koper, tel.: 05 625 90 78, e-mail: [email protected] 22 Februar 2015 Ne izgubljajte časa z blebetanjem uspešnežev Do cilja vodi več poti Portorož – Verjetno ima marsikdo čez glavo dovolj vseh ti. instantnih uspehov, ki obljubljajo velike dobičke in mednarodno uspešnost, če vplačate nekaj sto evrov. Sprva je šlo večinoma za klasične mrežne marketinške podvige, vendar se tudi pri „prodajanju megle“ stvari spreminjajo. Dandanes številni obljubljajo preboj, če le kupite njihov produkt oz. verjamete, da vas bodo naučili, kako uspeti na Facebooku, prodajati kavo ali se prebiti kot zavarovalni agent. Nič ni narobe, če nekdo to ponuja in nekdo drug v takšno (večinoma) oslarijo verjame ter jo preizkusi. Najbrž se bo opekel, ampak nekateri pač najdejo užitek v tovrstni negotovosti. In zdaj mislite, da bi vas seveda morali opozoriti na vse možne prevare, ki obstajajo na tem svetu. Napaka! Navadno zadošča že ščepec zdrave pameti, kajti če je nekaj videti prelepo, da bi bilo resnično, to verjetno tudi ni. Seveda pa nikoli ne boste izvedeli, ali je zadeva v resnici lepa, če vanjo ne boste verjeli oz. investirali nekaj denarja, časa ali energije. Roko na srce, večinoma je to karta, na katero igrajo marketinški guruji, kajti vsakogar gloda črv dvoma: „Kaj pa, če je vse res?“ Glava je za razmišljanje Po svetu se medtem širi nova religija postavljanja ciljev, kar je povsem v redu (predvsem za tiste, ki jih takšno teoretiziranje ne zanima), vendar se ga večina loteva napačno, kar potem prinese razočaranje in opuščanje taistih ciljev. Vse preveč uspešnih ljudi govori o tem, kako so si postavili cilje in jih tudi dosegli. Različne knjige – bolj ali manj blef sumljivih „podjetnikov“, katerih edini podvig je ravno v tem, da prepričajo dovolj negotovih tepcev v nakup knjige – trdijo, da se je potrebno učiti na uspešnih ljudeh, torej bi moral vsakdo pazljivo preštudirati, kaj so naredili „zmagovalci globalizacije“ in to kopirati. Seveda pa vsi pozabljajo, da za vsakim uspešnim človekom ne stoji zgolj ženska, temveč običajno tudi veliko neuspešnih let, o katerih le redki govorijo. Ljudje pač raje slišijo zgodbe o zmagovalcih. Uspešni ljudje predavajo na znanih univerzah, vodijo privatne seminarje, pišejo knjige ter s tem generirajo še več uspeha. Je že kdaj kateri od ti. uspešnežev priznal, kako je imel enostavno srečo ali pa je bil največji podlež med podleži, da je preko trupel zlezel do vrha? Dajte no, po lastnih besedah so vsi garali od zore do mraka. Malo morgen, bi rekli južno od nas... Je Mark Zuckerberg genialen, ker je ustanovil Facebook? Hm, idejo je ukradel dvema študentskima kolegoma, financiral pa jo je njegov edini prijatelj, katerega Pot namesto cilja je kasneje tako svinjsko z..j..l, Iz celotnega razmišljanja bi da so ga vsi skupaj tožili ter lahko povlekli ugotovitev, da prejeli bajne odškodnine. so cilji precenjeni, veliko višjo Tovrstnih resničnih dogajanj vrednost pa ima sama pot do »navadni ljudje« običajno ne njih. Spomnite se risanke Wile poznajo, temveč prebirajo le E. Coyote and The Road Ruklasične zgodbe o uspehu in se nner (Kojot in Ptica tekačikajpak tudi sami odločijo, da ca), ki ima neskončno veliko bodo poskušali zgraditi svojo nadaljevanj, v katerih kojot polastno. Ker so zaslepljeni s ci- skuša uloviti ptico tekačico, ta ljem svojih vzornikov, prepros- pa se mu vsakič izmakne. Koto spregledajo njihovo pot, ki jot poskuša in poskuša, kupuje je bila pogosto trnova tako ali različne pripomočke, izumlja drugače. Je res lahko kdo tako stvari ter se žrtvuje zgolj zato, neumen in kot majhen otrok da bi ujel kosilo. Mimogrede, verjame, kako so neko mane- matematika se ne izide, saj pokenko „odkrili“ na poti iz šole, rabi veliko več kalorij za lov, čeprav je vsakomur jasno, da kakor bi jih pridobil, če bi ptise je v resnici prebila čez neš- co pojedel, toda navsezadnje je teto postelj? Skratka, tovrstni to le risanka. Skratka, lovi jo iz lovci na uspeh si zgolj zastavi- dneva v dan in mnogo nadaljejo cilj in ga poskušajo uresni- vanj kasneje pride do svojega čiti korak za korakom v skladu trenutka slave, ko mu naposled z (olepšanimi) navodili iz knji- uspe ujeti tekačico. Takrat pogge. Nato se pojavi ena težava, leda v kamero in izjavi: „Kaj pa druga ter seveda tretja in pa naj zdaj počnem?“ Prav to sledi veliki trenutek. Kdor te- je tudi „point“ tega razglabljažave premaga, bo uspel, če pa nja, kajti ko naposled dosežete nad vsem skupaj obupa, bo pač cilj, je to zgolj trenutek, ki ste obtičal in preostane mu zgolj ga lovili morda več let. Za večobjokovanje poskusa. Zakaj? no bo ostal zgolj trenutek, toda Jasno, ker ni dosegel cilja... pot do njega je prinesla cel kup dogodivščin, ki vsakomur ostanejo v spominu veliko dlje kakor sam cilj. Ko si torej določite cilje, poskušajte najti več poti do njega in enostavno začnite pogumno hoditi po njih. Ne velja se obremenjevati, katera je prava, najkrajša, široka, ozka... Vsaka pot je namreč priložnost, da spoznate nove ljudi, pridobite posle in izkušnje ter dodatne kvalitete. Definitivno vodi proti želenemu, potrebno jo je le prehoditi in na njej uživati. Ko naposled dosežeš cilj, pa si takoj postaviš novega, ki prinaša tudi nove poti z novimi užitki. Kdor ga je dosegel, je ob tem mimogrede in povsem zastonj prišel tudi do dragocenega spoznanja, da so različni motivacijski priročniki, nasveti za uspeh ali knjige o osebnostni rasti zelo uporabni, če morate npr. podložiti omaro. Kaj menite, je Messi postal velik nogometaš po zaslugi treningov in talenta ali je prebiral biografije Maradone, Peleja & Co.? Marko Kotnik www.markokotnik.com 23 Februar 2015 Metoda uspešnega uresničevanja življenjskih ciljev Nevrolingvistično programiranje Koper - Nevrolingvistično programiranje je metoda razumevanja tega, kako mišljenje, vedenje in jezik organizirati tako, da bomo dosegli svoj cilj. Metoda je nastala v zgodnjih 70-letih prejšnjega stoletja, ko sta John Gridler in Richard Bandler iz Kalifornijske Univerze v Santa Cruzu sistematično analiziral tri izjemne svetovne psihoterapevte: geštaldt terapevta Fritza Perlsa, družinsko psihoterapevtko Virginio Satir in psihiatra psihoterapevta Miltona Ericsona. Izbrala sta vzorce vedenja in jezika teh izjemnežev in jih pretvorila v jezikovne modele. Metodo sta poimenoval NLP. Sestavni del NLP je subjektivno doživljanje sveta. Vsak posameznik je namreč poseben v svojem doživljanju in uporablja njemu lasten model sveta. Vsak od nas lahko doseže spremembe na svojem področju delovanja in osebnosti, če zna v sebi najti pozitivne vire za spremembe, bodisi zavestne ali nezavedne. NLP je uporabna in uspešna medoda na različnih področjih od poslovnega, korporacijskega, vodstvenega, izobraževalnega in trženga do osebnega razvoja. Vsi smo se razvili kot enkratne osebnosti, iz lastne podobe v duši dobrega človeka. Vsak od nas bi naj bil odgovoren do sebe in drugih, kako bo sestavil sebe, svojo osebnost. Individualne posebnosti so tiste, ki nas naredijo ljudi z različnimi lastnostmi in odlikami in navsezadnje privlačne osebnosti. Samo v procesu indivuduacije se oblikuje bogatejša in zrelejša osebnost, ki postaja učinkovitejša. Psihične rasti ne moremo sprožiti z zavestnim naporom volje. Človek živi v prostoru in času, med ljudmi. Živi v okolju, kot celovita, polna, barvna, posebnost. Postane človek-do sebe in do drugih, blaga in pogumna ter odločna osebnost. To je samo nekaj od principov NLP. NLP pomaga posameznikom, ki iščejo svojo pravo pot v življenju, ki iščejo poklicanost, ki jih je strah in se bojijo ljubiti. Šole, učitelji, starši, partnerji v konfliktu ali sporu, otroci kot žrtve ločitvene stiske, posamezniki s travmo, osamljeni.... vsi tisti, ki imate veliko srce, pa vas je zapustila sreča, ker niste imeli priložnosti ali pa so vas izrinili tisti, ki mislijo, da ovladujejo zakonistosti tega sveta in jim je zunanja moč in nasilje ljubša kot pa globoka modrost in sočutje človeškosti. Vsem vam bo NLP rešitev vaših problemov. S pomočjo metode NLP odpravimo tesnobo, stres in različne oblike agresije zoper sebe, brez zdravil in psihoanalize. Treba je le dovolj temeljito prisluhniti sebi, se prepustiti izkušenemu svetovalcu (coachu), ki pozna metode in tehnike nevrolingvističnega programiranja, ki temeljijo na najnovejših spoznanjih nevropsihologije, delovanja spomina in čustvenih procesov in podzavesti. Vse to je združeno v izvirni metodi in tehnikah nevrolingvistike. Dr. Beno Arnejčič 24 Februar 2015 25 Februar 2015 Utripova nagradna križanka Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. DARILNI BON 1. nagrada: Odstranjevalnik dlak Velvetisse Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. 2. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. 10€ Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. KODA: 9URLE3Z3 Veljavnost do: 3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 5 evrov Rešite in pošljite do DARILNI BON 28. februarja! Darilni bon je vnovčljiv v spletni trgovini www.tvshopping.si ali pri telefonskem naročilu na telefonski številki 080 35 76.  Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. 10€ Navodila za sodelovanje Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. Veljavnost do: KODA: A7KAVXG5 A N K A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2. V obrazec vpišite svoje DARILNI BONpodatke. 11 12 3. Izrežite po oznakah, vstavi10€ te v kuverto in najkasneje do 28.2.2015 pošljite na naslov: 1. Pravilno rešite križanko. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 VODORAVNO NAVPIČNO 1 Mesto ob slovenski obali 6 Simbol za železo 8 Vrtna uta 9 Tračnica 11 Zvezda velikanka v Kefeju 13 Svetovna reka v grški mitologiji 14 Skandinavska letalska družba 15 Sinjska viteška igra 17 Medmet smeha 19 Jadranski otok 21 Rodezijski politik 22 Ljudstvo v zahodni Afriki 24 Oranje 26 Simbol za astat 28 Mešana preja 30 Zmaha pri šahu 1 Tropski sadež 2 Tovarna opeke 3 Zapečena rezina belega kruha z marmelado 4 6. črka abecede 5 Odebeljen del debla 6 Smerokaz za osmico 7 Vpiši: E 8 13. črka abecede 10 Beograjska glasbena skupina 12 Babilonski bog sladke vode 16 Otok v otočju Tuamotu 17 Najmlajši Noetov sin 18 Skandinavsko moško ime 20 Nadnaravno bitje 23 Simbol za aluminij 25 Italijansko: kralj 27 Kratica za Trieste Trasporti 29 Simbol za dušik 30 14. črka abecede Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož 4. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki Primorskega utripa. V boben za žrebanje bodo uvrščene samo pravilno rešene križanke. Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev. Telefon ali e-pošta Naslov Ime in priimek Veljavnost do: KODA: Y58JYI8S 13 Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. K R I Ž V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož 26 Februar 2015 PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE dogodki | lokalna ponudba | novosti 18.2. ob 19:00 Mestna knjižnica Izola 20.2. ob 19:00 Mestna knjižnica Izola Srečanje Mestna knjižnica Izola vabi na srečanje Študijskega krožka Kako živim ta trenutek. V srečanju bomo osvetlili temo jeze in strahov – njunih izvorov, kako jima pogledamo v oči in ju izničimo. O vzrokih, spoznanjih in rešitvah povezanih z jezo in strahovi bo spregovorila Andreja Kočevar iz Doma notranje izpolnitve. Vstop je prost. Predstavitev Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predstavitev z naslovom EFT ali tapkanje: prva pomoč za čustvene stiske. Življenje pred nas postavlja nemalo izzivov, ki jih ne uspemo sproti predelati, v nas se kopičijo nemir, nemoč, žalost, jeza, strah (npr. izguba službe, bolezen, denarne stiske…). V predavanju boste spoznali, kako si v čustvenih stiskah lahko pomagate z enostavno in preprosto tehniko – EFT (Emotional Freedom Technique) oziroma tehniko čustvenega osvobajanja, ki ji na kratko pravimo tudi tapkanje. S tapkanjem si kadarkoli lahko pomagamo do večjega miru in zbranosti, vaša aktivnost bo bolj osredotočena in smiselna. Tehniko bo predstavila Berta Rebol, ki se s tapkanjem ukvarja že pet let, o njenih izkušnjah si lahko preberete tudi na blogu: http://eftzgodbezanavdih. blogspot.com/ . Vstop je prost. JEZA IN STRAHOVI – NJUNI IZVORI, KAKO JIM POGLEDATI V “OČI” IN IZNIČITI 19.2. ob 19:00 Samostan Sv. Ana, Koper KONCERTNI CIKEL ‘VIVACE’ V koncertnem ciklu »Vivace« gostimo mlade nadobudne in ambiciozne glasbenike. Predstavili se bodo na krajših koncertih in se skušali povezati z občinstvom ... Pa ne samo preko glasbe, tudi poslušalci bodo za kakšen trenutek povabljeni k aktivnosti ... 1. koncert bo 19.2.2014 ob 19.00 v samostanu Sv. Ane V kopru, kjer se bo predstavil Uroš Barič (kitara). Vljudno vabljeni! EFT ALI TAPKANJE: PRVA POMOČ ZA ČUSTVENE STISKE februar - marec 2015 20.2. ob 19:00 Manziolijeva palača OTVORITEV SKUPINSKE RAZSTAVE »TRIESTE-ISOLA, IMPRONTE IN ANDATA E RITORNO« Otvoritev razstave Otvoritev skupinske RAZSTAVE »TRIESTE-ISOLA, IMPRONTE IN ANDATA E RITORNO« grafičnega ateljeja pod mentorstvom Franka Vecchieta. Razstava bo na ogled od 20.2. do 15.3.2015. 20. 2. ob 20:00 Kulturni dom Izola SVETLANA MAKAROVIČ: MESEČINSKA STRUNA Literarno-glasben recital Svetlani Makarovič se bo pridružil izjemen godalni trio, ki ga sestavljajo Bojan Cvetrežnik, Klemen Bračko in Barja Drnovšek. V presunljivi baladni pravljici mladi in nadarjeni ciganski violinist Tibor podleže pohlepu in zato izgubi svoj izjemni talent. »Mesečinska struna govori o tem, da se umetnik pred apriorno avtoriteto nikoli ne sme prikloniti tako globoko, da poljubi tla. Če to stori, mu ugasne zvezda, mesečina vzame struno nazaj in violina utihne za zmeraj.« (S. Makarovič) PORTOROŽ - PORTOROSE Nova kolekcija BOUTIQUE CHARME | Obala 43, 6320 Portorož | galerija San Marco | facebook: Butique Charme | [email protected] 27 Februar 2015 dogodki | lokalna ponudba | novosti PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE Organizator dogodka: Zavod SI-FILM Medijski pokrovitelj:Regional Obala. Partner v projektu:Mestna občina Koper. 27.2. - 1.3. 2015 ob 15:00 Izola ADRIA BIKE SHOW Kolesarska prireditev Od petka, 27. februarja do nedelje, 1. marca. Več informacij o največji kolesarski prireditvi v slovenski Istri: http://www.adriabikeshow.si 27.2. ob 18:00 Manziolijeva palača IZOLA IN RIBIŠTVO Predstavitev IZOLA IN RIBIŠTVO – večer posvečen Svetovnem dnevu gledališča. Projekcije na temo ribištva pripravljene pod mentorstvom Dragana Sinožiča. Pripovedovalka: Amina Dudine. 28.2. ob 19:00 Kulturni dom Hrvatini, Hrvatini ISTRA SMO LJUDJE Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - nastopile bodo različne sekcije članov KD Hrvatini, KD Istrski grmič in DSMO Kiljan Ferluga, pridružili pa se jim bodo tudi člani slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja. 5.3. ob 20:00 Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru KONCERTI AMABILE Vabimo vas, da odprto in radovedno prisluhnete naši večstoletni glasbeni dediščini, ne glede na to, koliko vam je blizu. Dovolite si, da se vas dotakne! V abonmajskem ciklu Amabile 14/15 je postavljena v ospredje sporočilnost s temami, ki so vsem skupne in so del našega vsakdana. Spodbuditi želijo zavedanje o pomenu vsakega trenutka, saj s posameznimi trenutki ustvarjamo življenje. Pustite se presenetiti z odličnimi glasbeniki, premišljeno izbranim programom in dramaturškimi vložki vsakega večera, prepustite se trenutkom novih zaznav! 5.3. ob 19:00, Galerija Alga MARTA FREI Otvoritev razstave Marte Frei redna udeleženka na številnih ekstemporih, kolonijah, razstavah, simpozijih, likovnih in kiparskih delavnicah ter dobrodelnih prireditvah. Prejela je že veliko nagrad in priznanj, njena dela so v številnih stalnih zbirkah doma in v tujini. 6.3. ob 20:00 Avditorij Portorož Predstava SUPER ABBA REVIVAL ŠOV V ŽIVO oblikovanje oglaševanje print shop Skupina ABBA STARS bo Avditorij Portorož preplavila z odlično glasbo skupine ABBA, odmevale bodo uspešnice, zapisane z zlatimi črkami v zgodovini pop glasbe: DANCING QUEEN, MAMMA MIA, S.O.S., WATERLOO, CHIQUITTITA, THE WINNER TAKES IT ALL, HONEY, HONEY, TAKE A CHANCE ON ME, FERNANDO, SUPER TROUPER … Večno skladbe skupine ABBA, v odlični interpretaciji kar 8 članske zasedbe ABBA STARS, bodo pričarali nepozaben večer. Obeta se odličen glasbeni šov, v živo. 6.3. ob 20:00 Kulturni dom Izola PRIMORSKA POJE Koncert Revija pevskih zborov v organizaciji CKŠP Izola in JSKD IO Izola. 7.3. ob 20:00 Kulturni dom Izola TENDANZA Plesna predstava ob 10-obletnici Plesnega društva Erato 14.3. ob 17:00 Kulturni dom Izola RIBIČ IN NJEGOVA HČERKA Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega društva Mari O Net.te distribucija www.studio18.si 28 Februar 2015 dogodki | lokalna ponudba | novosti PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE Organizator dogodka: Zavod SI-FILM Medijski pokrovitelj:Regional Obala. Partner v projektu:Mestna občina Koper. 27.2. - 1.3. 2015 ob 15:00 Izola ADRIA BIKE SHOW Kolesarska prireditev Od petka, 27. februarja do nedelje, 1. marca. Več informacij o največji kolesarski prireditvi v slovenski Istri: http://www.adriabikeshow.si 27.2. ob 18:00 Manziolijeva palača IZOLA IN RIBIŠTVO Predstavitev IZOLA IN RIBIŠTVO – večer posvečen Svetovnem dnevu gledališča. Projekcije na temo ribištva pripravljene pod mentorstvom Dragana Sinožiča. Pripovedovalka: Amina Dudine. 28.2. ob 19:00 Kulturni dom Hrvatini, Hrvatini ISTRA SMO LJUDJE Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - nastopile bodo različne sekcije članov KD Hrvatini, KD Istrski grmič in DSMO Kiljan Ferluga, pridružili pa se jim bodo tudi člani slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja. 5.3. ob 20:00 Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru KONCERTI AMABILE Vabimo vas, da odprto in radovedno prisluhnete naši večstoletni glasbeni dediščini, ne glede na to, koliko vam je blizu. Dovolite si, da se vas dotakne! V abonmajskem ciklu Amabile 14/15 je postavljena v ospredje sporočilnost s temami, ki so vsem skupne in so del našega vsakdana. Spodbuditi želijo zavedanje o pomenu vsakega trenutka, saj s posameznimi trenutki ustvarjamo življenje. Pustite se presenetiti z odličnimi glasbeniki, premišljeno izbranim programom in dramaturškimi vložki vsakega večera, prepustite se trenutkom novih zaznav! 5.3. ob 19:00, Galerija Alga MARTA FREI Otvoritev razstave Marte Frei redna udeleženka na številnih ekstemporih, kolonijah, razstavah, simpozijih, likovnih in kiparskih delavnicah ter dobrodelnih prireditvah. Prejela je že veliko nagrad in priznanj, njena dela so v številnih stalnih zbirkah doma in v tujini. 6.3. ob 20:00 Avditorij Portorož Predstava SUPER ABBA REVIVAL ŠOV V ŽIVO oblikovanje oglaševanje print shop Skupina ABBA STARS bo Avditorij Portorož preplavila z odlično glasbo skupine ABBA, odmevale bodo uspešnice, zapisane z zlatimi črkami v zgodovini pop glasbe: DANCING QUEEN, MAMMA MIA, S.O.S., WATERLOO, CHIQUITTITA, THE WINNER TAKES IT ALL, HONEY, HONEY, TAKE A CHANCE ON ME, FERNANDO, SUPER TROUPER … Večno skladbe skupine ABBA, v odlični interpretaciji kar 8 članske zasedbe ABBA STARS, bodo pričarali nepozaben večer. Obeta se odličen glasbeni šov, v živo. 6.3. ob 20:00 Kulturni dom Izola PRIMORSKA POJE Koncert Revija pevskih zborov v organizaciji CKŠP Izola in JSKD IO Izola. 7.3. ob 20:00 Kulturni dom Izola TENDANZA Plesna predstava ob 10-obletnici Plesnega društva Erato 14.3. ob 17:00 Kulturni dom Izola RIBIČ IN NJEGOVA HČERKA Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega društva Mari O Net.te distribucija www.studio18.si 29 Februar 2015 dogodki | lokalna ponudba | novosti PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE 14.3. ob 19:30 Avditorij Portorož Predstava AVTORSKI PROJEKT: 25.671 Prešernovo gledališče Kranj Drama Premiera: 21. marec 2013 Režija in scenografija: Oliver Frljić. Igrajo: Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Matjaž Višnar, Maja Frančeškin, Maja Rekar, Bojan Stojanov. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo pretresljive zgodbe o izbrisanih znašle v literarni ali gledališki obliki. V Prešernovem gledališču Kranj so na oder postavili zelo posebno, izredno angažirano predstavo v režiji Olivera Frljića, ki je v zadnjih letih na celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije nase opozoril z nekaj politično izjemno angažiranimi in kontraverznimi predstavami. 18.3. ob 18:00 - 19:00 Velika predavalnica, UP Famnit, Glagoljaška 8, Koper Izleti v matematično vesolje: Od najmanjših kvadratov do delovanja CT naprave Cikel poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v sodobnem svetu, Izleti v matematično vesolje že šesto leto zapored prinaša predavanja o matematiki v vsakdanu. www.famnit.upr.si 24.3. ob 9:00 Kulturni dom Izola OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Gledališke predstave org. CKŠP Izola in JSKD IO Izola SOL. Oziroma vse, kar je povezano s tem pojmom. Trajanje razstave: 23. 1. - 5. 4. 2015 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave! Organizator: Foto Klub Portorož Apolonijeva palača na Župančičevi ulici 9, Piran do 22.2.2015 27.3. ob 20:00 Kulturni dom Izola HUUN-HUUR-TU Koncert Skupina iz avtonomne republike Ruske federacije Tuva bo izvajala pesmi s tradicionalnimi glasbili in značilnim grlenim petjem. V mimetičnih zvokih zasedbe HuunHuur-Tu se zrcali narava azijske stepe, v melodijah globina kulture. To je dogodek sezone, ki ga ne smete zamuditi! 28.3. ob 17:00 Kulturni dom Izola OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Gledališke predstave org. CKŠP Izola in JSKD OI Izola do 5.4.2015, ob 17:00 Kulturni dogodek RAZSTAVA FOTOGRAFIJ: ZGODBE O SOLI Tokrat so člani Fotokluba Portorož zadali nalogo skozi fotografijo prikazati vsakdanjo in samoumevno dobrino - Kulturni dogodek SAMOSTOJNA LIKOVNA RAZSTAVA (TINE DEKORTI) Svoje risbe in druga dela bo na ogled postavil Tine Dekorti. Avtor nam bo predstavil likovna dela izdelana v svinčnih-kreda tehniki, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Nedvomno gre za izjemno razstavo, saj gre za avtorja, ki z veliko truda in potrpežljivosti izdeluje svoje likovne izdelke in s tem dokazuje, da mojstrstvo na tem svetu še vedno obstaja. Tor-pet: 15:00 - 19:00; Sob-ned: 11:00 - 16:00. Za več informacij in ogled izven urnika pokličite 031 381 809 Razstavo sta omogočila Krajevna skupnost Občine Piran in KUD Esko. Mestna galerija Piran do 24.5.2015 Razstava: F. Vecchiet v Piranu Kustosinja razstave: Nives Marvin www.obalne-galerije.si www.facebook.com/obalnegalerije CROSSFIT BOOTCAMP Liminjanska cesta, Lucija, 6320 Portorož | Info: 041 298 641