1. No category

številka 19, april 2011
Distrikt 129 – Slovenija
INTERVJU
ALENKA BOLE VRABEC
Naredimo dober
dobrodelni dogodek
Iskrene govorice
umetnosti
Kam gre
slovenski lionizem?
LION 1
H
Več informacij:
01/589 61 23 | www.dinersclub-bta.si
vozovnice / rent-a-car / namestitev / storitve
KO VEŠ, S KOM POTUJEŠ.
Izkusite prvovrstno oskrbo, neprecenljivi občutek varnosti in stalni dostop do storitev najvišje kakovosti. Izkusite vrhunska
poslovna potovanja z najvišjo dodano vrednostjo. Začutite prednosti poslovne kartice Diners Club v svojem podjetju.
Nova, edinstvena storitev Diners Club Business Travel Account bo zmanjšala stroške potovanj, povečala nadzor in omogočila pozitivni vpliv na denarni tok zaradi
možnosti odloženega plačila. Centralizirano vodenje vseh potovalnih stroškov na enem računu vam bo omogočilo sproten pregled nad potovalnimi in poslovnimi stroški
vseh zaposlenih, vključenih v shemo.
by
beseda guvernerja
Spoštovane članice in člani,
narava se počasi prebuja po mrzli zimi, vedno topleje je. Aktualni mandat gre tudi počasi h koncu. Veliko predsednikov se bo pošalilo, da končno, da že odštevajo. Tudi sam
sem tak. Res je, da je naporno in da vzame veliko časa. Vendar pa je plačilo v obliki hvaležnih oči in iskrene besede neizmerno.
Zato trdno verjamem, da si v srcu želimo še
več, da čutimo pri sebi kanček slabe vesti, da
nimamo še več časa, da bi lahko zbrali še več.
Kriza nam trga srce, ko vidimo, koliko več
ljudi je potrebnih pomoči, še posebej otrok.
Zato iskreno upam, da se nam pridruži še
več dobrih ljudi. Več nas bo, več pomoči bomo zbrali, več ljudem bomo pomagali.
Kot guverner sem obiskal veliko klubov. Trdno sem prepričan, da velika večina članov
pomaga, kolikor lahko. Zato vsem iskrena
hvala in vse občudovanje. Lahko smo ponosni na našo vlogo v družbi. Ker smo uspešni, bomo deležni tudi posebne časti, obiska
mednarodnega predsednika Sida L. Scruggsa III, ki bo naš gost na velikonočni ponedeljek. Naj ob tem omenim njegov moto, da
moramo Lions-i predstavljati svetilnik upanja (Beacons of Hope) v družbi. Verjamem,
da se po svojih močeh trudimo v to smer.
Ko gre mandat h koncu, se seveda vedno
bolj lahko oziram nazaj, sprašujem, kaj vse
bi lahko še naredil, koliko lepega se je doživelo, kje vse so še neizkoriščene možnosti.
Res je, da je zelo naporno, še posebej, če si ob
tem še oče dveh majhnih otrok, graditelj hiše
in polno zaposlen v službi. Hkrati pa je tudi
dejstvo, da je neizmerno lepo, lepo je videti
vso to energijo in dobro voljo, ki sta zbrani v
klubih in članih. Ni besed, da bi opisal, kako počaščen in ponosen je guverner, ki vodi tako sijajno ekipo, ki naredi toliko dobrega, povsem prostovoljno in brez plačila. Dejstvo pa je tudi, da so rezerve. Predvsem jih
vidim v potencialu, ki se skriva v članih, če
pogledamo na distrikt kot celoto, če se dvignemo nad klube. Tisoč petsto članov ima
toliko znanja, izkušenj, poznanstev, kapitala in energije, ki bi se poleg klubskih projektov lahko usmerili še v kakšen večji projekt.
Prepričan sem, da bi ga uspešno izpeljali,
kot ekipa slovenskih Lions-ov. Zato sem vesel, da se začenja pogovor o viziji lionizma v
Sloveniji, o nadgradnji dosedanjega dela in
boljši izkoriščenosti potenciala, ki je v nas.
Tako tudi sam odgovarjam na vprašanja, ki
so jih prejeli tudi bivši guvernerji in guvernerki ter so zapisani v reviji:
Moj pogled na vizijo za prihodnja leta je, da
dosedanje navdušujoče aktivnosti klubov
nadgradimo še z ambicioznim projektnim
delom distrikta. Morali bi izkoristiti celotni potencial slovenskega lionizma. V članih Lions klubov je zbranih izjemno veliko
znanja, izkušenj, povezav in zmožnosti. Zato bi lahko na letni ravni koordinirali večje
državne projekte, s katerimi bi opravili veliko delo (npr. izgradnja varne hiše, centra
za otroke, očesne ordinacije ipd.). Poleg tega bi se morali več pojavljati v medijih – tako z brezplačnimi oglasi za zbiranje donacij
kot s prenosi naših dogodkov. Po vzoru kartice Lions Diners Club bi morali zbirati sredstva tudi prek povezave z dobavitelji in trgovci. Poleg tega se mora slovenski lionizem
tesneje vključiti v projekte LCI-ja.
Ključno za uspešno delovanje kluba je druženje. Zanimivih in prijetnih dogodkov je
veliko, le obveščenost bi morala biti boljša
in premalo je obiskov s strani drugih klubov.
Vsi klubi morajo razmišljati o prihodnosti in
ustanoviti Leo klub. Tretje področje je čim
aktivnejše delo na terenu, med ljudmi, treba
jih je pritegniti in jih tako tudi informirati o
poslanstvu lionizma.
Lions klubi so v manjših krajih zelo vpeti v lokalno okolje in reševanje konkre-
tnih problemov, v večjih krajih je to neizkoriščeno. Premalo se pojavljamo na sejmih, koncertih, javnih površinah, povsod, kjer se giblje veliko ljudi. V osnovi pa
lokalno okolje zelo pozitivno gleda na vsako konkretno pomoč, ki jo izvedejo Lions-i.
Slovenski lionizem je na globalni ravni pridobil z mednarodnim direktorjem Janezom
Bohoričem. Zelo smo vpeti v vzpostavitev lionizma v regiji. Žal pa se manj angažiramo
za projekte v nerazvitem svetu. Tudi tu imamo še precejšnje rezerve.
Naj zaključim ta uvodnik s prošnjo. Na Japonskem je prišlo do grozljive tragične nesreče. Tudi veliko naših kolegov Lions-ov občuti in doživlja hudo bol. Prosim, pomagajmo, kolikor moremo. Imamo izjemno orodje
za pomoč, tj. LCIF, največji tovrstni sklad na
svetu, ki dejansko vsak podarjeni evro nakaže naprej ljudem, ki potrebujejo pomoč.
Želim vam vse dobro. Hvala za predano delo!
Anton Horvatič, guverner
lion 3
impresum in kazalo
STRAN
POMAGA MO .
glasilo Zveze lions klubov, Distrikt 129 – Slovenija
št. 19, marec 2011
Izdaja: Zveza lions klubov Slovenije,
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
www.lions-d129.si
E-POŠTA: [email protected]
[email protected]
GLAVNi in oDGOVORNI UREDNIK: Igor Savič
UREDNIški odbor: Polonca Kukec, Darinka Pavlič Kamien, Slavko Stošicki, Urban
Centa, Primož Punčuh, Marko Mlakar
3
Anton Horvatič, beseda guvernerja
Mozaik
Odmevne dejavnosti Lions-ov doma in
v tujini:
• Mednarodni predsednik Sid L. Scruggs
III: Vsem Lions-om v Sloveniji
• Mir in sožitje na zmagovalnem plakatu
• Pomoč Japonski in Novi Zelandiji
• Varstvo okolja na fotografiji
• Dobrodelni Lions ples 2011
• Lions Ski Open 2011
• Še vedno sanjam poplave
• Spletna stran Distrikta 129
• Priznanja organizacije Lions
10
Intervju: Alenka Bole Vrabec
LEKTORICA: Jelka Jamnik
Fotografija na naslovnici: Shutterstock
TISK: Grafično podjetje Schwarz, d. o. o.
Koprska 106/d, 1000 Ljubljana
Natisnjeno aprila 2011
v 1970 izvodih.
Oglasno trženje
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Igor Savič
[email protected]
VODSTVO DISTRIKTA 129
Guverner: DG Tone Horvatič,
LK Bled Golf
LANSKa guvernerka: IPDG Polonca Kukec,
LK Novo mesto
1. Viceguverner: VDG I Dorijan Maršič,
LK Ankaran Istra
2. Viceguverner: VDG II Zoran Vodopija,
LK Slovenj Gradec
Tajnica: Kornelija Marzel,
LK Slovenj Gradec
Zakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale
4 lion
Naše govorice
22
6
IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić
ZASNOVA in izvedba revije:
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
T: 01/ 300 01 90
[email protected]
www.p-m.si
STRAN
Umetnost je zgodba, ki nastaja kot sproščen
izraz in potreba človeka po nenehni ustvarjalnosti. Kadar skoznjo govorijo otroci, je to
čista iskrenost.
24
Klubsko ogledalo
• LK Ljubljana: Dobrodelni bovling
• Leo klub Ptuj: Likovna kolonija
• LK Maribor: Ana Liza v Narodnem domu
• LK Velenje: Koncert v glasbeni šoli
• Leo klub Ljubljana: Krvodajalska akcija
Pogled naprej
28
Očarljivo elegantna gospa, ki ljubi umetnost. Igralka, režiserka in prevajalka, ki te
s toplim glasom zvabi v svoje zgodbe. Alenka Bole Vrabec, ustanovna članica LK Bled,
brez kulture ne bi znala živeti in trudi se jo
vplesti tudi v lionizem.
14
Vizija slovenskega lionizma
Razmišljanja prejšnjih guvernerjev Distrikta 129, Slovenija
20
Poslanstvo dobrodelnih dogodkov
Mednarodna konvencija Seattle 2011
29
Mednarodno dogajanje
• Intervju: Matthew Kiefer
• Izmenjava mladih 2011
Zadnja beseda
Za zbiranje sredstev pomoči dobrodelne organizacije in posamezniki izvajajo številne
aktivnosti, med katerimi je najpogostejša organizacija dobrodelnih dogodkov.
Ana Čemažar
30
napovedujemo
DOBRODELNA DRAŽBA
LK Slovenska Bistrica pripravlja v četrtek,
7. aprila v Bistriškem gradu veliko dobrodelno dražbo umetniških del v sodelovanju z likovno sekcijo KUD Gaj z Zgornje
Polskave, slikarjem Danielom Gajštom in
slikarko Štefanijo Jesenek Šešo.
ZDRUŽENI LIONS-I POMURJA
24. maja 2011 bodo pomurski Lions
klubi združili moči in ob zaključku sezone pripravili dobrodelni koncert, ki
bo v gledališki in koncertni dvorani v
Lendavi, začel pa se bo ob 19.30. Tako se velike prireditve skupaj lotevajo eden najstarejših Lions klubov v Sloveniji, LC Murska Sobota, in kluba, ki
sodita med najmlajše, LC Lendava in
LC Ljutomer. Zbrani se bodo družili ob
zvokih izjemnega in nenavadnega violinista Felixa Lajka, ki mu pravijo tudi
hudičev goslač ali vojvodinski Paganini.
LIONS ALPE-ADRIA GOLF 2011
Lions klub Bled Golf in Lions klub Bled
bosta 28. maja 2011 na Bledu organizirala drugi mednarodni dobrodelni golf
turnir Lions Alpe-Adria Golf 2011. Na
turnirju pričakujemo tudi udeležbo Lions klubov regije Alpe-Adria. Pripravili bomo program za negolfiste in bogat srečelov. Zbrana sredstva bomo namenili dobrodelni akciji za pomoči potrebne. Več podrobnosti v kratkem na
www.lionsklubbled-golf.si.
Prijazno vabljeni na Lions Alpe-Adria
Golf 2011 na Bled. Pomagamo!
mozaik
mozaik
Vsem Lions-om
v Sloveniji ...
... želiva z Judy samo najboljše. Pripravljava se na obisk vaše dežele, kjer bova uživala v vaši gostoljubnosti in se poučila o
vaši koristni pomoči vašim skupnostim.
Vedno znova naju preseneti in prevzame
predanost naših članov, ki jih spoznava na
najinih potovanjih, in prepričana sva, da
bo tudi tokrat tako.
Lions-i v Sloveniji sprejemate naše poslanstvo z odprtimi rokami, kar se je še poseSporočamo veselo novico, da je potrjen obisk mednarodnega predsednika Sida L. Scruggsa III v Sloveniji. Rezervirajte si velikonočni ponedeljek,
25. aprila, za srečanje z njim.
bej pokazalo ob septembrskih poplavah.
Ob pomoči LCIF-a ste Lions-i še mesece
pomagali žrtvam in jih oskrbovali z osnovnimi dobrinami. Tako ste pokazali neprecenljivo vrednost našega združenja.
Lions-i smo svetilniki upanja. Naš svetilnik
pomoči mora svetiti močno. Ob tej priložnosti vas prosim, da se ponovno posvetite pomoči. Pomagajte otroku. Pomagajte pomoči potrebnim. Očistite okolje. Rešite vid. Vse Lions-e potrebujemo, da dajo največ, kar lahko. Tako lahko omogočimo boljši jutri tistim, ki potrebujejo pomoč. Naš svetilnik upanja bo najmočne-
je sijal takrat, ko bo vključena tudi vaša
pomoč.
Družba zdaj potrebuje Lions-e bolj, kot jih
je kdaj prej. Lions-i – prav takšni, kot ste vi
– so ključni pri podajanju roke tistim, ki jo
najbolj potrebujejo. Ste na dobri poti, zato
nadaljujte dobra dela in še naprej spreminjajte življenja mnogih. Pri vaših nadaljnjih
prizadevanjih vam želim veliko uspeha.
S prisrčnimi pozdravi!
Sid L. Scruggs III, mednarodni predsednik,
The International Association of Lions Clubs
Mir in sožitje na zmagovalnem plakatu
V okviru mednarodnega tekmovanja mladih Plakat miru je letos svoje misli naslikalo okoli 350.000 otrok, starih od enajst do
trinajst let. Zamislili so si svet, v katerem
vladata mir in sožitje. Zmagovalni plakat je
na že 23. tekmovanju ustvaril enajstletni
Špelin plakat – zmagovalec Distrikta 129.
deček Raj Phairembam iz Moiranga v indijskem Manipurju.
Raj bo za nagrado prejel 5.000 ameriških
dolarjev in izlet v New York zase ter za dva
spremljevalca, ki bosta šla z njim na slavnostno podelitev nagrad. Preostalih triindvajset nagrajencev prihaja iz Argentine, Indije,
Indonezije, Italije, Kanade, s Kitajske, iz Koreje, z Malte, iz Mehike, Nepala, Nigerije, z
Nove Zelandije, iz Španije, Šrilanke, Tajvana,
Urugvaja in Združenih držav.
Pri letošnjem mednarodnem ocenjevanju v
Chicagu je sodelovalo petintrideset posameznikov iz sveta umetnosti, izobraževanja, medijev ter iz mladinskih in mirovnih
organizacij. Počaščeni, da lahko sodelujejo pri akciji, so poudarili, kako zelo težko je
bilo izbrati najboljšega med toliko čudovitimi plakati.
Slovenska zmagovalka Plakata miru 13-letna
Špele Bevčič iz OŠ Srečka Kosovela Sežana pod
pokroviteljstvom LK Sežana, je prejela nagrado
podjetij Kompas Holidays in Založba Mladinska
knjiga. Razstavo Plakat miru si je mogoče ogledati v Cankarjevem domu v Ljubljani, v sklopu
Svetovnega vrha knjige, vse do 8. aprila in na internetni strani: www.pictureslovenia.com/si T.M.
Rajev zmagovalni plakat mednarodnega tekmovanja.
lion 5
Pomoč Japonski
S strahom smo 11. marca vsi strmeli v novice, ki so prihajale z daljne Japonske. Potres z magnitudo 8,9 in cunami, ki mu je
sledil, sta bila le začetek groze za tamkajšnje prebivalce in sta terjala na tisoče žrtev. Uničujoče poplave in eksplozije v jedrskih elektrarnah so bile samo še novi udarci. Lions-i na Japonskem so se kljub stalne-
mu strahu pred še večjo katastrofo nemudoma mobilizirali, prav tako se je takoj odzvala fundacija LCIF. Za takojšnjo pomoč je
namenila pet milijonov ameriških dolarjev.
Anton Horvatič, guverner Distrikta 129,
Slovenija, je 13. marca nagovoril vse slovenske Lions klube in jih pozval k zbiranju
pomoči prek LCIF-a. Že naslednji dan so se
Loreni Hus, koordinatorki programa LCIF,
začeli javljati posamezni predsedniki z željo po sodelovanju. Guverner Anton Horvatič, VDG I Dorijan Maršič in PDG Lorena
Hus so se takoj zatem sestali ter oblikovali
stališča o dolgoročnem planu in potrebnih
akcijah. Že 15. marca so se začeli odzivati
klubi s poročili o sodelovanju ali z že konkretnimi nakazili LCIF-u. Guverner se je zavezal, da bo pregledal finančno stanje Distrikta 129 in določil vsoto, ki jo bo LCIF-u
nakazal slovenski distrikt.
Vsem klubom, ki so se ali se bodo odločili
sodelovati, se iskreno zahvaljujem. T. M.
Pomagamo Japonski!
Pošljite SMS z besedo »POMAGAMO« na številko 1919 in prispevajte 1 €.
Zbran denar bo v celoti namenjen žrt­
vam Japonske katastrofe.
Po potresu
na Novi Zelandiji
22. februarja 2011 je mesto Christchurch na Novi Zelandiji stresel potres z močjo
6,3 po Richterjevi lestvici. Tisoči so ostali brez strehe nad glavo, brez pitne vode,
povrhu pa je v dneh po potresu sledilo še
več kot šestdeset popotresnih sunkov.
Tudi ob potresu prizadeti Lions-i niso pozabili na svoje poslanstvo in so priskočili na
pomoč. Med drugim so pomagali oskrbeti prizadeto območje s pitno vodo, s člani
Rdečega križa so obiskali prizadete, jim zagotovili potrebne dobrine in nujno zdravniško ter duševno pomoč, organizirali so večerjo in prenočitev za tiste, ki so ostali brez
strehe nad glavo, v akciji zbiranja finančnih
sredstev pa so v enem samem koncu tedna zbrali 34.000 ameriških dolarjev. T. M.
Decembrske igrače
Lani decembra je Božiček razveselil toliko otrok
kot še nikoli. S pomočjo podjetja Baby Center in
fundacije GoodLife smo lioni in leoti obdarovali otroke s 6.000 igračami in pripomočki. V akciji
je sodelovalo 32 Leo in Lions klubov, ki so organizirali obdarovanja otrok v božično-novoletnem
času. Za prejeto donacijo se donatorjem iskreno
P. P.
zahvaljujemo.
Varstvo okolja
Uspešno smo zaključili Lions Environmental Photo Contest, mednarodno tekmovanje fotografij okolja,
naravnih fenomenov, živali in rastlin.
Lansko leto je bila izbrana fotografija dr.
Tomaža Lundra, člana LK Ljubljana Barje,
uvrščena v finalni izbor LCI-ja za najboljšo
fotografijo in je objavljena v koledarju Lions Environmental Photo Contest za leto
2011. Letos so se povabilu na tekmovanje
za najboljšo fotografijo odzvali Lions klubi Ljubljana Barje, Krško, Maribor in Novo
mesto. Tričlanska strokovna komisija, ki so
jo sestavljali Zvone Pelko, Jožef Matijevič in
Hamo Čavrk, je izbrala fotografijo Andreja
Škrinjarja, člana LK Novo mesto.
Mednarodni predsednik Sid Scruggs je v
svoj program vključil skrb za okolje in poudaril pomen 22. aprila – dneva našega planeta, ki ga bomo v svojem okolju zaznamovali na primeren način.
Ksenija Žužić Čavrk,
pooblaščenka za varstvo okolja
6 lion
Zmagovalna fotografija Andreja Škrinjarja.
mozaik
Dobrodelni Lions ples 2011
Po tradiciji je eden prvih, gotovo pa tudi večjih lionističnih dogodkov vsako leto Veliki dobrodelni Lions
ples Lions kluba Ljubljana, ko se tretjo soboto v januarju zberemo v Cankarjevem domu.
Tudi letos nas težke razmere in kriza niso
odvrnile od tega, da začnemo dobra dela, ko je leto še mlado. Če je lansko, jubilejno 20. obletnico zaznamovalo rekordno
število gostov, je bila družba letos primerna običajnemu 21. letu delovanja kluba, a
prav tako dobrosrčna. Da smo bili uspešni,
potrjuje podarjenih 17.000 evrov, ki smo
jih namenili različnim organizacijam in
projektom: Centru Dolfke Boštjančič, Draga, Ig, za opremo novega bivalnega doma
na Debelem rtiču (5.000 evrov), Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste za projekt
Nikoli sam (5.000 evrov), Medobčinskemu
društvu slepih in slabovidnih Ljubljana za
dva povečevalnika Looky za dve slabovidni srednješolki in prilagojen prenosni računalnik za srednješolko (2.000 evrov) ter
Mestnemu društvu gluhih Ljubljana za nakup prilagojenih aparatov, kot so elektronska varuška, slušni aparat, prenosni telefoni, vibracijske budilke (5.000 evrov).
Cenjenim donatorjem se v imenu prejemnikov zahvaljujemo, gostje pa so k temu
znesku poleg donacije kot nadomestila za
vstopnico prispevali še z nakupom bonsajev, posajenih v unikatne keramične lončke varovancev VDC-ja Dolfke Boštjančič v
Ljubljani. Združeni narodi so leto 2011 razglasili za leto gozdov. Tako je prav vsak
udeleženec Velikega dobrodelnega Lions plesa lahko domov odnesel čisto svoje
D. P. K., F: Žare Modlic
drevo.
Tjaša in Tone Prosenc pri izbiri svojih bonsajev.
Prejemniki letošnjih donacij.
Predsednik LK Ljubljana mag. Martin
Logar s soprogo Natašo in predsednica
organizacijskega odbora Darinka Pavlič
Kamien s soprogom Petrom.
Lions Ski Open 2011
Akciji LK Bled Golf so se prvič pridružili Karitas Slovenija, Rdeči križ Slovenije, Zveza Lions klubov, distrikt
129, Slovenija, Rotary Slovenija, ZPMS in Smučarska zveza Slovenije.
V Kranjski Gori je 12. februarja potekalo 9.
dobrodelno smučarsko prvenstvo Lions Ski
Open 2011. Organizacijski odbor, sestavljen
iz predstavnikov vseh sodelujočih dobrodelnih organizacij, je za projekt, ki je najbolj
potreben pomoči, izbral vzpostavitev ljudske kuhinje v Ljubljani. Vrednost projekta je
ocenjena na 50.000 evrov. Sodelovanje dobrodelnih organizacij je prej izjema kot pravilo, zato je bil predsednik pobudnika akcije, LK Bled Golf, Silvo Buček navdušen: »V
slogi je moč. Skupaj lahko naredimo zelo
veliko in k skupni zgodbi prispevamo bistveno več.« Po izkušnjah nekaterih sodelujočih
dobrodelnih organizacij je potreba po ljudski kuhinji v Ljubljani vse večja, saj se nanje
obrača vedno več obubožanih ljudi, tudi z
družinami.
Nadzor nad delovanjem kuhinje bo prevzel Karitas, ki že ima ekipo prostovoljcev, hrano bodo pripravljali v Domu Janeza Krstnika v Trnovem, potekajo pa tudi
Igor Žula, Rotary klub Kranj, Primož Kapus,
vodja projekta Lions Ski Open 2011, Silvo
Otroci iz socialno ogroženih družin, ki jim je LK Bled Golf
prek ZPMS-ja omogočil zimski smučarski dan v Kranjski Gori. Buček, predsednik LK Bled Golf.
pogovori s trgovskimi podjetji za donacije
izdelkov. K projektu so povabili tudi MO
Ljubljana, s katero bodo skupaj poiskati
primerno lokacijo v centru Ljubljane.
»Sodelovanja humanitarnih organizacij pri
projektu ljudske kuhinje sem izjemno vesela. Najprej zato, ker nam uspeva preseči splošno ljudsko mnenje, da vsaka od humanitarnih organizacij deluje ločeno od
druge. To seveda ni res. Prav vsi delujemo
v korist malih ljudi, skušamo jim pomagati iz brezna revščine in obupa. In ker je v
naši družbi žal vse več tudi lačnih – med
otroki, mladimi, družinami in ljudmi z obrobja –, izrekam vse spoštovanje Lions klubu Bled Golf, ki nas je združil v prizadevanjih, da lačnim želodcem ponudimo toplo
vsebino. Verjamem, da bo tej akciji sledila
še kakšna!« pozdravlja skupno akcijo Anita
Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste. V. K., F: Mediaspeed
lion 7
Še vedno sanjam poplave
Šopek nastopajočih na koncertu Še vedno sanjam poplave.
Simpatična povezovalca večera Vita Mavrič in Boris Kobal z županom
MOL-a Zoranom Jankovićem.
Spomin na september 2010, ko je Slovenijo zajelo močno deževje, je še kako živ. Sploh za tiste, ki so bili dobesedno odrezani od
sveta. Prav je, da v takšnih trenutkih dobrodelnost ne pozna meja. Iniciativni odbor Črna vas in Lipe je v novembru organiziral dobrodelni koncert in sejem rabljenega pohištva, Mestni občini Ljubljana pa je poslal tudi zahtevo za izvedbo preventivnih protipoplavnih ukrepov.
dio Center, Teater, Pristop, Petrol, Akustika Pirman, Rotary klub
Ljubljana Carniola, Benton, Altos in Amis. S prodajo vstopnic in
z donacijami na transakcijski račun so organizatorji zbrali preko
20.000 evrov za pomoč poplavljencem v Črni vasi in Lipah. Donacija Distrikta 129, Slovenija je znašala 4.000 evrov.
Na dobrodelnem koncertu Še vedno sanjam poplave, ki je bil 7.
novembra 2010 v športni dvorani Krim, so nastopili številni slovenski glasbeniki: Vlado Kreslin, Zoran Predin, Elda Viler, Ana
Dežman, Alenka Godec, Jan Plestenjak, Neisha, Darja Švajger, Severa in Gal Gjurin, Hamo, Vesna Zornik, Vita Mavrič
in kvartet Akord, Cafe teater band in pevski zbor Kombinat. Večer sta povezovala vedno simpatična Vita Mavrič in nadvse zabavni Boris Kobal. Med sponzorji so največji delež k organizaciji tega dobrodelnega dogodka prispevali Mestna občina Ljubljana, Zavod Tivoli, Eventim, Dnevnik, Radio Ekpres, Ra-
Iniciativni odbor Črna vas in Lipe je organiziral tudi sejem rabljenega pohištva. Na spletni strani www.crnavas.si je vse, ki imajo pohištvo, ki ga ne potrebujejo več, čeprav je še uporabno, pozval, naj ga podarijo za pomoč poplavljencem Črne vasi in Lip.
Kot je bilo že omenjeno, pa je iniciativni odbor Mestni občini Ljubljana poslal tudi zahtevo za izvedbo preventivnih protipoplavnih
ukrepov. V odgovoru na zahtevo je župan MOL-a Zoran Janković
poudaril, da je izvedba vseh treh glavnih predlogov (upravljanje
zapornic in postavitev vodomernih postaj, čiščenje strug Ljubljanice, Grubarjevega kanala in pritokov) v pristojnosti države in da
so predlagani ukrepi že smiselno vključeni v zahteve MOL-a, ki jih
Tina Mesarić
je ta poslal ministru za okolje in prostor.
60.051,80
Finančno poročilo
Zaradi izrednih dogodkov – poplav, ki so
se zgodile sredi septembra 2010 – je bila
sklicana izredna seja kabineta guvernerja.
Na tem sestanku je bila določena posebna komisija za poplave, ki je pozneje vodila koordinacijo in aktivnosti.
Prek regijskih in conskih predsednikov smo
pozvali slovenske Lions klube, naj pošljejo
informacije o potrebni pomoči na terenu
in načinu sodelovanja z našim distriktom.
Pripravile so se preglednice za razvid direktnih nakazil Lions klubov in njihovih namenov (za družine, zdravstvene ustanove, Zvezo prijateljev mladine, civilno inciativo, Rdeči križ, Karitas …) – iz tega naslova je bilo zbranih 19.450,00 evrov. Denarna nakazila iz naslova dohodnine in nakazila Lions klubov, posameznikov, organizacije Rotary in LCIF-a so se stekala na
8 lion
bančni račun ZLK, D 129, Slovenija, s temi
sredstvi pa je ZVEZA kot imetnik statusa
humanitarne organizacije nabavila razvlažilce, plačevala račune in nakazovala denar pomoči potrebnim. Seštevek nakazil in
porabljenih denarnih humanitarnih sredstev je tako znašal 40.601,80 evra.
Seštevek vseh denarnih sredstev, ki
so bila porabljena za humanitarnost
in pomoč, je znašal 60.051,80 evra.
S pomočjo so se poleg drugih hitro odzvali številni slovenski Lions klubi, ki jih v nadaljevanju ponosno omenjam:
Distrikt 129, Slovenija , LCIF – Emergency
V tem poročilu je treba omeniti številne
prostovoljne ure Lions-ov in požrtvovalnih Leo-tov, ki so svoj čas prispevali v dobro humanitarne akcije Poplave 2010.
Grant, LK Slovenska Bistrica, LK Piramida
Maribor, LK Ljubljana, LK Murska Sobota,
LK Celje Mozaik, LK Trbovlje, LK Brnik, LK
Trbovlje Brin, LK Rogaška, Rotary klub Zagorje (Aleš Zupan), LK Ljubljana Iliria, LK
Krško, LK Ljubljana Viva, LK Ljubljana Barje, LK Novo mesto, LK Ptuj , LK Sežana,
LK Koper – Capodistria, LC Vrhnika Notranjska, LC Nova Gorica, LC Zemono, LC
Maribor, LC Slovenj Gradec, LC Vogrsko,
Zdenko Podlesnik, LK Ljubljana Forum, LK
Dobrovo, LC Ljubljana Omnia, LK Trebnje,
LC Ljubljana Tivoli …
Po vsej verjetnosti so pomagali in solidarno združili svojo pomoč za ljudi v stiski tudi posamezniki in simpatizerji naše Lions
organizacije ter drugi slovenski klubi.
Boštjan Pavlič, zakladnik ZLK,
Distrikt 129, Slovenija
mozaik
Vstopite
na intranet
Naša spletna stran na domeni www.lions-d129.si postaja čedalje pomembnejše komunikacijsko sredstvo našega distrikta, obiskanost njenega javnega dela v zadnjih mesecih redno presega 1.100 obiskovalcev mesečno. Tudi strani za člane, intranet, uporablja velik del našega članstva, predvsem klubski funkcionarji in člani kabineta guvernerja. Do sedaj je v intranet vsaj enkrat
vstopilo 306 članov. Za širši krog članov je v intranetu uporaben predvsem
naš imenik – baza osebnih podatkov
vseh članov Lions in Leo klubov, ki je tudi glavni razlog, da imamo vstop zavaPrva prijava
v intranetne strani
• V spletni iskalnik vtipkajte domeno
http://www.lions-d129.si;
• spodaj desno je okno za prijavo v članske strani (intranet);
• v prvo okence vtipkate svoj e-mail naslov (tistega, ki je objavljen v Lions
Imeniku);
• v drugo okence vtipkate geslo za prvo prijavo (pove vam ga tajnik vašega kluba);
• kliknete gumb »prijava«;
• pojavi se nov obrazec za vnos enkratnega varnostnega gesla (SMS-geslo);
rovan z najsodobnejšim varnostnim sistemom avtentikacije SecureKey. Njegova uporaba je zelo preprosta, a še vedno dobivam e-pošto in telefonske klice
članov, ki bi želeli vstopiti v intranet, a
ne vedo, kako, zato so tukaj navodila za
prvi vstop. Opazil sem tudi 26 neuspešnih poskusov vstopa, ker član ni imel
vpisanega svojega e-maila ali številke
svojega mobilnega telefona ali pa je bila ta vpisana v nepravilnem formatu. Če
se torej ne morete prijaviti v intranet,
zaprosite tajnika kluba, da popravi vaše podatke.
Urban Centa, urednik spletne strani
• opomba: pri sebi morate imeti tisti
mobilni telefon, katerega številka je
vpisana v Lions imenik; če ga nimate
več, javite številko novega GSM-a tajniku vašega kluba, da jo popravi v bazi članov;
• SMS-geslo vpišete v okence za vnos
SMS-gesla;
• kliknete gumb »prijava«;
• ob prvi prijavi (torej le ob vašem prvem dostopu do članskih strani – intraneta) se pojavi okence za obvezno
zamenjavo osebnega gesla (geslo,
ki vam ga je dal tajnik kluba, velja le
za prvi obisk intranetnih strani, obvezna je zamenjava osebnega gesla, ki
bo odslej samo vaše in ga ne ve nihče drug);
• v prvo okence vtipkate novo osebno
geslo (najmanj 6 znakov, dovoljene so male in velike tiskane črke
ter številke, brez presledkov);
• v drugo okence še enkrat vtipkajte novo osebno geslo (kot potrditev);
• kliknete gumb »potrdi« in s tem ste
končali prvo prijavo v intranetne strani.
Varnostno opozorilo
• po nekaj sekundah na svoj mobilni telefon prejmete SMS-geslo (velja le za
enkraten obisk – za vsak obisk dobite
novo geslo);
Če prejmete SMS-geslo, pa ga niste zahtevali (niste se prijavljali v intranet), to
pomeni, da nekdo želi vstopiti v intranet
z vašim e-mailom in osebnim geslom! V
takem primeru to TAKOJ javite uredniku ([email protected]) in čim prej spremenite svoje osebno geslo. To lahko storite kadar koli, možnost se pojavi v okencu za prijavo, potem ko ste prijavljeni v
intranet.
Priznanja
in odlikovanja
organizacije Lions
V mednarodno gibanje Lions smo člani vstopili z
namenom pomagati ljudemv stiski. Vendar pa je
pohvala tisti vzvod, ki motivira in daje plemenitemu delu njegov sijaj. Tako imamo v Lions organizaciji na voljo več oblik zahval svojim članom.
Stopnja odlikovanja se nanaša na to, kdo podeljuje odlikovanje. To je lahko predsednik kluba,
guverner distrikta ali mednarodni predsednik.
Vsakdo od navedenih uporabi različne oblike in
načine podelitve. Podelitev lahko opravi sam ali
po pooblaščencu. Tokrat predstavljamo odlikovanja klubskega predsednika.
Član Lions kluba prejme odlikovanje predsednika kluba za:
• zasluge na ravni kluba;
• zasluge za delo v okolju, v katerem deluje klub;
• za uspehe v kaki klubski akciji itd.
Upoštevati je treba, da so naloge klubskega značaja. Predlog za priznanje lahko dajo člani kluba ali drugi Lions-i. Predsednik se o posameznih
odlikovanjih članov kluba odloča sam ali skupaj s
predsedstvom kluba. Predsednik lahko podeljuje
odlikovanja Lions organizacije ali pa posebna priznanja, ki jih ima posamezni klub (klubske skulpture, drugi predmeti ali pisne zahvale).
Za uspešno delo tajnika in zakladnika podeljuje
predsednik posebno klubsko priznanje sekretarju in zakladniku kluba. Predsednik kluba predlaga
podelitev priznanja za posameznega člana tudi
guvernerju ali organizaciji LCI (100-odstotni predsednik, 100-odstotna udeležba, priznanje sekretarja, zakladnika in drugih področij).
Odlikovanja Lions organizacij.
PRiZNANJA predsednika Lions kluba:
• G 125 C – committee chairman club officer
award medal
• G 125 S – priznanje sekretarju kluba
• G 125 T – priznanje zakladniku
• priznanje predsednika kluba
• odlikovanje za dobro izvedeno akcijo ali program
• za uspešno opravljanje na področju stikov z javnostmi
• priznanje za zasluge
Slavko Stošicki
• posebno priznanje za delo
lion 9
Alenka
Bole Vrabec
Očarljivo elegantna gospa, ki ljubi umetnost. Igralka, režiserka in prevajalka, ki te s toplim
glasom zvabi v svoje zgodbe. Alenka Bole Vrabec, ustanovna članica LK Bled, brez kulture
ne bi znala živeti in trudi se jo vplesti tudi v lionizem. Lahko bi rekli, da že leta gradi most
med kulturo in tistimi, ki so potrebni pomoči.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Ujeli smo vas takoj po prihodu z okrevalnega počitka na
Madžarskem. V toplicah je po navadi časa za branje na
pretek, za vas, ljubiteljico literature, še posebej. Kaj vse
ste prebrali in vam je nahranilo dušo v zadnjih dneh?
Angeles Mastretta: Arrancame la vida/Iztrgaj mi življenje, imeniten mehiški roman, Ljubezen v zraku Janija Virka in prišla sem do
polovice knjige Agathe Christie Nevarnost v hiši na koncu. Kar lep
izkupiček, saj sem bila na take vrste dopustu, na katerem ti takoj jasno povedo, da v vodi ne smeš pretiravati z gibanjem. Tako med posameznimi terapijami ležiš na ležalniku in veliko bereš.
Kot prevajalka iz španščine verjetno špansko literaturo
berete v izvirniku. Spadate med hitre bralce?
Res sem se učila hitrega načina branja, tistega na počez, ampak če
ima kdo dober stil pisanja, je to nemogoče. Od knjige nimaš nič, tako hitro branje bi bilo le izguba časa.
Lahko pa rečem, da spadam med tiste bralce, ki odložijo knjigo, če
jih po nekaj straneh ne zagrabi. Nisem taka, da bi trmasto vztrajala, da le pridem do konca. Zelo rada imam tudi poezijo, brez nje ne
grem nikamor. Na Madžarskem je bila to trubadurska poezija.
Brez kulture ne bi znala živeti. Žal pa se Slovenci
ne zavedamo, kaj vse je nekultura, saj izgubljamo
merila.
co in slovar. Tako sem jih dobila, zraven pa še šest vinilnih plošč za
vadbo jezika. Sama sem se učila in španski jezik me je čisto osvojil,
sploh južnoameriška literatura. Moj prvi prevod za odrasle – Praznovanje drugih španskega pisatelja Juana Goytisola – je izšel leta
1964 v zbirki Sodobni roman Cankarjeve založbe.
Pred tem pa ste že prevajali iz nemščine, kajne?
Da, moj čisto prvi knjižni prevod je bil iz nemščine. To je bila mladinska zgodba o Hirošimi, o bolni japonski deklici, ki je tako kot večina
Japoncev verjela, da se ji bo izpolnila vsaka želja, če naredi tisoč papirnatih žerjavov. In ona jih naredi devetsto devetinosemdeset in potem umre. To je zelo tankočutno napisana zgodba avstrijskega pisatelja Karla Brucknerja. Potem so se knjige začele »podirati kot domine«,
zdaj je v moji prevajalski zbirki okoli petdeset naslovov. Največ je prevodov iz nemščine in španščine, ko smo bili še v Jugoslaviji, pa sem
prevajala tudi iz srbščine, hrvaščine in deloma makedonščine.
Hkrati je bil to čas, ko se je za obstoj slovenskega jezika res bojeval
Ciril Zlobec, kar sem občudovala, saj sem se na nekem gostovanju
tudi sama znašla v neprijetnem položaju, ko me je izobražena srbska gospa, profesorica francoščine, vprašala, do kdaj bomo Slovenci še vztrajali pri tem slovenskem jeziku.
Kaj pa ste ji odgovorili?
»Brez skrbi, zagotovo tako dolgo, dokler boste vi pri srbskem,« sem
ji rekla.
Se tudi sicer hitro odločate, kaj je za vas, kaj ni, kaj vam je
všeč in česa ne marate?
Pretežno. Ne omahujem dolgo in zelo redko. Tudi pri nakupu oblačil je tako, sploh če so kaj posebnega, atraktivnega. Vidim, vzljubim in kupim! Kaj veš, če bo še na razpolago, ko se vrnem.
Omenili ste, da takoj veste, kaj vam je všeč. Je bilo tako
tudi pri lionizmu?
Ko so mi povedali, da gre za organizacijo, ki največ pozornosti posveča skrbi za slepe in slabovidne ter seveda pomaga tudi drugače prizadetim, sem bila za. Tako sem med ustanovnimi člani LK Bled z obljubo, da bom v klubu skrbela za to, čemur se posvečam, in to je kultura.
Kdaj vas je zamikal španski jezik?
Davnega leta 1956, ko sem bila pri prijateljih v Nemčiji in so tam vrteli mehiške filme. Ko sem odhajala domov, so me vprašali, kakšno
darilo si želim za slovo, in zaželela sem si špansko slovnico, vadni-
Potem ne dvomite, da se s kulturo da tudi pomagati?
Sama brez kulture ne bi znala živeti. In da, kultura je lahko posredni most za pomoč pomoči potrebnim. Žal pa se Slovenci predvsem ne zavedamo, kaj vse je nekultura, saj izgubljamo merila. Na
10 lion
intervju
žalost se v današnjem času nekultura piše z veliko začetnico. A zdaj
govorim o tem zelo na široko – od politike do gospodarstva. Nekultura je postala neko množično gibanje, ki žal v zavest posameznika
ne prinaša zavedanja, kaj vse ta sodobni čas vsiljuje in poneumlja
človeka. Tehnološka družba je dvorezni meč, saj vse te novosti res
prinesejo veliko dobrega, a treba jih je nadzirati.
So vas take misli med drugim potegnile v umetnost, v gledališče?
V gledališče sem si želela od nekdaj. Takoj po maturi sem hotela na
igralsko akademijo, a so bili moji starši proti. Želeli so si, da imam
spodobno kariero – starši so bili v ekonomskih vodah, oče komercialist, mama računovodkinja. A šla sem študirat svetovno književnost, kjer sem zdržala samo sedem semestrov, po drugem letniku pa sem šla, ne da bi komu povedala, delat avdicijo na akademijo.
Tako sem bila leta 1957 sprejeta na igralstvo. Po akademiji sem bila
tri leta v Mladinskem gledališču, in ko zaradi bolezni nekaj časa nisem nastopala, sem se začela ukvarjati s prevajanjem.
A vaše gledališke zgodbe še ni bilo konec.
Ne, začela sem veliko delati z amaterskimi igralci, najprej kot strokovna sodelavka v Radovljici, pozneje v Kranju – tam sem bila direktorica ZKO-ja, nato sem bila direktorica gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. Tovrstno kariero sem končala kot direktorica
Linhartove dvorane v Radovljici.
Kako to, da ste ena tistih igralk, ki je iz igralskih vod prešla tudi v režiserske?
Še vedno je igra zame na prvem mestu. Režijo sem si nekako pri-
Po naravi sem optimist in poskušam tako gledati
na svet. Želim, da bi se na vseh nivojih namesto
podiranja vsaj podpiralo, če se že ne gradi.
borila in moram reči, da se na tej in na oni strani gledališke rampe dobro počutim. Režiser ima veliko večje obzorje, ki ga mora obvladati, kot igralec. Slednji ima srečo, da ima soigralce, s katerimi
se mora ujeti, in sledi avtorjevi zgodbi ter skrbi bolj sam zase. Zelo
zahtevno je, če počneš oboje, da torej v igri, ki jo režiraš, tudi igraš.
Navsezadnje leta prinesejo vedno nove izkušnje.
Slišali smo, da sodelujete z izjemnim gledališčem slepih
Nasmeh. Bi povedali kaj več o tem?
Po nekajletnem premoru sem se ponovno pridružila gledališču Nasmeh, gledališču za slepe in slabovidne. Pred desetimi leti smo že veliko delali skupaj, a smo se zdaj igralci, režiserka in jaz kot mentorica
ponovno našli. Mateja Fabjan, režiserka, je naredila odlično in težko predstavo Slepci Mauricea Maeterlincka. Predstava nosi izjemno
sporočilo tudi za današnji čas, čeprav je bila ta drama napisana leta
1890. Morda je danes celo aktualnejša, kot je bila takrat. Zgodba govori o duhovniku, ki svojo skupino slepih varovancev pred zimo še
enkrat pelje ven, in ko gre iskat kruh in vodo, se ne vrne več. Slepci
ostanejo sami. Ne znajdejo se, strah jih postaja, razmišljajo, kaj bi se
duhovniku lahko zgodilo, dokler ne odkrijejo, da je umrl tako rekoč
poleg njih. Če to prestavimo v današnji čas, je sporočilo zgodba o samoti in nesposobnosti komuniciranja, ki je pri slepcih pač omejena
na slepoto, simbolnih slepot pa je veliko.
lion 11
Kako je delati s slepimi igralci? Kako poteka vaše mentorstvo?
Pravzaprav sem mentorica režiserki Mateji Habjan, ki je doslej režirala vse predstave gledališča Nasmeh. Ko smo začeli delati pred petnajstimi leti, nisem vedela, kako pravzaprav naj jim pomagam. Ali
naj razlago postavim na stališče, da oni ne vidijo, ali naj to dejstvo
preprosto izbrišem? Konec koncev publika hoče dobro predstavo,
ne glede na to, kdo jo igra. In tako sem se odločila za drugo možnost.
Ko sem začela pripovedovati, kaj bi spremenila, je moja slepa prijateljica Meta rekla, da naj pridem, pokažem, da me bo že otipala. Od
takrat pri delu nimam nobenih zavor; ko se mi kdaj zdi, da bi morali
kaj natančneje pokazati, kar rečem, naj me otipajo. Poskušam stopiti v njihov svet, a seveda tega ne morem narediti popolnoma. Slepci
so njihova četrta predstava, prejšnje so bile komedije, ta pa je zalo
zahtevna drama. Premiere spremljajo tudi člani našega kluba.
Ste članica enega starejših Lions klubov pri nas, LK Bled.
Katere dejavnosti kluba bi izpostavili?
Naš blejski klub, zdaj nas je štiriindvajset, deluje nekako v svojih prostorskih okvirih in zavedamo se, da smo tukaj predvsem zaradi lokalnih problemov, ki jih je na našem območju veliko. Poskušamo jih
razvrstiti na tiste, ki so primarnega, in na tiste, ki so drugotnega pomena. V posebnih primerih se vključujemo tudi v akcije gorenjske
cone in slovenskega distrikta. Seveda imamo ob tem tudi stalne projekte, recimo tradicionalne akcije. Takšno je dolgoletno sodelovanje
z osnovno šolo Antona Janše, kamor naš dedek Mraz ob vsakem novem letu učencem prinese en glasbeni inštrument za glasbeni pouk.
Tako počasi dopolnjujemo šolski Orffov orkester. Janševa šola je šola
s prilagojenim programom, tam je glasbeno in likovno izražanje eno
pomembnejših in v ospredju, saj so ti otroci zelo ekspresivni.
12 lion
intervju
Druga taka tradicionalna akcija pa je novoletno srečanje z rejniškimi družinami, ki se ga otroci in rejnice vedno zelo veselijo. Pripravimo jim druženje s kulturnim programom, pri čemer smo, zanimivo, našli nekaj, kar navduši tako najmlajše otroke kot mladostnike – to so čarodeji s programi za mlado populacijo.
Omeniti moram še mednarodni golf turnir, razstave Plakata miru in majsko likovno delavnico z motivi panjskih končnic v najrazličnejših tehnikah, ki ima že desetletno tradicijo. Tudi to prireditev pripravljamo skupaj z Janševo šolo. Seveda je bilo in je še veliko
drugih manjših in večjih akcij.
Tudi v Radovljici, od koder ste doma, imate pridobitev, namenjeno slepim, ki ste jo »zakrivili« blejski Lions-i.
To je Linhartova pot za slepe, ki se začne pri njegovem spomeniku. Avtor tega spomenika je Stane Kolman. Zdaj je na bronasti tabli na podstavku pomanjšan spomenik, ob njem pa v brajlici napisana razlaga. Zapis je tudi na Linhartovi rojstni hiši in na graščini, v kateri je v okviru Mestnega muzeja stalna Linhartova razstava. Naša naslednja akcija: katalog te razstave tudi v brajlici. Naj ne
pozabim, da je Lions klub Bled v blejskem parku obnovil nekdanji
glasbeni paviljon in v istem parku postavil tudi relief Bleda za slepe obiskovalce.
Kako blizu vam je globalna ideja lionizma kot največjega
humanitarnega gibanja na svetu? Kdaj pomagati na lokalni ravni in kdaj globalno?
Moram reči, da nam je pri zbiranju sredstev včasih šlo veliko bolje
kot danes. Gorenjska ni ravno zelo bogata pokrajina niti perspektivna. Vse težje je najti donatorje. Mislim, da smo v takem položaju, ko moramo pomagati na lokalnem nivoju. Seveda mi je jasno,
da pri tako veliki organizaciji, kot je mednarodna Lions zveza, gre
za globalno povezovanje, a treba je reševati tiste, ki se utapljajo tik
pred našimi očmi. Seveda pa je treba odpreti srce in denarnico ob
katastrofah, kakršna je zdaj na Japonskem.
Koliko so danes ljudje pripravljeni pomagati sočloveku?
Žal sem velikokrat razočarana, čedalje bolj. Vedno manj namreč
vidim iskrene pomoči. Svet je pač ustvarjen tako, da smo se znašli
na točki neke ihtavosti, hlepenja po več in še. Vsi se nekako zanašamo na neko celoto, vsak bi želel vse več, a ni pripravljen za to ničesar žrtvovati. Sama sem zdaj v tretjem življenjskem obdobju in taka
spoznanja doživljam vse bolj očitno. Tudi ne trdim, da je bilo včasih vse bolje, saj ima vsako obdobje svoj čar, lahko rečemo tudi pečat. In če se s tem pečatom nisi pripravljen soočiti ali ga zlomiti, če
je treba – potem nisi iz pravega testa.
Ne trdim, da je bilo včasih vse bolje, saj ima
vsako obdobje svoj čar, svoj pečat. In če se s tem
pečatom nisi pripravljen soočiti ali ga zlomiti, če
je treba – nisi iz pravega testa.
Bi si drznili napovedati, zaključiti, kaj nas čaka?
Po naravi sem optimist in poskušam tako gledati na svet. Želim, da
bi se na vseh nivojih namesto podiranja vsaj podpiralo, če se že ne
gradi. Nad vsem, kar vidim okoli sebe, pa sem zelo razočarana in
me je včasih kar sram za ljudi, za Slovence.

lion 13
Kam gremo?
Praznovanje jubileja, dvajsetletnice linonizma na slovenskih tleh, je že leto dni zadaj. Kljub temu
smo tiste, ki so prehojeno pot pri nas najbolj zaznamovali povabili, da se tokrat ne ozirajo nazaj,
pač pa da skupaj gledamo naprej. Guverner Tone Horvatič odpira razpravo o viziji slovenskega
lionizma v tem mediju že v uvodniku. Zbrali pa smo tudi razmišljanja prejšnjih guvernerjev.
Kakšna bi morala biti vizija lionizma v Sloveniji v prihodnjih 10–15 letih? Katera so tri ključna
področja delovanja, v katera bi se morali usmeriti slovenski lions klubi? Kaj menite o odnosu
in razmerju med podporo in delovanjem v lokalnem okolju in kaj o vlogi na globalni
mednarodni ravni? To so vprašanja, ki smo jim jih zastavili, poglejmo kako so nam odgovarjali.
Saša Mesarić FOTO: DOK. REVIJE LION
14 lion
Razmišljanja prejšnjih guvernerjev distrikta 129, Slovenija
JANEZ BOHORIČ, 1996–1998
Glede na dosedanji razvoj lionizma v Sloveniji bo v prihodnjih desetih do petnajstih letih ustanovljenih verjetno še trideset novih
Lions klubov, kar bi lahko pomenilo multidistrikt z dvema subdistriktoma. To bi Slovenijo ob ustrezni aktivnosti klubov uvrstilo
med najrazvitejše lionistične države na svetu. Imamo tudi vse pogoje za to, da bomo
med najuspešnejšimi po izpolnjevanju hu-
Skrb za pomlajevanje članstva.
manitarnega poslanstva LCI-ja, to je pomoč
tistim strukturam prebivalstva, ki jo potrebujejo tako doma kot v mednarodnem prostoru, pa tudi pri razvijanju in utrjevanju
prijateljstva med ljudmi po vsem svetu ter s
tem ohranjanju in utrjevanju miru.
Pri izboru področij delovanja so Lions klubi
samostojni, njihova učinkovitost pa je lahko
SLAVKO STOŠICKI, 2000/2001
večja, če združujejo svoje sile v skupnih projektih – tudi preko državnih meja. Pomembna stalnica bi morali postati skrb za pomlajevanje članstva v Lions klubih in podpora ustanavljanju Leo klubov. Zelo pomembno za prihodnost lionizma pa je tudi mednarodno sodelovanje, na primer izmenjava
mladih, mirovni plakati in tudi projekti Lions Quest, ki so se zlasti v razvitejših državah uveljavili kot pomoč Lions-ov pri izgradnji osebnosti mladih. Na tem področju prav
v zadnjem času orjemo ledino. Ker pa smo na
mednarodni ravni vedno bolj prepoznavni,
bomo prek Lions-ov, izvoljenih v mednarodne organe LCI-ja, lahko pomembneje vplivali tudi na razvoj LCI-ja v celoti. Eden od ciljev v naslednjih desetih letih bi moral biti tudi organiziranje Europa Foruma v Sloveniji.
Če za katero organizacijo velja, da je pomembno, da njeni člani delujejo lokalno in razmišljajo globalno, potem to velja za naše združenje LCI, ki danes deluje v 206 državah sveta ter je največja in najboljša (najtransparentnejša) humanitarna, servisna organizacija na
svetu. LCIF, pobratenja med klubi in distrikti, pomoč pri ustanavljanju novih klubov tam,
kjer jih še ni, a so potrebni, pa dokazujejo, da
je mogoče in treba delovati tudi globalno.
VOJKO LAH, 1999/2000
Ocena trenutnega stanja slovenskega lionizma kaže, da se je prvotna zagnanost pri ustanavljanju klubov umaknila umirjenemu razvoju in velikosti države primernemu številu
članov. Menim, da bi v Sloveniji morali premisliti o sodobnejšem dojemanju lionizma, ki
bi ga z inteligenco, sposobnostjo in prizadevanjem članov dvignili na višji nivo. Za dosego
tega bi bilo treba povečati ugled lionizma, da
bi bil »elitizem« v žlahtnem pomenu te besede
na vseh ravneh. Tako dosežemo več zanimanja za članstvo v klubih – kvalitetnejše in prizadevnejše delovanje. Pomembna je konsolidacija v klubih, ki jo razumem kot presejanje
članstva; tako odpadejo tisti, ki so imeli drugačna pričakovanja in cilje od začrtanih.
Kar zadeva področje in način delovanja, bi se
morali poleg kratkoročnih projektov (donacij) v prihodnje usmeriti predvsem:
Z akcijami povečati pojavnost in
promocijo lionizma na ravni države.
• na področju distrikta v lobiranje za dolgoročne sistemske rešitve in projekte (za spremembo zakonov in predpisov, ki bi olajšali
življenje prizadetih oseb);
• na ravni klubov v spodbujanje članov, da
poleg finančnih aktivirajo tudi intelektualne, organizacijske sposobnosti za doseganje
večje humanitarne angažiranosti;
• v boljšo komunikacijo med klubi, predvsem za skupne projekte; v komunikacijo
med klubi in distriktom, saj je obveščanje
še vedno neučinkovito.
Zgolj z revijo Lion in obiskom regijskega ali
conskega predsednika ne bomo dosegli visoke stopnje zavesti o pripadnosti našemu gibanju. Tu bi bilo treba še več pozornosti posvetiti delu funkcionarjev kluba in distrikta.
Pri delovanju v lokalnem okolju so odzivi in
sinergije boljši v manjših krajih. V večjih mestnih sistemih se je težje uveljaviti. Zato mora
distrikt z akcijami povečati pojavnost in promocijo lionizma na ravni države. Lepa priložnost za to je letošnje leto prostovoljstva. Na
globalni ravni smo veliko uspešnejši.
Dokaz za to so visoka mednarodna priznanja, ki so jih prejeli nekateri naši člani, in izvolitev našega prvega guvernerja v svet mednarodnih direktorjev LCI-ja.
Vizija Lions gibanja se po mojem mnenju
lahko strne v naslednje točke:
1. Doseči in zagotoviti, da noben otrok v
Sloveniji ne bi bil lačen.
2. Ustanoviti (v partnerstvu) šolo za pse
vodnike slepih oseb v Sloveniji.
3. Omogočiti vsaki družini priklop na internet, saj to pomeni izobraževanje in
obveščenost.
4. V Zvezi Lions klubov, distrikt 129, Slovenija doseči organiziranost 100 Lions
klubov in vsaj 2400 članov. Klubi naj bi
imeli povprečno 25 članov in bili bolj
operativni in motivacijski.
5. Doseči večjo prepoznavnost med Slovenci kot organizacija s posluhom za
ljudi, potrebne pomoči.
Vsaki družini priklop na internet.
Izhajam iz strateških opredelitev in definiram tri ključna področja delovanja:
1. Otroci z redno in zdravo prehrano. Tematika lačnih otrok je veliko bolj pereča, kot jo vidimo. V času socialnih stisk
družin so otroci zelo izpostavljeni. Poleg navedenega pa gre tudi za širjenje
pobude za zdravo prehrano med otroki.
2. Na področju slepih in slabovidnih smo
dosegli napredek. Pomemben del kvalitetnejšega življenja slepih pa so psi vodniki, ki so spremljevalci slepih.
3. Pismenost 21. stoletja so omrežja in tehnologije, ki šele prihajajo. Nuj­no je, da
vsaka družina (vsak otrok) dobi možnost
internetnega priključka in pogleda v svet.
Na lokalni ravni smo prepustili klube rutinskim sestankovanjem. Ni angažiranosti
večjega števila članov, primanjkuje pa tudi inovativnosti. Posledično je manj motivacije, kar pomeni še večjo pasivnost. Zato
velja prenašati dobre izkušnje med klubi,
namenjati več časa medsebojnim stikom.
V mednarodnem okolju smo dosegli prepoznavnost, veliko več pa lahko storimo v
fundacijah LCI-ja.
lion 15
MARJAN STARC, 2001/2002
Vsekakor mora vsako združenje imeti svojo vizijo. Le-ta mora imeti svoje izhodišče
v analizi trenutnega stanja. Ta je lahko oziroma bi morala biti rezultat ekipnega dela. Tega smo se že lotili v »posvetovalnem
svetu« (člani PDG). Ne smemo pa pozabiti, da se mora tudi vizija prilagajati aktual-
Kreativnost v dobrodelnosti.
MILAN KAPETAN, 2003/2004
nim družbenim razmeram, recimo: sedaj
so nekateri naši člani ali njihovi najbližji
brez službe in nekateri dobri člani – podjetniki v poslovni krizi.
V času, ko so dobrodelnost oziroma družbena odgovornost, odgovornost do okolja in podobno postali samoumevni, bi po
mojem mnenju slovenski Lions klubi morali na novo poiskati svojo vlogo v družbi. Ta vloga bi se lahko definirala z novimi
oblikami delovanja, komuniciranja, morda
z iskanjem novih kreativnih pristopov dobrodelnosti. V naših vrstah je bilo že veliko
idej in spodbud, ki se morda v vsakdanjem
delovanju izgubijo. Naj namesto treh predlagam eno področje, v katero bi se morali
usmeriti: kreativnost oziroma inovativnost
v dobrodelnosti.16
Kot vedno in povsod je vse odvisno od
vodstva in aktivnosti posameznih klubov. Mislim, da tu ni in ne bo univerzalnega modela. Enako velja tudi za sodelovanje – lobiranje pri projektih na mednarodni ravni.
DR. RADKO KOMADINA, 2002/2003
Lionizem je v dvajsetih letih v Sloveniji
pognal korenine. Postali smo prepoznavna skupina klubov, v katerih se prostovoljno združujejo dobromisleči ljudje, ki želijo pomagati ljudem v stiski. Preboleli smo
(v večji meri) otroške bolezni mlade organizacije, ki je prišla v našo domovino ob
slovenski osamosvojitvi z Zahoda in predstavljala nevarnost, da bi se lahko v novonastalih klubih razpasel ekskluzivizem in
elitizem. Lionizem predstavlja v svetu eno
največjih humanitarnih organizacij, v svoje
vrste vabi prostovoljce obeh spolov, ki želijo del svojega časa posvetiti pomoči ljudem,
ki svojim težavam niso kos. Zato slovenska
zveza Lions klubov načrtno razvija mrežo
Naj nas hvalijo storjena dejanja.
16 lion
klubov homogeno po vsej državi, vanje vabi dobromisleče, humanitarno orientirane
in sposobne posameznike, da s svojim znanjem po najboljših močeh prostovoljno in
brez plačila lajšajo stiske, ki jih je vse več.
Mednarodna zveza Lions klubov ima od
začetka delovanja vodilo pomagati slepim
in slabovidnim. Z leti smo razvili tudi občutljivost za aktualno družbeno problematiko v lastnih okoljih, zato člane spodbujamo, da sami prepoznajo lokalno problematiko in jo poskušajo s svojim prispevkom
omiliti. Klubi imajo proste roke pri opredelitvi lastnih ciljev. Organizacija jim pomaga s sredstvi, ki jih zbiramo v LCI-fundaciji, z izobraževanji, s prostovoljskim delom
in naborom sredstev. V lokalnih okoljih se
klubi povezujejo s sorodnimi dobrodelnimi organizacijami in civilno družbo.
Biti skop s kritiko in radodaren s pohvalo je
eno od naših vodil. Skrbimo, da se v klubih
združujejo članice in člani, ki so pri svojem
dosedanjem delu pokazali ustrezne kvalitete in želijo te deliti v svojem okolju s pomoči potrebnimi soljudmi. Ne želimo javnega
izpostavljanja in slave, za dobrodelnost se
ne sme pričakovati plačila razen osebnega
zadovoljstva, naj nas v družbi hvalijo storjena dejanja. Mednarodni projekti in njihove aplikacije v Sloveniji nam v bližnji prihodnosti ponujajo ogromne izzive.
Z 0,75 promila Lions-ov se Slovenija uvršča v zgornjo četrtino držav Evrope. Kljub
temu moramo zapolniti še nepokrita področja. Realna številka je 2000 članov v nekaj manj kot 70 klubih. Zelo pomemben je
dvig kakovosti članstva in klubov, zato si
bo treba prizadevati za informiranje članstva in izobraževanje vodstvenih kadrov.
Imamo dobro šolo za izobraževanje klubskih predsednikov, tajnikov in zakladnikov, ki jo moramo razširiti še za viceguvernerje in predsednike regij ter con, saj so ti
ključni za dobro delovanje.
Prednost bi dal reševanju socialne problematike, ki je in bo še kar nekaj časa zelo pereča. Slovenci smo ponosen narod, zato neradi priznavamo svoje stiske. Toda ko pogledamo okoli sebe, vidimo veliko gorja in
boja za preživetje. Lions-i lahko prepoznamo probleme in znamo, hočemo ter zmoremo pomagati, naj gre za osnovne življenske potrebščine, šolanje nadarjenih in revnih ali ozaveščanje mladih, kako pomagati
soljudem (uvajanje programa Lions Quest
v šole).
Znamo, hočemo ter zmoremo
pomagati.
Drugo področje je pomoč slepim, gluhim
in drugim prizadetim, ki si sami ne morejo ali ne znajo pomagati, kar je stalnica v
lionizmu.
Tretje področje je hitra in neposredna pomoč prizadetim v naravnih nesrečah.
Pomembno je, da klubi delujejo transparentno in o svojem delu obveščajo javnost.
Ta hitro prepozna dobra dela, posebno v
ožjih okoljih. Ljudje so kljub začetni nenaklonjenosti in zadržanosti delovanje Lions-ov sprejeli kot dobro. Drugače je v večjih mestih, kjer javnost ocenjuje naše delo predvsem po gala prireditvah, to pa nima vedno pozitivnega predznaka. Globalno in v okviru LCI-ja je slovenski lionizem
cenjen, sodelovanje pa je zelo dobro.
Razmišljanja prejšnjih guvernerjev distrikta 129, Slovenija
MAG. JANKO ARAH, 2004/2005
Slovenski lionizem je del svetovnega gibanja,
ki se je začelo pred skoraj stotimi leti. Etična
načela, cilji in poslanstvo lionizma so enaki
po vsem svetu, zato bi morala vizija lionizma
v Sloveniji izhajati iz poenotenih izhodiščnih
premis in obsegati nadaljnje uresničevanje
temeljnega poslanstva gibanja, spodbujanje duha sporazumevanja, prostovoljno delo v korist skupnosti, zavzemanje za javno,
kulturno, socialno in moralno blaginjo in ne
nazadnje povezovanje klubov v prijateljstvu, tovarištvu ter medsebojnem razumevanju. Lev, slovenski Lions, bo z uresničevanjem
navedene vizije lahko dejansko služil ciljem
svoje organizacije in izpolnjeval poslanstvo.
Humanitarnost, družabnost in dosledno udejanjanje ciljev lionizma.
Humanitarnost, družabnost in dosledno
ude­janjanje ciljev lionizma v zasebnem in v
poslovnem življenju slehernega člana so po
mojem mnenju tri ključna področja, na katera bi se morali usmeriti vsi slovenski Lions
klubi. Od interesa članstva v posameznem
klubu je odvisno, kaj bo njegova pretežna dejavnost, pri čemer pa je kreativnost še kako
zaželena. Povezovanje ob upoštevanju izhodiščnih premis in ciljev lionizma naj omogoča uspešno družabno srečevanje levov, levinj
in levčkov z vsemi tistimi v bližnji okolici ali
v oddaljenih krajih, ki gradijo, ne podirajo,
so obzirni v kritiki in nesebični v pohvali.
Vsak Lions klub mora delovati predvsem v
svojem kraju. S svojimi dejavnostmi mora
postati prepoznaven, omogočati mora odkrito obravnavanje vseh vprašanj, in to brez
politične, verske ali kako drugače svetovnonazorsko pogojene nestrpnosti. V lokalnem
okolju morajo Lions-i v zasebnem in javnem
življenju uveljavljati visoka etična načela in
spodbujati ljudi k prostovoljnemu delu za
skupnost. Le tako bodo spoštovani in priznani v kraju svojega delovanja. Ob tem se je treba vključevati v sodelovanje na mednarodni
ravni, širiti svoje dobre ideje in prevzemati tisto, kar nam lahko koristi pri različnih prizadevanjih na področju lionizma. Tudi tako
osmišljamo sobivanje – sebi in drugim.
ANDREJ OREL,
2005/2006
Lionizem v Sloveniji prehaja v zrelo obdobje. Število članov sicer še narašča, grozi pa
nevarnost, da se bo razvoj ustavil. Družbo
pestijo globoko razslojevanje, ustvarjanje zaprtih elit in erozija moralnih vrednot,
srednji sloj prebivalstva, ki je bil motor
razvoja lionizma v Evropi in pri nas, izginja. To so dejstva, ki jih moramo upoštevati,
zato se zavzemam za skandinavski model
lionizma z visokimi etičnimi standardi, ki
pred materialno postavljajo duhovno rast
posameznika. Moja vizija torej temelji na
brezpogojnem spoštovanju sprejetih ciljev
lionizma. Ko bo okolica to zaznala, bo rasel ugled gibanja, z njim pa tudi članstvo.
Glavni poudarek v delovanju zveze bi dal
promoviranju celostne pozitivne vzgoje
mladostnikov, saj na mladi odgovorni generaciji temelji razvoj celotne družbe. Spodbujal bi ustanavljanje Leo klubov na srednjih šolah in univerzah ter izmenjavo mnenj
med mladimi. V družbi je močno prisotna marginalizacija socialno ogroženih,
izziv vidim v spodbujanju vključevanja
izključenih v družbeno dogajanje. Sledil bi
ustaljenim programom LCI-ja.
Ozrimo se okoli sebe.
Svoj nekdanji guvernerski moto »Prijatelji
v lionizmu« bi danes zamenjal z motom
»Ozrimo se okoli sebe«, saj prepogosto
spregledamo stiske ljudi v svoji bližini, zato bi temu dal glavni poudarek. Na mednarodnem področju bi promoviral aktivno
vključevanje v LCIF.
ANTON CAMPLIN, 2006/2007
Lionizem, največje in najbolje organizirano prostovoljno humanitarno gibanje na
svetu, se je »prijel« tudi v Sloveniji. Po dvajsetih letih delovanja v standardnih aktivnostih pa ugotavljam, da mora naša vizija
za prihajajoča leta slediti tudi velikim negativnim spremembam v družbi: kot oblika civilne iniciative bo treba dvigniti glas
ob učinkih recesije, politični krizi, grobi
spremembi moralnih vrednot, ko materialne dobrine s pohlepom, lažmi in napu-
Družimo se in sodelujmo.
hom prevladujejo nad človeško častjo in
dostojanstvom. Uspešnejše klubsko delo
bo garancija za boljši in prijaznejši svet.
Ključno področje delovanja mora biti
klubska revitalizacija, saj se pojavlja upadanje interesa in aktivnosti. Motivacija bo
večja z raznovrstnostjo druženj, novimi
vsebinami, konkretnimi nalogami, z manj
formalizma in s kvaliteto projektov, o katerih naj odločajo vsi. Občasno ponovimo
cilje, poslanstvo in etična načela. Pozorno
spremljajmo okolja, v katerih delujejo naši klubi, da odkrijemo težke socialne, zdravstvene, okoljske in druge težave soljudi, ki
bi jim že skromna pomoč olajšala življenjsko stisko. Posebno pozornost posvečajmo
otrokom in mladostnikom. Družimo se in
sodelujmo z drugimi Lions klubi in tudi s
sorodnimi društvi (Rotary).
Menim, da sta zdajšnja krepka podpora in
delovanje v lokalnem okolju pravšnja. Že
zelo majhna pomoč tistemu, ki jo potrebuje, v okolju, v katerem sobivamo, posamezniku lahko povrne zaupanje in mu olajša
življenje. Takšnih primerov bo kljub optimizmu vsak dan več. Pomoč gre torej konkretni osebi za konkretni pripomoček. Za
mednarodno pomoč naj ostaja manjši delež, kar je v seštevku vseh darovalcev tudi
zadovoljiv znesek, ki potrjuje našo pripadnost LCI-ju.
lion 17
LORENA HUS, 2007/2008
Ker so se časi spremenili, bi z dozorevanjem lionizma tudi naša pomoč poleg
zbiranja sredstev morala najti nove cilje.
Predvsem bi morali uporabiti naš intelekt
in pomagati ogroženim skupinam dolgoročno premagovati težave. S tem mislim
na pomoč pri zaposlovanju, iskanju različnih zakonskih možnosti za reševanje problemov, na osebne stike s tistimi, ki jih je
prizadela bolezen ali revščina. Menim tudi, da bi se morali sistematičneje povezovati z drugimi organizacijami in društvi,
ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo ali s pomočjo.
DR. BORIS ŽNIDARIČ, 2008/2009
Slovenski lionizem je dosegel zavidljivo
množičnost in pokritost ozemlja z Lions
klubi, sedaj je treba dvigniti kakovost dela in družbeno koristnost ter prepoznavnost. To pomeni več dolgoročnega načrtovanja, usmerjanja energije in delovanja na
reševanje ključnih problemov te specializirane humanitarne organizacije in nekoliko
manj »gasilskih akcij«, ki so trenutno zanimive in ki so v domeni drugih humanitarnih organizacij. Za to potrebujemo tudi nekoliko več samodiscipline in večjo samokontrolo v lastnih vrstah.
LIONS, mednarodna humanitarna organizacija, je že od leta 1925 zavezan predvsem
slepim in slabovidnim. Na tem področju je
v Sloveniji izjemno dobro sodelovanje Distrikta 129, Slovenija in Lions klubov z zvezami in društvi slepih in slabovidnih. Rezultati dela niso izostali. Program LCI-ja
Izmenjava mladih je dobrodošla in odmevna akcija, ki mnogim našim mladim omogoča srečanje z vrstniki v tujini in obratno,
česar ne bi mogli doseči brez naše pomoči.
Tekmovanje otrok v risanju Plakata miru je
edinstvena pomoč Lions klubov osnovnim
šolam in likovnim pedagogom na poti uveljavljanja bodočih likovnih umetnikov. To
so hkrati tudi naše dolgoročne prioritete.
Več dolgoročnega načrtovanja.
Razmišljam globalno, ukrepam lokalno,
to je slogan, ki je močno zasidran v našem
delovanju. Slovenski Lions-i smo se vedno
vključevali v humanitarne akcije za odpravo posledic katastrof, ki so prizadele druga
ljudstva in države (Šrilanka, Tajska, Jamajka in druge), ter v program LCIF za preprečevanje oziroma odpravo slepote, vendar
je delovanje slovenskih Lions-ov pretežno
usmerjeno v reševanje problemov in odpravljanje nesorazmerij v lokalnem okolju.
Pomoč lačnim v Sloveniji.
Prvo ključno vprašanje, ki bi se mu morali posvetiti, je pomoč lačnim v Sloveniji, pa ne le z denarjem, ampak tudi s pomočjo pri trajnih reševanjih tega problema
v posameznih družinah. Nerešen problem
pri nas so tudi zasvojenci s prepovedanimi
drogami in alkoholom. To je problem, ki se
ga vsi otepajo, in njegovih dolgoročnih posledic se ne zavedamo dovolj. Zaradi vsesplošne finančne in duhovne krize narašča duševna stiska mnogih med nami. Razen obveznega zdravljenja so posamezniki
prepuščeni sami sebi in svojim družinam.
Zanje bi morali poiskati sistematičen način
pomoči in rehabilitacije.
Glede delovanja na mednarodni ravni še
nismo razvili pravega odnosa. Premalo
darujemo v sklad LCIF in ne izkoriščamo
možnosti sklada pri mednarodnih projektih. Indijski zdravnik in pisatelj Deepak
Chopra, ki sem ga imela čast poslušati na
konvenciji LCI-ja, je povzel svoje misli iz
knjige Čarovnikov vajenec: ko si brez denarja, ga daruj tistim, ki res nimajo nič, in
nepričakovano boš dobil darilo – v kateri
koli obliki dobrine. Vsaj četrtina pomoči
klubov bi morala biti usmerjena v mednarodno pomoč.
18 lion
POLONCA KUKEC, 2009/2010
Vizijo našega delovanja bi strnila v besede »pomagati pomoči potrebnim«. Aktualno dogajanje v družbi za zdaj ne ponuja
prevelikega optimizma in naša vloga v prihodnje bo vsaj tako pomembna, kot je danes. Upam, da nas prihajajoče spremembe
v zakonodaji na področju dela, zdravstva
in sociale ne bodo spremenile v nemočne
dežurne gasilce. Vizijo razvoja našega gibanja pa vidim v zmerni rasti članstva, tudi z ustanavljanjem klubov na tistih območjih, kjer klubov še ni.
Pomagati pomoči potrebnim.
Ocenjujem, da bodo tri najpomembnejša področja našega delovanja tudi v prihodnosti tista, ki jim že sedaj namenjamo pozornost. Skrb za tako ali drugače deprivilegirane posameznike je naša stalnica, prav
tako skrb za starejše in razvijanje programov za mlade. A ker se prebivalstvo v Sloveniji stara, je pričakovati, da bo starejšim
v prihodnje namenjenih več naših aktivnosti. Na drugi strani pa bomo z razvijanjem programov za otroke in mladino tudi
mlajše prebivalstvo vzgajali v duhu medgeneracijske solidarnosti. S tem bomo Lionsi odgovorno soustvarjali družbo, v kateri
bomo živeli.
Pomembni sta obe dimenziji našega gibanja. Vsak Lions klub deluje v lokalnem
okolju, tam člani najbolje poznajo razmere in se nanje lahko tudi najustrezneje odzivajo, tako glede iskanja rešitev kot tudi
hitrosti pomoči. Ker pa smo del svetovnega gibanja in smo bili v preteklosti deležni
mednarodne pomoči, je prav, da smo tudi mi solidarni ob nesrečah po svetu. Odločitev o tem pa je v rokah posameznega
kluba.
Kako
naredimo dober dobrodelni dogodek?
Čut za pomoč ljudem, dobrodelnost in človekoljubna dejanja v današnjem svetu vse bolj
štejejo in tistim, ki so se znašli v socialni stiski, pokažejo, da niso sami. Tega se zelo dobro
zavedajo tudi člani Lions klubov, ki doma in po svetu širijo glas solidarnosti ter s svojo
pripadnostjo lionističnemu gibanju to tudi izkazujejo v vsakodnevnem življenju.
Petra Mavsar FOTO: matic Bajželj in dok. revije Lion
Družba bi bila brez dobrodelnih organizacij,
ki s svojim delovanjem služijo širšemu družbenemu interesu, prikrajšana za pomembno
podporo, predvsem tam, kjer družbeni in politični sistem odpove. Za zbiranje sredstev dobrodelne organizacije in posamezniki izvajajo
številne aktivnosti, med njimi je najbolj prepoznavna organizacija dobrodelnih dogodkov.
MEDSEBOJNA POVEZANOST
Kakšen je namen dobrodelnih dogodkov in
v čem se razlikujejo od običajnih, smo pov-
prašali Darinko Pavlič Kamien, lansko
predsednico Lions kluba Ljubljana in organizatorko tradicionalnega Velikega dobrodelnega Lions plesa.
»V dobrodelno zasnovanih dogodkih je po
mojih osebnih izkušnjah vloženih več osebne topline, pristnosti, človeškega čuta kot
pri komercialno naravnanih dogodkih.
Obiskovalci čutijo medsebojno povezanost
za skupni namen, medtem ko je pri komercialnih dogodkih zadovoljstvo bolj individualne narave.«
Dobrodelni dogodki so lahko zelo različni, a vedeti moramo kaj in komu sporočamo.
20 lion
Česa pri organizaciji dobrodelnega
dogodka ne smemo spregledati?
»To je prava publika, ki že sicer s svojim delom in ravnanjem podpira vrednote dobrodelnosti, je motivirana, srčna, razumevajoča. Vsebina in nastopajoči so izjemno pomemben element, ki prisotne razigra in
uresniči njihova pričakovanja. Prisotnost
prejemnikov donacij daje celotni prireditvi
pečat pristnosti in verodostojnosti, gostom
pa občutek neposredne pomoči.«
Katere vrste dogodek je po vašem
izboljšajmo naše dogodke
SEDEM NASVETOV
Anja Garbajs, direktorica projektov
v agenciji PM, poslovni mediji, nam
je zaupala sedem nasvetov, ki jih pri
organizaciji dobrodelnega dogodka
ne bi smeli spregledati.
Darinka Pavlič Kamien
Irena Pavčič
Vita Mavrič
mnenju najprimernejši za zbiranje
denarja?
»Na to vprašanje ni enopomenskega odgovora. Vsak dogodek ima svojo ciljno skupino. Nekaterim bolj ustreza dobrodelni
koncert, drugim gledališka igra, dobrodelni ples, dražba umetniških del, dobrodelni
bovling itn. Za vsak dobrodelni dogodek je
treba ustvariti vzdušje, ki bo goste vzpodbujalo k dobrodelnosti.«
na stvar je, da se natančno določijo namen
dogodka, prejemnik sredstev in primerna publika, ki jo pritegnemo k sodelovanju pri zbiranju sredstev. Med drugim je treba zagotoviti logistiko, ki omogoča popoln vpogled v
to, kam so bila sredstva namenjena in kaj je
njihov rezultat. Zato pri dobrodelnih dogodkih pogosto sodeluje tudi pravna ali revizijska
služba, ki spremlja porabo sredstev.«
POMEMBEN JE NAMEN DOGODKA
Igralka, šansonjerka, ustanoviteljica in
umetniška direktorica Cafe teatra Vita Mavrič nemalokrat sodeluje na prireditvah,
katerih namen je tudi pomagati. Zagotovo
je ena izmed tistih, katerih bogate izkušnje
bi koristile marsikateremu organizatorju
dogodka. Najprej nas opozori, da organizatorji dobrodelnih prireditev ne smejo pozabiti na občutek verodostojnosti. »Univerzalni nasvet sicer ne obstaja,« je prepričana,
»saj gre pri dobrodelnih prireditvah za zelo različne problematike in vsaka potrebuje
drugačen pristop.«
Zanimalo nas je tudi, kako bi jo organizatorji dogodka lahko pritegnili k sodelovanju.
»K sodelovanju me lahko pritegne organizator z visoko stopnjo empatije. Osebnost,
ki ji verjamem, da s svojim požrtvovalnim
udejstvovanjem življenju dodaja še eno razsežnost. Še posebej zdaj, ko živimo v času, v
katerem pravzaprav govorimo drug mimo
drugega, se bojimo lastnih besed prav toliko kot tistih, ki bi jih utegnili slišati od drugih. Včasih se mi zdi, da se vedno bolj pogrezamo v pravi komunikacijski mrk. Zato se mi zdijo dobrodelne prireditve še kako
dobrodošle! Ne želim namreč izgubiti odnosa do človeškega upanja.« Kot goreča zagovornica moralne obveze posameznika, tako obiskovalcev kot organizatorjev, Vita Mavrič opominja, da naj vsak
po svojih močeh prispeva pri tovrstnih dogodkih. »Težnja pomagati je tako sveta zadeva, da je tisti, ki tega ne spoštuje, pravo
moralno niče! Še hujši pa so tisti, ki skušajo to težnjo zlorabiti. Zaradi tovrstnih slabih izkušenj so ljudje postali previdni in nezaupljivi. Vsak organizator mora zato zelo
jasno in razvidno stati za svojimi nameni.
Javnost mu mora zaupati, da bo nesrečno
zgodbo pripeljal do srečnega konca.«

Irena Pavčič, direktorica oddelka za odnose z javnostmi v oglaševalski agenciji Publicis, v kateri se med drugim ukvarjajo tudi z
organizacijo družbeno koristnih del, pravi,
da je najpomembnejši namen dogodka.
»Namen dobrodelnega dogodka je pomagati
nemočnim in pomoči potrebnim; je torej neprofitne, nesebične narave, po čemer se razlikuje od običajnih dogodkov, ki so zastavljeni
za tržne namene ali pa za zabavo. Prva ključ-
OSEBNOST IN EMPATIJA STA KLJUČNI
1. Vsak dogodek naj bo ne glede na njegovo obli-
ko in namen profesionalno izveden. Profesionalno snovanje dogodkov vključuje spekter
aktivnosti, ki jih opravimo pred dejansko izvedbo dogodka in s tem zagotovimo popolno
doseganje njegovih ciljev.
2. Pomembno je, da vemo predvsem to, kaj, komu in zakaj želimo sporočiti. Sporočilo naj bo
jasno, preprosto, razumljivo in iskreno. Humanitarni dogodek naj ima eno močno sporočilo!
3. Zbiranje sredstev in organiziranje vašega posebnega dogodka sta intenzivni aktivnosti,
zato boste potrebovali veliko ljudi. Ustanovite posebne ekipe, ki bodo skrbele za različna
področja. Vzemite si dovolj časa, še posebej, če
pri dogodku ljudje sodelujejo prostovoljno.
4. Izberite posebnega predstavnika, ambasadorja dogodka, ki s svojo osebnostjo krepi humanitarni namen, razmika polja za identifikacijo
ciljne javnosti in s tem odpira vrata k donatorjem.
5. Pripravite generalko z vsemi ključnimi akterji dogodka in vadite vsak korak posebej. Vsi
vpleteni morajo natančno vedeti, kaj je njihova vloga in kako so vključeni v celotni proces
dogodka.
6. Ne pozabite na čustva in čute! Dogodek ostane v spominu, če vidimo, slišimo in okušamo
nepričakovano: sveže, novo, drugačno, še ne
videno.
7. Po dogodku ne pozabite na zahvale vsem, ki
so sodelovali pri projektu, od organizatorjev
do donatorjev – če so se izkazali, je vredno razmisliti tudi o osebnem obisku in zahvali.
lion 21
govorice umetnosti
Zelo iskreno
Umetnost je zgodba, ki nastaja kot sproščen izraz in potreba človeka po nenehni
ustvarjalnosti. Kadar skoznjo govorijo otroci, je to čista iskrenost.
Petra Mavsar FOTO: matic Bajželj
Najiskrenejše umetniške zgodbe, ki v nas vedno znova vzbudijo čustva, so zgodbe tistih
najmlajših, katerih kreativni svet ne pozna
meja in domišljiji pušča neskončno pot. Po
mnenju akademskega slikarja Janeza Kovačiča je umetniških govoric veliko: vse od govorjene in pisane besede, vokalne in instrumentalne glasbe, do različnih oblik telesnih
govoric in mimike, ki z igro, plesom, športom
in likovno umetnostjo sporočajo posameznikova različna občutenja.
UMETNIŠKE GOVORICE
SO OGLEDALO ČASA
Vsaka od umetniških govoric omogoča boljše
izražanje in kontrolo svojega telesa ter čustev,
veča sposobnost obvladovanja okoliščin in
usmerjanja življenja. Umetniki torej predstavljajo zrcalo družbe, saj ustvarjajo dialog sami s seboj in s svetom, v katerem ustvarjajo.
»Umetnost je bila vedno odraz nekega časa,
v katerem je umetnik nastopal kot kronist. S
simboliko likovne govorice je opisoval, razglabljal, analiziral, kritiziral vse, kar se ga je
dotaknilo,« razmišlja akademska slikarka in
umetnica Vera Terstenjak. In če pri odraslem
človeku umetniške forme in vsebine nastajajo
v racionalni zavesti, jih otroci izražajo mimo
cenzure, zato lahko izrazijo tudi tisto, česar
se ne zavedajo in je povezano z odnosi z okoljem, pravi akademski slikar in strokovnjak s
področja likovne pedagogike, Tone Rački.
OTROŠKO IZRAŽANJE
IN LIKOVNA TERAPIJA
V primerjavi z odraslimi imajo otroci zelo izrazito predstavo o svetu, ki je za njih dorečen
in celovit. Svet doživljajo intenzivno in svoja
občutenja najlažje predstavijo z risbo. Janez
Kovačič meni, da odrasli drastično zaznamujemo ta otroški čut: »Žal je prisotnost nas odraslih, ki izražanja otrok večkrat ne razumemo, za otroško kreativnost usodna. Otrokom
hitro ponujamo neke šablone, s čimer ugašamo njihov ustvarjalni svet, in le redki ostanejo na svoji poti.« A kakovostna vzgoja je lahko
rešitev pri ohranitvi umetniškega izraza, meni
tudi Terstenjakova. »Že od malega naj se otroci spodbujajo, da razmišljajo in se likovno izražajo o miru, prijateljstvu ter ljubezni, kar je
22 lion
RAZSTAVA
PLAKAT
MIRU 2010
Kaj so v preteklem letu ustvarili izbrani mladi
umetniki med razmišljanjem o miru, prijateljstvu in
ljubezni, lahko od
30. marca vidimo
v prvem preddverju Cankarjevega doma. Takrat
bo ob 19. uri otvoritev World Book
Summita (http://
sl.wbs2011.si/), v
sklopu katerega
bo tudi razstava
Plakata miru.
Vera Terstenjak, akademska slikarka: »Kakovostna vzgoja je lahko rešitev pri ohranitvi umetniškega izraza.«
Akademski slikar Janez Kovačič opozarja, da odrasli drastično zaznamujemo otroški čut za kreativno izražanje.
Tone Rački, akademski slikar in strokovnjak za likovno
pedagogiko: »Otroci se izražajo brez cenzure.«
tudi namen mednarodne likovne akcije Plakat miru. Opažam, da otroci pri enajstih, dvanajstih in trinajstih letih vedno bolj razmišljajo o sebi ter širšem svetu, ki ga spoznavajo. Z
izbiro likovnih simbolov skušajo uprizoriti
svetu mir, ki si ga želijo in predstavljajo. Vse
te stvaritve so plod njihove domišljije, ki naj
bi za njih bila možna realnost – torej svet, v
katerem ni vojn in prevladujejo ljubezen, sožitje med drugačnimi ter večni mir. Ko otrok riše in barva razvija ustvarjalno domišljijo, kar
nanj deluje terapevtsko,« zaključi akademska
slikarka iz Domžal. In prav o terapevtskem
učinku slikanja smo se pogovarjali tudi s Tonetom Račkim. Ta na vprašanje, zakaj se otro-
ci lažje izražajo s sliko, odgovarja: »Otroci se
drugače kot odrasli umetniki s slikanjem izražajo, zato so izdelki otrok odraz njihovega
psihičnega, telesnega in socialnega položaja.
Risanje, slikanje in kiparjenje delujejo na človeško živčevje sproščujoče in pomirjujoče, zato jih je mogoče uporabiti kot pomožno terapevtsko sredstvo pri psihosomatskih in psihičnih boleznih. Govorica telesa, ki je iskrenejša kot verbalno izražanje, zato je skozi risbe mogoče ozavestiti razna travmatična doživetja.« Umetnost je ena najučinkovitejših tehnik, ki jo uporabljamo pri zdravljenju psihičnih težav, spopadanju s stresom in odkrivanju
različnih vidikov lastne osebnosti.

klubsko ogledalo
Dobrodelni bovling turnir
27. januarja je LK Ljubljana Omnia preko Sklada Uresničujmo želje
(www.uresnicujmo-zelje.si) organiziral že 5. dobrodelni bovling turnir.
Letos je bilo na turnirju zbranih več kot
8.000 eur, ki smo jih v celoti namenili devetim otrokom z motnjo avtističnega
spektra za izvajanje intenzivne ABA terapije, za kar se je dr. Marta Macedoni-Lukšič iskreno zahvalila: “S terapijami smo
že začeli, v imenu otrok in staršev se zahvaljujem za donacijo. Pri vseh vključenih
otrocih opažamo velik napredek, kar nas,
predvsem pa tudi starše, izredno veseli.” Sistematično in intenzivno obravnavo
otrok in mladostnikov z avtističnimi motnjami se je pri nas začelo šele pred 5-imi
leti in strokovnjaki za to področje tukaj
ne morejo zagotoviti optimalnih pogojev
za izvajanje učinkovitih programov, ki jih
prakticirajo napredni inštituti in ambulante
v tujini. Ambulanta za avtizem Pediatrične
klinike v Ljubljani se prebija počasi s programi, ki dejansko kažejo rezultate, ven-
Lions prof. Peter Skuber podeljuje priznanje učenki Kseniji.
Pediatrinja dr. Marta Macedoni Lukaič, predednica LC LJubljana Omnia Mojca Majhen in Eva
Lavtar, predsednica Sklada Uresničujmo želje.
dar niso polno podprti, zaradi nerazumevanja avtizma, kot motnje, katere posledice na življenje prizadetega posameznika
se lahko minimizira z zgodnjo in intenzivno strokovno obravnavo. Mojca Majhen
Ana Liza v Mariboru
LK Maribor Zarja smo imeli neverjetno srečo, saj nam je odlična igralka
Nataša Tič-Ralijan ponudila brezplačno predstavo svoje ANA-LIZE.
Ana Liza je pomagala LK Maribor Zarja
LK Maribor
in mladi tutorji
14. decembra 2010 je Ana Liza navdušila občinstvo z odlično predstavo duhovite in sexi igralke. Družbo ji je na odru delal mlad pevec Blaž Drobnak, ki je simpatično popestril večer. Velika dvorana v Narodnem domu Maribor je bila polna, kolektiv Narodnega doma pa nam je pomagal brezplačno, kjer je le mogel. Članice
kluba smo prodale skoraj vse vstopnice,
veliko pa so pomagali tudi: RTS Maribor,
Radio Maribor, Radio City in Večer. Na
Natašino željo so skoraj polovico zbranih
sredstev (teh je bilo skoraj 5.000 evrov)
dobili Mala hiša Pilštanj, kjer najdejo krajše zavetišče otroci z neurejenimi razmerami v družini, del sredstev pa delavci Vegrada. Preostanek smo razdelili tistim prebivalcem Maribora, ki so se znašli na robu preživetja. Nekaj denarja pa smo Zarje
namenile družini, ki je v ognjenih zubljih
izgubila vse. Zelo dobro sodelujemo z našo patronažno službo, ki spodbudi posameznike, da pri nas zaprosijo pomoč, saj
je vedno hujša prikrita revščina in obup
mag. Pavla Mlinarič
ljudi.
LK Maribor sodeluje z mariborsko Osnovno šolo
Janko Padežnik že štiri leta. Gre za edino osnovno šolo v mestni četrti Studenci v Mariboru in ta
je stara že 135 let.
Kar trideset odstotkov otrok prihaja v to šolo iz
različnih narodnostnih, jezikovnih in verskih okolij. Učenci se že zgodaj naučijo strpnega sobivanja. Leta 2006 je šola prejela Listino mesta Maribor za uspešno delovanje na področju vzgojno izobraževalnega dela, LK Maribor pa že od
leta 2008 sodelujemo z njimi. Učenci sodelujejo v okviru prostovoljne pomoči starejšim in invalidnim občanom, ustanovili pa smo tudi tutorski
projekt - učno pomoč učencem, ki težje dojemajo učno snov. Tudi letos smo tako kot vsako leto nagradili najboljši tutorski par učencev z LionAleksander Brunčko
skim grbom.
Bejži čopič, kurent gre
LK Ptuj je v pomlad zakorakal z likovno kolonijo.
V Leo klubu Ptuj smo 4. marca v Mestnem gledališču Ptuj organiziral že 7. likovno kolonijo »Bejži čopič kurent gre«. Na dražbi je bilo
predstavljenih 6 slik avtorjev Aljoša Ozmeca,
Dušana Fišerja, Jasminke Ćišić, Nee Likar, Severe Gjurin in Tine Gradišar. Zbrana sredstva smo
letos podaril socialno ogroženi družini iz Mestne občine Ptuj. Kot vsako leto, so se tudi tokrat na dražbi prodale skoraj vse slike. Kupcem
se ponovno zahvaljujemo in upamo, da bodo
tudi prihodnjič prišli na dražbo ter s tem priLuka Žižek
spevali za dober namen. lion 23
10. koncert v
Glasbeni šoli Velenje
Krvodajalska
akcija Leo kluba
Ljubljana
Pester in deloven
december v LK
Ljutomer
Predaja čeka direktorici VDC-ja Ježek Darji Lesnjak.
LK Velenje je 12. februarja organiziral že deseti tradicionalni novoletni koncert v Glasbeni šoli Velenje. V čudoviti orgelski dvorani so se tokrat predstavili saksofonisti, zbrani v mednarodnem kvartetu saksofonov Mobilis, ki ga sestavljajo Michael Krenn (AT), Janez Uršej (SI), Yukiko Iwata (JP) in Goran Jurković (HR).
Priča smo bili glasbenemu dogodku, ki so ga
pričarali mladi, a vrhunski glasbeniki, ki končujejo študij na dunajski akademiji. Program je pripravila Ana Avberšek, nad pripravo prireditve
pa je kot vedno bedel Lions mag. Franc Avberšek. Ob koncu prireditve je predsednik LK Velenje Bruno Zagode opisal vrednote lionističnega
gibanja in izročil celoten izkupiček od prodanih
vstopnic direktorici VDC-ja Ježek Darji Lesnjak.
Znesek v vrednosti 1.050 evrov je namenjen nakupu električnega dvigala za varovance VDC-ja
Ježek. Ob predaji čeka in zahvalni besedi direktorice v prisotnosti varovancev zavoda smo vnovič občutili radost in veselje našega humanitarDrago Martinšek
nega poslanstva.
Krški Lions-i
ves čas aktivni
V LK Krško se po dobrodelnem koncertu za
poplavljene nismo prepustili brezdelju. Še naprej smo ostali aktivni.
Obiskali smo Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca v Sevnici. To druženje je obogatilo
dan varovancem, zaposlenim in seveda tudi članom kluba. Spoznali smo, koliko truda je vloženega v to, da so dnevi stanovalcev doma polni
in aktivni. Decembra smo razdelili igrače revnim
in prikrajšanim otrokom. Ob koncu leta 2010
smo v svojo sredo povabili člane pobratenega
kluba iz Samoborja, saj so naša skupna srečanja
vedno toplo sprejeta. V mesecu marcu pripravljamo že drugo dobrodelno prireditev. Gostili bomo Sašo Pavček, ki se bo predstavila z monokomedijo Bužec on, bušca jaz. Želimo si, da
bi z zbranim denarjem spet lahko pomagali tiAna Kukovičič
stim, ki so pomoči potrebni.
24 lion
Razstavljeni deli prleških slikarjev.
V LK Ljutomer smo se zelo trudili s pripravo dobrodelne prodajne razstave prleških likovnikov.
Dne 23. 2. 2011 je potekala krvodajalska
akcija Leo kluba Ljubljana. Udeležilo se je
je kar lepo število Leo-tov in drugih sočutnih sokrajanov.
Zavzete krvodajalce smo že ob 9. uri zjutraj pričakali na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer smo jih pogostili z izbranimi ploščicami čokolade in jih obdarili
s promocijskim materialom. Na ogled akcije je prišlo kar nekaj otrok, kar nas je pozitivno presenetilo. Upamo, da bo naslednja krvodajalska akcija tudi tako uspešna,
morda celo številnejša. Patricia Jovičević
Za LK Ljutomer je bil lanski december obarvan
bolj delovno kot praznično. V začetku meseca
smo začeli izdelovati voščilnice, ki smo jih prodali predvsem članom našega kluba. Nadaljevali smo z božično-novoletno stojnico, na kateri smo otrokom ponudili domače dobrote in čaj,
staršem pa kuhano vino. Veliko več dela in truda pa je zahtevala organizacija dobrodelne prodajne razstave prleških likovnikov. 20. decembra 2010 je bila v hotelu Bioterme Mala Nedelja
slavnostna otvoritev razstave osemnajstih likovnih del. Razstava je bila odprta vse do konca januarja, končni izkupiček pa je bil sedem prodanih slik. Z novim letom smo se intenzivno vključili v pripravo dobrodelne prireditve Lions klubov Pomurja Naše veliko srce. Maja Klemenčič
Leo klub Brdo v Kranju in na Bledu
Na kulturni praznik smo člani Leo kluba
Brdo in LK Kranj združili moči ter v okviru
prireditve Prešernov smenj v Kranju za dobrodelne prispevke menjali čaj, kuhano vino in domače dobrote. Zbranih 700 evrov
smo namenili Medobčinskemu društvu
slepih in slabovidnih Kranj. Dodali smo še
sredstva, zbrana s srečelovom in licitacijo
slik akademske slikarke Maše Gala na dobrodelnem Plesu zlatih src ob 13. obletnici LK Kranj.
Decembra smo obdarovali čez sto otrok
iz socialno ogroženih družin z Gorenjske,
učence OŠ Poldeta Stražišarja in otroke,
nastanjene v Varni hiši Gorenjske. Igrače
je podaril Baby Center, dodali pa smo še
sladkarije, zbrane v Mercator centru. Poleg daril smo Varni hiši Gorenjske podarili še pripomočke za dojenčke in otroke v
skupni vrednosti 1100 evrov.
Na božič smo ob Blejskem jezeru pripravili stojnico in za dobrodelne prispevke
Ob Blejskem jezeru s stojnico, ki je bila del tradicionalne legende o potopljenem zvonu.
menjali čaj, kuhano vino in mafine. Zbrali smo dovolj dobrodelnih prispevkov, da
smo trem učencem OŠ Poldeta Stražišarja
z Jesenic omogočili zimsko letovanje.
Ana Čemažar in Petra Farčnik
Klubsko ogledalo
Leo-ti na Obali
Prva knjiga
slepemu Filipu
in valentinovo
druženje
Naše veliko srce
Dobitke za srečelov so prispevali člani Lions
klubov, Rotary kluba in Terme 3000.
Lions klubi Murska Sobota, Lendava in Ljutomer, Rotary klub Martjanci in družba Terme
3000 smo se ponovno združili v dobrodelnosti
ter zbrali sredstva za nakup posebnega kolesa za
Primoža.
Predsednik LK Koper Obala Tomaž Ojo in conski predsednik Andrej Pucer z Leo-ti Ano, Jano, Luko, Majo, Robijem in Damjanom.
Novoustanovljeni Leo klub Koper – Capodistria uspešno nadaljuje začrtano pot
Vse dobro. Tokratno akcijo smo organizirali skupaj s sobotrskim LK Koper Obala,
da bi zbrali sredstva za socialno ogrožene
otroke Osnovne šole Koper. Koprska tržnica in pustno obdobje sta bila pravi kraj
in čas za druženje ob odličnih krofih in v
prijetni družbi. Na pomoč nam je priskočilo sonce, ki je s svojimi žarki pričaralo idiF: Davor Žuvela
lično vzdušje.
Končana
Metkina hiša
Novoletno srečanje pri Treh kraljih – Maja Krušič Šega intervjuva Urško Kežmah.
Člani LK Slovenska Bistrica zaključujemo največjo lansko akcijo Metkina hiša, v okviru katere
smo za obnovo stanovanjske hiše prispevali več
kot deset tisoč evrov. Med naslednjimi prejemniki zbranih sredstev bodo predvidoma invalidka
iz Slovenske Bistrice, oslepeli deček iz Oplotnice in društvo Sožitje iz Slovenske Bistrice. Kulturno društvo Slomšek iz Slovenske Bistrice, katerega član je klubski »zvitorepec« Blaž Gregorič, bo
brezplačno odigralo predstavi Antona Pavloviča
Čehova Snubač in Medved, prostovoljni prispevki pa bodo šli v dobrodelni sklad.
Na marčevskem klubskem srečanju v Oplotnici smo gostili tudi guvernerja Antona Horvatiča in conskega predsednika Jurija Šarmana. Do
obletnice ustanovnega večera, ki bo 4. junija,
nameravamo okrepiti svoje vrste vsaj s petimi
Bojan Sinič
novimi člani. Slepi deček Filip je prvi prejemnik knjige Zakaj
so zebre progaste.
Nova slikanica v braillovi pisavi Zakaj so zebre progaste? je namenjena slabovidnim
in slepim otrokom. Nastala je ob pobudi
in prizadevanjih LK Celje, največ zaslug pa
gre Bori Tilinger. Avtorica knjige je Lila Prap,
edina slovenska ustvarjalka, katere ime je
blagovna znamka tudi po svetu. Člani LK
Celje smo veliko izvodov knjige podarili Zavodu za slepo in slabovidno mladino, prvi
prejemnik knjige pa je bil slepi deček Filip,
varovanec LK Celje, ki smo mu izročili tudi Božičkovo darilo. Knjigo smo podarili tudi deklici Mii, za katero se trenutno zbirajo
plastični zamaški.
Člani LK Celje smo se družili tudi na valentinovo. 14. februarja smo se odzvali
povabilu Novega tednika in Radia Celje na
predstavitev filma Tamara Drewe. Pridružili so se nam naši partnerji in večer je minil v izmenjevanju zamisli, kako in komu
Simona Brglez, F: Sherpa
še pomagati.
Lorena Hus, članica LK Celje Mozaik, in njen
mož Dušan Hus, član LK Celje.
V dobrodelnosti ni konkurenčnosti, je preprosto
želja pomagati. Lanski prvi uspešni skupni akciji Naše veliko srce je zato februarja letos sledila
druga. Na dobrodelno prireditev nas je prišlo sto
petdeset in s prispevkom k večerji ter nakupom
srečk smo uresničili zastavljeni cilj. Druženje je ob
nastopih mladih pomurskih glasbenih in plesnih
ustvarjalcev potekalo v sozvočju ljubezni, dobrote in bližine, kot je dejala voditeljica Urška Horvat
Ritlop, ki si je za rdečo nit večera izbrala besede
Irma Benko,
iz Malega princa.
F: Nataša Juhnov, Vestnik
Lionizem
v dolini Soče
Naša novoletna stojnica v Bovcu.
V predprazničnem času smo v Bovcu prvič organizirali dobrodelno Lions stojnico in z zgibankami
o lionizmu predstaviti lionizem kot dobrodelno
gibanje. Ponudili smo tudi »Lions« čaj, stojnico
pa smo založili z domačimi dobrotami. Bila je zelo dobro obiskana, o čemer je pričal tudi ugoden
finančni izkupiček, in tako smo se odločili, da bo
ta aktivnost postala tradicionalna.
Na slovenski kulturni praznik smo tudi letos pripravili srečanje članov kluba skupaj s partnerji.
Najprej smo smučali in tekli na smučeh na Kaninu ter imeli wellness program. Udeležba je bila
tudi letos zelo številna. Februarja smo se v dvorcu Zemono udeležili skupnega srečanja predsednikov in pooblaščencev Lions klubov naše cone ter se dogovorili za skupno dobrodelno srečanje v Postojni. V aprilu pripravljamo dobrodelPRIMOŽ LADAVA
ni Lions koncert. lion 25
25
Dobrodelnost in glasba povezujeta
Sredi januarja smo v LK Zemono ob svoji 15. obletnici organizirali dobrodelni koncert. Z njim smo ne le na simbolični, ampak predvsem na delovno prepoznavni
ravni zaznamovali obletnico svojega delovanja. Že drugo leto je bil koncert v Škofijski gimnaziji Vipava, izvajalci so bili mla-
Perpetuum Jazzile v Vipavi.
Celjski vitezi
ob koncu leta
di vokalisti skupine Perpetuum Jazzile in
učenci Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. S Pavčkovo
pesmijo Darovi – pesmijo o prijateljstvu,
miru in ljubezni – so pokazali, da ni ovir za
drugačne, posebne.
Koncerta so se udeležili tudi predstavniki bližnjih Lions klubov iz Italije (LK Gradiška, LK Gorica, LK Gradež) s predsednico
cone A na čelu. Na prireditev je prišel in
vse zbrane pozdravil tudi guverner distrikta. S prodajo kart, priponk in sladkih mafinov smo zbrali 13.000 evrov. Zbrana sredstva bomo podarili družini z dvema mišično obolelima osnovnošolcema za nakup
hišnega/sobnega dvigala, preostali del denarja pa bo šel za pomoč družinam v težji
DR. ERNA ŽGUR
finančni stiski.
LK Slovenj
Gradec
slavi petnajst let
LK Slovenj Gradec deluje od leta 1996 in
šteje 36 članov z vse Koroške. Do sedaj smo
zbrali in v dobrodelne namene razdelili že
preko 180.000 evrov.
Viteška stojnica v Celju.
Člani Leo kluba Celjski vitezi smo v decembru
razveselili več kot osemdeset otrok v Splošni bolnišnici Celje. Za najmlajše je bilo srečanje prav posebno doživetje. Z dobro voljo in
smehom smo obdarili tudi zaposlene in mimoidoče. Obiskali smo še zavetišče za brezdomce v Celju in tam razdelili večje količine
mlečnih izdelkov. Svoje poslanstvo smo nadaljevali tudi s tradicionalno stojnico v mestnem središču Celja, kjer smo prodajali kuhano vino, medico in božični čaj, Celjani pa so
s svojim prispevkom pomagali tistim, ki so v
socialni stiski. Zahvala gre tudi našim sponzorjem Alpeksu Celje, M-bazarju Celje, City
Centru Celje, Hmezadu Trgovini, Baby Centru
in Mestni občini Celje. Zbrali smo 1000 evrov,
ki smo jih podarili družinam z majhnimi otroki iz Šentjurja za hrano in šolske potrebščine.
Del zbranih sredstev smo podarili mlademu
moškemu iz Celja, ki si po zdravljenju odvisnosti počasi ureja življenje, saj si dostojno življenje ob trenutnem socialnem položaju težMarko Oset
ko privošči. 26 lion
V jubilejnem letu smo delavcem propadlega
Preventa razdelili 500 paketov prehrambnih
izdelkov v vrednosti 12.000 evrov. Planinske koče na našem območju smo oskrbeli s
posteljnimi vložki in prešitimi odejami v vrednosti 25.000 evrov. Pridružili smo se svetovnemu natečaju Plakat miru in pripravili
razstavo otroških risb. Na dobrodelnem plesu v Radljah ob Dravi smo zbrana sredstva
namenili pomoči potrebnim v tem delu DraHUBERT DOLINŠEK
vske doline.
Guverner slovenskega distrikta Anton Horvatič
in predsednik LK Slovenj Gradec Vitomir Štruc.
Lunine mene
v Novem mestu
Predaja igrač vrtcu Ciciban iz Novega mesta.
Konec leta smo v LK Novo mesto pomagali prizadetim v poplavah, med drugim trem družinam s 1.500 evri, v imenu LCIF-a pa smo razdelili tudi 74 prehrambnih paketov. Končali
smo akcijo pomoči pri plačilu električne energije za izsuševanje stanovanj; s po 300 evri smo
pomagali desetim družinam. V prednovoletnih
dneh smo z igračami obdarovali otroke v vrtcih
in tudi romske otroke ter obiskali učence novomeške OŠ Dragotina Ketteja za otroke s posebnimi potrebami. Veseli so bili igrač in čeka v višini 1.200 evrov za nakup pripomočkov pri tehničnem pouku. Za uspešno obdarovanje se zahvaljujemo Distriktu 129, Slovenija, Baby Centru in fundaciji Goodlife.
10. marca smo pripravili dobrodelno gledališko
predstavo Lunine mene v izvedbi Borisa Cavazze in Iva Bana. Zbrana sredstva namenjamo postavitvi osebnega dvigala za občanko Brusnic z
multiplo sklerozo, del pa ZD Metlika za napravo za zgodnje odkrivanje raka na materničnem
vratu. Ob dnevu Zemlje bomo skupaj z našimi
»pobratimi« iz LK Kutjevo (Hrvaška) pomagali urediti park Doma starejših občanov v Novem
JOŽE KUKEC
mestu. Obdarovanje
na Krasu
Že nekaj let postojnska Lions in Leo klub
ob novem letu obdarujeta varovance v
Varstveno-delovnem centru Ilirska Bistrica,
v oddelku s prilagojenim programom OŠ
Postojna in v Vzgojnem zavodu Planina.
Tokrat smo člani združili moči in skupaj
obiskali otroke v Planini. Pripravili smo darilne vrečke s slaščicami, sadjem in praktičnimi izdelki, ki so jih prispevala podjetja z
lokalnega področja. Ni treba posebej poudariti, kako so bili obdarovanci veseli, darovalci pa smo bili izjemno zadovoljni in
ponovno navdihnjeni za nadaljnje prostoVanja Mahnič Markovčič
voljno delo.
Klubsko ogledalo
Deset let
za celjske mavrice
Jasmina, Urška, Nina, Tina in Sara z otroki OŠ Glazija.
Mavrice smo si ob deseti obletnici delovanja
zadale, da bomo obudile nekdaj tradicionalne
delavnice za otroke s posebnimi potrebami in
charter night, spomladi pa bomo sodelovale pri
pripravi koncerta pod pokroviteljstvom dr. Danila Türka. V februarju smo na Osnovni šoli Glazija že pripravile Valentinovo delavnico, na kateri
so učenci izdelovali »ljubezenske« voščilnice za
svoje najdražje, marca pa smo z otroki izdelovale pustne maske. Obuditev obletnice charter nighta bomo izpeljali štirje celjski klubi – dva Leo
in dva Lions kluba. Mavrice bomo na prireditvi izkoristile priložnost za predstavitev pravljice,
ki jo bo naš klub izdal v prihodnjih tednih. Spomladi pa bomo z Leo klubom Celjski vitezi in
Rotaractom zaključili leto s skupnim koncertom.
Katarina Aškerc, Sara Zazjal, F: Nina Kenda
Prvo leto Leo kluba Rogaška
Mladi iz Obsotelja in s Kozjanskega smo se
marca 2010 povezali v Leo klub Rogaška,
da bi pomagali otrokom in mladostnikom,
ki jim življenje ne podarja lepih trenutkov.
»Za začetek smo pripravili koncert EJQja in z zbranimi sredstvi pomagali pokriti stroške šolske prehrane otrokom na 3.
Osnovni šoli v Rogaški Slatini,« opisuje
lansko leto predsednica Leo kluba Rogaška, Neja Jurjec. Za varovance Male hiše
na Pilštanju smo zbrali oblačila, med drugim pa tudi maja prodajali kape na humanitarnem golf turnirju v Olimju, da bi dobili sredstva za člane društva Debra, in v
sodelovanju z 2. Osnovno šolo Rogaška
Slatina zbirali sredstva za pomoč pri nakupu proteze za dečka iz Kostrivnice. Skupaj
z LK Rogaška smo pomagali očistiti Slovenijo, naš Boč. Najodmevnejši dogodek leta
je bil decembrski koncert Maje Slatinšek,
izkupiček smo namenili socialno ogroženim družinam. S podarjenimi igračami Baby Centra smo praznike polepšali nekaj
družinam in njihovim otrokom. Dobrodelne aktivnosti v letu 2010 smo sklenili na
štefanovo, ko smo s prodajo palačink na
Evropski ploščadi v Rogaški Slatini zbirali
sredstva za nove dobrodelne akcije.
PETER ČAKŠ
Ko daš
v prave roke!
Veselo
v Trebnjem
Nakupovanje
uspelo!
Atos postaja računalniški mojster.
Polni vozički za dolgo zimo.
V zimskih mesecih smo se člani Leo kluba
Novo mesto lotili obdarovanja. Z akcijo Dobrodelni voziček nam je uspelo napolniti z
osnovnimi življenjskimi potrebščinami kar
štiri zvrhane nakupovalne vozičke. Zbiranje
je potekalo v enem izmed novomeških nakupovalnih centrov, in to za socialno ogroženo mamo z dvema šoloobveznima otrokoma. Dobrotniki so poskrbeli, da je družinica lažje preživela zimo, tako s hrano kot
z oblačili. Na dan pred valentinovim pa nismo izpustili tradicionalnega VaLEOntinovega. Pridne članice so napekle slastne mafine, ki so šli za med v zameno za prostoJASNA ŠTUPAR
voljne prispevke. V LK Proteus smo bili v letu 2010 zelo dejavni. Pripravili smo novo spletno stran (www.
lc-proteus.si) in se uspešno predstavili na
najbolj odmevni prireditvi Ona ali on leta
2010, ki jo organizira Radio94 iz Postojne.
Najbolj veseli smo, da smo lani zbrali dovolj
sredstev za nakup posebnega računalnika
s slepim prirejeno programsko opremo, ki
smo ga podarili Atosu Agatiću iz Postojne.
Da je šel računalnik v prave roke, smo se
prepričali na predstavitvi, ko nam je Atos pokazal svojo prvo samostojno seminarsko nalogo. Njegovo znanje in zgovornost sta nas
navdušila, saj bi se vrstniki lahko zgledovali
po njem. Ko pa smo izvedeli, da je v svoji šoli postavil celotno omrežje in instaliral vse računalnike čisto sam, kar nismo mogli verjeti,
da ima le okoli 10 odstotkov vida. Lepo je videti, da poslanstvo Lions-ov doseže svoj cilj
– Atos je mladenič, ki bo v življenju gotovo
BOŠTJAN ZRIMŠEK
še zelo uspešen. Naša vesela stojnica.
V Leo klubu Trebnje smo imeli pester in
deloven praznični december. Uspešno
smo izpeljali tri različne akcije, zbrali 1400
evrov in s hrano obdarovali devet socialno
ogroženih družin. S prodajo 700 ročno izdelanih voščilnic smo zaslužili 1000 evrov,
s katerimi smo pomagali dvema osnovnošolcema in njunima materama samohranilkama pri nakupu zimskih oblačil in plačilu
šolskih položnic ter šole v naravi. V dveh
koncih tedna zbiranja osnovnih življenjskih
potrebščin smo zbrali šest polnih vozičkov hrane, s katerimi smo tik pred božičem
osrečili devet socialno ogroženih družin.
S prodajo toplih napitkov na slavnostnem
koncertu Avsenikov smo zbrali 400 evrov
in jih podarili otrokom, da bi pričarali nasmehe na njihove obraze. SUZANA BAJUK
lion 27
27
Za Palčico in kliniko
Leo-ti med mladimi bolniki.
Decembra je po elektronski pošti zakrožila prošnja za pomoč Kriznemu centru Palčica (Grosuplje), ki je namenjen otrokom, odvzetim staršem
ali skrbnikom. Njihove zgodbe so žalostne, zato
prehodni čas, dokler jim ne najdejo novega doma, otroci preživijo v zavetju KC Palčica. Tega sicer financira pristojno ministrstvo, vendar so potrebe centra veliko večje kot pa dodeljena sredstva. Zato smo Zveza Leo klubov in člani Leo kluba Domžale združili moči ter poleg igrač podarili
1000 evrov pomoči. Sredstva bodo porabljena za
nakup različnih pripomočkov in hrane za otroke.
15. decembra 2010 smo člani Leo kluba Domžale obiskali otroke v Pediatrični kliniki v Ljubljani
in jim polepšali praznične dni. Baby Center nam
je podaril veliko igrač in družabnih iger, ki smo
jih v desetih paketih razdelili različnim oddelkom
Sanda Jerman, Pika Polona Penca
na kliniki.
Tradicionalno in z veliko duše
Ena primarnih nalog, ki smo si jih pred petnajstimi leti zadali v LK Bled, je vsakoletno srečanje z rejenci in rejniki na prisrčni
novoletni prireditvi, ko otroke obdari
dedek Mraz in nameni rejnikom besede
hvaležnosti z darilcem. Poseben mik prireditve za otroke v rejniških družinah, pri kateri sodeluje Center za socialno delo Radovljica, je tudi izbran kulturni program.
Zadnja leta nam je za novoletno srečanje
na voljo inovativno okrašena avla Osnovne šole Antona Janše, kamor zadnji
dan pred počitnicami pripeljemo učencem
s prilagojenim programom dedka Mraza s
posebnim darilom. Že nekaj let namenjamo šoli vsako leto drugačen inštrument, s
katerim šola obogati svojo zbirko glasbil.
Seveda je vsak učenec deležen svoje vrečke
s sladkarijami in vitaminčki v agrumih.
30. decembra popoldne smo stojnico s
klubsko zastavo postavili na obrežje Blejskega jezera. S prodajo čaja, kuhanega
vina in »ta kratkih« smo skušali zbrati čim
več prispevkov za dobrodelni mošnjiček.
Ob kulturnem prazniku smo skupaj z
Občino Radovljica odprli razstavo Plaka-
Učenke in učenci OŠ Antona Janše Radovljica, ki so
uprizarjali igrico po pravljici Novo leto in tri črne luknje.
ta miru učencev osnovnih šol dr. Josipa
Plemlja Bled, F. S. Finžgarja Lesce, Staneta Žagarja Lipnica, Antona Tomaža Linharta Radovljica in Antona Janše Radovljica. Naša članica Alenka Bole Vrabec, igralka in režiserka, je kot mentorica sodelovala v gledališču slepih Nasmeh pri predstavi
Slepci Mauricea Maeterlincka. Maja bo naš
klub skupaj z Osnovno šolo Antona Janše
na radovljiškem Linhartovem trgu priredil
tradicionalno delavnico Panjske končnice,
na kateri sodelujejo gorenjske osnovne
A.B.V.
šole. pogled naprej
94. Mednarodna konvencija LCI-ja 2011
Seattle, Washington, Aljaska, ZDA
Konvencija od 4. do 8. julija 2011, križarjenje po Aljaski od 9. do 16. julija
Vabimo člane Lions klubov, njihove družine in prijatelje, da se nam pridružijo na 94.
mednarodni konvenciji LCI-ja v Seattlu. Na
konvenciji smo najpomembnejši mi, Lions-i
in Leo-ti z vsega sveta, ki smo se združili, da
pomagamo pomoči potrebnim v tem stalno
spreminjajočem se svetu.
Pridružite se nam v Seattlu, da občutite svetovni utrip Lions gibanja. Vsako leto se zbere okrog dvajset tisoč Lions-ov z vsega sveta,
da proslavijo mednarodno konvencijo Lions
gibanja. To je čudovita priložnost, da spoznate nove prijatelje in njihove projekte.
Seattle, smaragdno mesto, največje mesto
in kulturni center države Washington, je dobil ime po poglavarju indijanskega plemena
Duwamish. Sealth je bil tisti poglavar, ki je
imel znani govor o tem, kako ne more prodati neba, oblakov, vetra, potokov in zemlje.
David Denny je na to območje pripeljal prve priseljence leta 1851, kmalu zatem, leta
1916, pa je William Boeing tam ustanovil to28 lion
varno letal, kar je privabilo na tisoče novih
priseljencev. Danes je Seattle moderno, živahno utripajoče mesto na obali Tihega ocena z več kot tremi milijoni prebivalcev in sedežem svetovnih uspešnic, kot sta Microsoft
in Starbucks.
Mesto obkrožajo vulkanske gore in morje ter
ima številne znamenitosti. Prav julij je čudovit čas za obisk.
GRESTE Z NAMI?
Če se boste odločili, da se nam pridružite,
dobite prijavnico in celoten program pri Borutu Šraju (e-pošta: [email protected]) ali na
spletni strani www.okarina.si.
Najpozneje do 15. aprila se plača 1000 evrov
na osebo, do 15. maja pa je treba plačati preostali del glede na kategorijo sobe. Do
1. maja je mogoče potovanje odpovedati in
vplačila se vrnejo.
Prijavnico in potrdilo o plačilu varščine ali celotnem plačilu pošljite na naslov člana LK Brnik, Boruta Šraja, Okarina, d. o. o., Jamova
c. 50, p. p. 2937 – 1001 Ljubljana.
Tel.: 01 25 62 618, faks: 01 25 60 866
GSM: 041 336 323
e-pošta: [email protected]
www.okarina.si
Veseli utrinki iz naših prejšnjih udeležb na mednarodnih konvencijah.
F: Borut Šraj
OKARINA, d. o .o. : Davčna št.: SI37284193,
TRR: 02053-0255258694 pri NLB d. d.
sklic na št.: 040711
Mednarodno dogajanje
Ste že slišali za program lions quest?
Prejšnji izvršni direktor programa Lions Quest, Matthew Kiefer, je ob svojem obisku v
Sloveniji spregovoril o svojem delu in o poslanstvu programa pod okriljem LCI-ja.
Andreja Cepuš FOTO: Žare Modic
Pomagati mladim je že od nekdaj poslanstvo Mednarodnega združenja Lions klubov, to poslanstvo pa se zdaj
še poglablja s programom Lions Quest.
Kdaj se je pravzaprav to začelo in zakaj?
Program je začel delovati leta 1980 v ZDA
pod imenom Quest in Lions klubi so bili od
nekdaj zraven. Mednarodna Lions fundacija je namreč prispevala večjo vsoto donacij,
pomagala pri pisanju programa in sestavljanju urnika v osemdesetih letih, vse od takrat
dalje so Lions-i vključeni tudi v lokalno delo s šolami, ki so sprejemale program. V letih 2001–2002 je imel Quest nekaj finančnih
težav in takrat je vstopila organizacija Lions.
Leta 2002 je Quest postal nov program Mednarodne Lions fundacije, danes pa se izvaja
prav iz vrhovnega direktorata.
Lahko opišete glavni namen programa?
Razviti zdrave, pozitivne mlade ljudi, ki bodo aktivni člani svoje družbe in ji bodo želeli
dobro služiti. Na različne načine učimo, kako
se izogniti negativnim vplivom, kot so droge, alkohol in nasilje. Učimo jih, kako delovati v skupinah, sprejemati razlike, utrjevati
vezi s svojimi družinami, vrstniki in skupnostjo. Največja korist programa je ta, da se loteva vseh teh zadev skupaj in ne le posameznih področij.
In kako poteka sam proces izvajanja?
Program izvajajo učitelji, saj so študije pokazale, da je to učinkoviteje, kot če program izvaja kdo zunanji. Učitelji se najprej
usposobijo na dvo- do tridnevni delavnici,
na kateri se seznanijo s programom in procesom njegove implementacije v svojem razredu ter šoli. Ponekod je temu posvečena
ena ura na teden, ponekod pa izvajajo program vsak dan. To je odvisno od države,
posamezne šole in njihovih urnikov.
Kako bi opisali rezultate po letih dela?
Žal nismo imeli možnosti, da bi naredili širšo lestvico ocene v svetovnem merilu, a kljub
temu imamo nekaj indikatorjev. Program
Lions Quest se izvaja v šestdesetih državah
po svetu. V petindvajsetih letih delovanja se
je v njem na več kot 10.000 delavnicah izobrazilo več kot 400.000 učiteljev in izvajalcev. Ocenjujemo, da se je program pozitivno
dotaknil okoli 12 do 13 milijonov mladih.
Morda še pogled v prihodnost. Kakšna je vizija programa Lions Quest?
Razširiti se želimo v vsako državo na svetu.
Lions klubi so danes dejavni v 206 državah
sveta. V vseh teh želimo biti tudi mi. Upamo,
da bomo nekega dne lahko tako kot danes
Slovenijo obiskali vse te različne svetove. 
IZMENJAVA MLADIH
Krepimo sožitje med narodi sveta
Program mednarodne izmenjave mladih pod
pokroviteljstvom Lion Clubs International je
močno ukoreninjen tudi v Sloveniji. Slovenska mladina se večinoma udeležuje taborov
po Evropi, vsako leto pa jih nekaj obišče tudi Daljni vzhod, Avstralijo, Oceanijo in obe
Ameriki. Letos bodo mladi, ki se programa
udeležujejo pod pokroviteljstvom slovenskega Lions distrikta, med drugim obiskali Brazilijo, ZDA, Kanado, Japonsko, Avstralijo, Hongkong in praktično vse evropske države.
TABOR MLADIH
MED 15. JULIJEM IN 1. AVGUSTOM
Slovenski Lions distrikt bo tabor mladih letos
organiziral že štirinajstič, v njem pa gostje iz
tujine spoznavajo običaje in navade Slovencev ter značilnosti naše dežele. Za mlade v
taboru skrbijo člani ekipe tabora, sestavljene
iz članov Leo distrikta, ki svojo nalogo opra-
preživeli pri svojih gostiteljskih družinah ter
nato še deset dni v taboru mladih, ki bo v
Termah Snovik. V avgustu bomo gostili še tri
mlade Japonce, ki se zaradi študijskih obveznosti tabora ne morejo udeležiti. Med decembrom in januarjem bomo verjetno tudi
letos gostili udeležence iz Avstralije, ki bodo
svojo izmenjavo preživeli pri družinah.
Utrinki iz tabora mladih na Veliki planini.
vljajo odgovorno in uspešno krmarijo med
željami udeležencev po zabavi ter cilji tabora. Pripravljajo različne delavnice, v okviru
katerih se udeleženci seznanjajo z življenjem
slepih in slabovidnih, ter krepijo medkulturni
dialog udeležencev različnih kultur in religij.
Tudi letos bo program mednarodne izmenjave mladih potekal v poleti med 15. julijem
in 1. avgustom. Udeleženci bodo teden dni
Prav bivanje pri gostiteljskih družinah programu prav poseben pečat, saj gost tako pobliže spozna lokalno kulturo dežele in tamkajšnje družinsko življenje. Tudi gostiteljstvo je
posebno doživetje in mnoge družine se za
takšno možnost še odločajo. Prav zato Lions
distrikt še posebej spodbuja družine, da se
vključijo v program in tako prispevajo kanček
v mozaiku zgodbe Krepimo sožitje med narodi sveta.
Primož Stošicki, F: dok. revije Lion
lion 29
zadnja beseda
Ana Čemažar
Ana Čemažar je že na prvi pogled veselo in družabno dekle; kako tudi ne, saj tako poklicno kot
zasebno rada dela z ljudmi in zanje. Že štiri leta je članica Leo kluba Brdo, v katerem je bila tudi
prva podpredsednica, sicer pa je tajnica distrikta. Dve izjemno zanimivi leti je bila odgovorna za
mednarodno povezovanje slovenskih Leo-tov in bila tako deležna dragocenih izkušenj.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Kaj za vas osebno pomeni humanitarno udejstvovanje?
Menim, da je to način življenja. Tak si ali pa nisi – ne razmišljam,
kaj mi to pomeni, ampak preprosto to počnem, ker v tem uživam
No, gotovo pa se zavem, koliko mi to pomeni, vsakič, ko vidim rezultate našega dela – vsak nasmeh in veselje tistih, ki jim tako ali
drugače pomagamo, me vedno ganeta kot prvič. In v takih trenutkih veš, da delaš prav.
Zakaj ste se med paleto različnih dobrodelnih delovanj odločili prav za lionizem?
Leo klubu sem se priključila čisto po naključju, povabile so me prijateljice. Ko sem se enkrat pridružila klubu, sploh nisem razmišljala o drugih možnostih, saj sem se v tem takoj našla.
Kako vaše dobrodelno delovanje vpliva na vaše zasebno
življenje, koliko časa vam vzame?
Vzame mi precejšnji del prostega časa, vendar gre za preplet prostovoljnega dela, druženja s prijatelji in zabave – zato mi tega časa ni žal.
Koliko se slovenski Leo-ti udejstvujete zunaj meja Slovenije? S čim menite, da ste se slovenski Leo-ti najbolj izkazali
v mednarodnem merilu?
Vsekakor je pohvalno, da svoje prijateljstvo in delovanje širimo tudi preko meja. Slovenska delegacija se redno udeležuje največjega
Leo dogodka – Leo Europa Foruma, na katerem se vsako leto zbere več kot dvesto mladih iz vse Evrope in severne Afrike. Obiskujemo tudi konvencije drugih distriktov, še bolj pa smo veseli vseh, ki
obiščejo nas.
Za katere projekte si vsako leto vzamete čas? Volje verjamem, da vam ne manjka.
To so projekti našega kluba, tradicionalni med njimi so zabava za
noč čarovnic, na kateri zbiramo prispevke za nakup pripomočkov za
slepe in slabovidne, dobrodelni koncert, s katerim omogočimo letovanje socialno ogroženim otrokom, zbiranje higienskih pripomočkov za varno hišo in charter night z mentorskim LK Kranj. Kolikor
mi čas dopušča, se udeležujem tudi akcij distrikta in drugih klubov.
Nikoli ne zamudim nacionalne konvencije – tam vsakič vsi začutimo,
kakšna čudovita druščina smo, kar nam daje energijo za nove izzive.
30 lion
Tudi vaša služba v slovenskem Amnesty Internationalu je
tesno povezana z dobrodelnostjo. Se izkušnje z obeh področij prepletajo?
Izkušnje seveda se prepletajo. Pravzaprav so bile vse neformalne izkušnje, ki sem jih pridobila kot članica Leo kluba, odlično izhodišče za
službo – na fakulteti me namreč niso naučili, kako pripraviti promocijsko stojnico, organizirati dobrodelni koncert in napisati prošnjo ali
zahvalo sponzorjem. Predvsem pa je bila pomembna popotnica zavedanje, da lahko s svojimi dejanji pomagamo drugim, če le hočemo.
Kakšno je delo tajnice distrikta?
Predvsem je veliko komunikacije – med člani, klubi, predsedniki
klubov. Sicer je nova in zanimiva izkušnja, ampak priznam, da si
včasih želim, da bi čas, ki ga porabim za tajniška dela, rajši namenila udeleževanju akcij.
Prej ste bili dve leti odgovorni za mednarodno povezovanje. Na katere dosežke pri tem delu ste najbolj ponosni?
Kot največji dosežek štejem pomoč pri ustanovitvi prvega Leo kluba v Srbiji, pri čemer nas je podprl tudi naš Lions distrikt. Odlično je, ker še naprej ohranjamo stike, tako gremo letos že tretjič na
obisk v Novi Sad. V času mojega mandata smo v Ljubljani gostili tudi delovni sestanek mednarodnih predstavnikov, na katerem so se
nam pridružili tudi Leo člani s Hrvaške. Tako smo po več letih obnovili stike – aprila jih bomo mi obiskali v Zagrebu, en teden pozneje pa se nam bodo oni pridružili na konvenciji na Kopah.
NEPREKOSLJIVA ZMOGLJIVOST
ZAHTEVA KOMPETENTNEGA VOZNIKA.
Dodatna brezplačna oprema za vse kupce
znamke vozila Land Rover:
Apple iPad 16 GB Wi-FI 3G z neomejenim
dostopom na www.finance.si
letna naročnina na revijo Manager
Več informacij na www.landrover.si/Darilo-iPad ali na telefonski številki 01 25 25 125
Akcija velja za vsa nova vozila Land Rover in traja do preklica. Ob prevzemu vozila
prejmete še kavni avtomat NESCAFE ® DOLCE GUSTO ®.
Uradni zastopnik in distributer za Slovenijo:
Summit avto, d.o.o., Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana