1. No category

številka 20, junij 2011
Distrikt 129 – Slovenija
INTERVJU DORIJAN MARŠIČ
PRIHODNOST SO ŽENSKE!
KAJ ZDRUŽUJE IN KAJ MOTIVIRA
SLOVENSKE LIONS-E?
Strah pred
nastopanjem
LION 1
NEPREKOSLJIVA ZMOGLJIVOST
ZAHTEVA KOMPETENTNEGA VOZNIKA.
Dodatna brezplačna oprema za vse kupce
znamke vozila Land Rover:
Apple iPad 16 GB Wi-FI 3G z neomejenim
dostopom na www.finance.si
letna naročnina na revijo Manager
Več informacij na www.landrover.si/Darilo-iPad ali na telefonski številki 01 25 25 125
Akcija velja za vsa nova vozila Land Rover in traja do preklica. Ob prevzemu vozila
prejmete še kavni avtomat NESCAFE ® DOLCE GUSTO ®.
Uradni zastopnik in distributer za Slovenijo:
Summit avto, d.o.o., Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana
beseda guvernerja: sporočilo ob koncu mandata
Spoštovane članice in člani,
moj mandat je pri koncu. Bilo je nepozabno
leto, ki ga privoščim vsakemu izmed nas. Iskreno sem počaščen, da sem lahko predstavljal tako sijajno ekipo dobrih ljudi, kot ste
slovenski lionke in lioni. Humanitarne akcije so si sledile vse leto in silno mi je žal, da nisem mogel biti prisoten na večini od njih. To
navsezadnje niti ni tako bistveno, pomembno je, da je vsaka prireditev prinesla pomoč
za ljudi, potrebne pomoči, in upanje na boljši ter prijaznejši svet. Hvala za vse to!
Je čas krize, ki je pahnila v težave in nesrečo veliko ljudi, več, kot jim lahko pomagamo.
Zato je pomembno, da se trudimo po svojih
močeh, hkrati pa privabimo v naše vrste še
več dobrih ljudi. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da so med nami tudi izjemno pridni
in predani člani Leo klubov. Vsakega od njih
je škoda izgubiti zaradi presežene starostne
meje. Moramo jih povabiti medse in jim ponuditi priložnost, da se izkažejo tudi kot Li-
ons-i. Verjamem, da bodo upravičili izkazano zaupanje.
Smo del mednarodne organizacije. Ta nam
prinaša izkušnje, stabilnost in ponos, da
smo del največje tovrstne humanitarne organizacije na svetu. Skupaj smo močni in
premikamo gore nesreče stran od ljudi. Zato
je pomembno, da verjamemo v vzpostavljeni
sistem in prispevamo svoj delež. Naš sklad
LCIF pomaga po vsem svetu, tudi nam, in
to povsod, kjer se zgodi večja naravna nesreča. Zato ga moramo iskreno vzeti za svojega,
tako kot smo ga v primeru pomoči Japonski.
Donacija v sklad mora postati naša stalnica.
Vsak evro šteje in gre v prave roke.
Naj mi bo ob koncu mandata in zadnjega
uvodnika dovoljeno z vami deliti še posebno
zgodbo, ki me je ganila do srca in me navdala s posebnim občutkom, da ni ovir, razen tistih, ki si jih postavimo sami. Slovenski
vrhunski model Alen Kobilica je znano ime,
uveljavljeno v mednarodnih modnih krogih.
Pred dvema letoma je po operaciji na glavi
oslepel. Ni se zlomil in vdal v usodo, trdo se
bojujejo, celo za zmago, in to dobesedno. Zavzeto trenira plavanje in meri na zmage na
paraolimpijskih igrah leta 2012 v Londonu,
še več, trenira tudi smučanje, da bi zmagal
na zimskih paraolimpijskih igrah, ki bodo
leta 2014 v Rusiji. Izjemna zgodba, izjemno
sporočilo, pravi svetilnik upanja za vse nas.
Usoda je lahko kruta, vendar se jo da premagati in živeti naprej polno življenje. Srečno,
Alen, srčno navijamo zate in držimo pesti!
Želim vam vse dobro. Hvala za prijazno hvalo in milo grajo v času mandata!
Anton Horvatič
vaš guverner v letih 2010–2011
lion 3
impresum in kazalo
STRAN
POMAGA MO .
glasilo Zveze lions klubov, Distrikt 129 – Slovenija
št. 20, junij 2011
Izdaja: Zveza lions klubov Slovenije,
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
www.lions-d129.si
E-POŠTA: [email protected]
[email protected]
GLAVNi in oDGOVORNI UREDNIK: Igor Savič
UREDNIški odbor: Polonca Kukec, Darinka Pavlič Kamien, Slavko Stošicki, Urban
Centa, Primož Punčuh, Marko Mlakar
3
Anton Horvatič, beseda guvernerja
Mozaik
6
Odmevne dejavnosti Lions-ov doma in
v tujini:
• Lions-i darujejo kri
• Leo konvencija na Kopah
• XIV. mednarodna Mediteranska konvencija v Trstu
• Ashok Mehta na obisku
• Obisk mednarodnega predsednika: Sid
L. Scruggs III v Sloveniji
STRAN
16
Prijateljstvo in jasen namen
Na 15. skupščini Zveze Lions klubov Slovenije na Bledu smo med naključno izbranimi Lions-i opravili anketo. Prvo vprašanje:
Kateri je najdonosnejši način zbiranja sredstev? Drugo vprašanje pa je bilo: Kako povečati motiviranost članov, spodbuditi k večjemu sodelovanju?
20
Strah pred nastopanjem
8
Dr. Boris Žnidarič:
Posvetovalni svet v Distriktu 129
IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić
Zbranost, koncentracija, karizma in tudi trema. Velikokrat menimo, da je kdo rojen za na
oder, da pritegne in v naših mislih pusti nekaj trajnega. Mnogi drugi ob javnem nastopanju občutijo strah. Trenerka javnega nastopanja svetuje ...
LEKTORICA: Jelka Jamnik
Fotografija na naslovnici: Shutterstock
ZASNOVA in izvedba revije:
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
T: 01/ 300 01 90
[email protected]
www.p-m.si
10
Prihodnost so ženske
Pogovor z Gudrun Björt Yngvadottir, mednarodno direktorico LCI-ja iz Islandije
TISK: Grafično podjetje Schwarz, d. o. o.
Koprska 106/d, 1000 Ljubljana
Natisnjeno junija 2011
v 2000 izvodih.
Oglasno trženje
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Igor Savič
[email protected]
12
Intervju: Dorijan Maršič
VODSTVO DISTRIKTA 129
Guverner: DG Tone Horvatič,
LK Bled Golf
LANSKa guvernerka: IPDG Polonca Kukec,
LK Novo mesto
1. Viceguverner: VDG I Dorijan Maršič,
LK Ankaran Istra
2. Viceguverner: VDG II Zoran Vodopija,
LK Slovenj Gradec
Tajnica: Kornelija Marzel,
LK Slovenj Gradec
Zakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale
4 lion
22
Klubsko ogledalo
• LK Bled: Cvetimo v maju!
• LK Vogrsko: Tri pomladne
• LK Trbovlje Brin: Spletna dražba in gledališka igra
• Leo klub Ljubljana: Pomladni koncert
• LK Brnik: Proti klopnemu meningoencefalitisu
28
Mednarodno dogajanje
• Ujemi mavrico!
• Janez Bohorič: Board direktorjev LCI-ja
in moje delo v njem
30
Zadnja beseda: Živa Nendl
»Mandat guvernerja, pa tudi vodstev posameznih klubov traja le eno leto. Zato mora
biti program dela za to leto praktičen in konkreten. Prepričan sem, da merjenje uspešnosti Lions organizacije ne sme temeljiti samo
na količini zbranega denarja, temveč mora
upoštevati neposredno pomoč ljudem.«
»Iskreno verjamem, da ne bi bila takšen človek, kot sem danes, če ne bi pred petimi leti
prvič prišla na sestanek v Leo klub Mavrica.«
mozaik
mozaik
Darujemo
kri
Združeno Sredozemlje
V začetku meseca junija se je lepo število Lions-ov udeležilo krvodajalske akcije in tako na najžlahtnejši način še enkrat dokazalo svoj plemenitost. Na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani so
se zbrali in darovali: Jasna Šegan, Milenka Knez, Danilo Tomšič, Borut Lah, Mojca Hera Camplin iz LK Ljubljana; Boštjan
Menart,
Daniela Brečko, Breda Pečovnik, Miran Vršec, Tomaž Merhar,
Igor
Savič, Boris Žnidarič, Jože Smolič, Roman
Dobnikar iz LK Ljubljana Forum; Tanja
Breznik iz LK Ljubljana Omnia.
Hvala vsem!
F. Matic bajželj
Podpis pogodbe o sodelovanju na mednarodni Mediteranski Lions konferenci.
Od 31. marca do 3. aprila 2011 je v Trstu
potekala XIV. mednarodna Mediteranska
Lions konferenca. Osrednja tema konference je bila »Znanost za razvoj Sredozemlja« s številnimi mednarodnimi strokovnjaki s področja socialnih in medkulturnih
odnosov, udeleženci so govorili tudi o prihodnosti mladih v znanosti ter izzivih za
okolje. Konferenca je med drugimi uglednimi gosti gostila tudi Dorijana Maršiča,
predsednika 3. regije in bodočega guvernerja Distrikta 129.
Viaverde
Kresna noč
z madžarsko
noto
Tudi letos sveti Kresna noč. Prav v dneh
izida revije Lion, natančneje 23. junija, se
v čarobnem vrtu vile Podrožnik odvija tradicionalna, že enajsta Kresna noč, ki jo
organizira LK Ljubljana Iliria. Večina zbranega denarja je tokrat namenjena Mali hiši, hiši zavetja, ki vsaj za kratek čas daje
varnost in ljubezen 1200 otrokom. Letos
je vlogo častnega pokrovitelja prevzel njegova ekscelenca dr. István Szent-Iványi,
veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji, zato bo večer ovit v madžarsko razpoloženje, zgodovino, kulturo in kulinariLK Ljubljana Iliria
ko.
Obveščam vas, da smo prejeli pisno
zavezo podjetja ViaVerde (http://
www.viaverde-group.si/ ), da nam
bo omogočilo dobavo električnih invalidskih ali mobilnostnih vozil po
nabavnih cenah. Sodelovanja se veselimo in se zahvaljujemo za prijaznost.
V okviru konference so predsedniki Lions
klubov severnega Jadrana, conska predsednika ter regijska predsednika Slovenije in
Italije podpisali zgodovinsko namero o sodelovanju. Smernici delovanja slovenskoitalijanskega odbora Lions klubov severnega Jadrana sta predvsem organizacija
in izvedba skupnih humanitarnih dogodkov tako v Italiji kot v Sloveniji s poudarkom na sodelovanju in širjenju etičnih naDavor Žuvela
čel lionizma.
Mladi
na Kopah
Kako močno energijo lahko ustvari sto »levčkov« na
kupu!
V začetku aprila se je več kot sto članic in članov Leo klubov zbralo na že 10. Leo nacionalni konvenciji. Za letošnji največji Leo dogodek
smo izbrali prelepo in malo odmaknjeno lokacijo na Kopah na robu Pohorja. Od petka do nedelje smo s pomočjo delavnic, team buildinga
in druženja ustvarili številna nova ter utrdili stara prijateljstva. Skupaj s sponzorji in donatorji
smo zbrali kar 5.000 evrov sredstev, ki jih bomo
podarili lokalnemu okolju. Iskrena hvala organizatorjem, Leo distriktu 129, Slovenija, Lions distriktu 129, Slovenija in LK Slovenj Gradec, prav
Simon Pevec
tako pa tudi sponzorjem. lion 5
Ashok Mehta ponovno v Sloveniji
Nekdanji mednarodni predsednik in velik
prijatelj slovenskih Lions-ov Ashok Mehta je
16. maja prispel na nekajdnevni obisk v Slovenijo.
Med drugim se je po nekaj letih ponovno
sprehodil po Portorožu, saj je bil pri nas že
leta 2006, v času, ko je Slovenija gostila board direktorjev LCI-ja. Dragi gost iz Indije je
obiskal še Ljubljano, Bled, Postojno, Goriška
brda in Maribor ter nato v petek, 20. maja,
nadaljeval pot v nemški München. Tukaj je
nekaj utrinkov z njegovega obiska v štajerski
S. M., F: arhiv revije Lion
prestolnici.
Mariborski Lions-i so gostom predstavili tudi
vinsko klet in njeno »tekoče zlato«.
Indijski gostje na mariborskem Trgu svobode.
Na dobrodelnem dogodku pri kolegih LK Maribor Piramida.
Tudi najstarejša vinska trta na svetu je bila razlog za obisk obrežja reke Drave.
Imate pogosta vnetja sečnega mehurja?
Vnetje mehurja je predvsem pri ženskah zelo pogosta zdravstvena težava, blažje oblike lahko preprečimo sami.
6 lion
"Vnetje mehurja je ena najbolj neprijetnih težav, ki lahko prizadene ženske v vseh starostnih
obdobjih, zelo pogosta pa je pri mladih ženskah. Vnetje mehurja lahko zelo omeji celotno
psihofizično zmogljivost ženske. Eno prebolelo vnetje mehurja močno zviša tveganje za ponovna vnetja, zato je nujno preprečevanje ponovnih infekcij.
Izdelek Brusnifem forte vedno svetujem za preprečevanje okužb sečil in kot podporno zdravljenje pri hudih vnetjih mehurja in sečnih poti. Svetujem ga kot izdelek prvega izbora. Vsaka
ženska bi morala imeti Brusnifem forte doma, tiste s ponavljajočimi vnetji sečil pa tudi v
torbici!"
Helena Istenič, dr. med., spec. gin. in por.
vsebuje koncentrat celega plodu ameriških brusnic
, ki imajo v klinični študiji potrjeno visoko učinkovitost ob preventivnem
jemanju: okužbe sečil so se zmanjšale za
44 odstotkov.1
1. Canadian journal of Urology, 9(39); June 2002
Priporočamo preventivno uživanje ali kot
ah.
dodatno pomoč za sečila pri uroloških infekcijah.
www.medex.si
severni Ameriki. Strokovnjaki so dokazali, da ima sok plodov ali plod v kapsulah dokazano pozitiven učinek na sečila – snovi iz brusnic preprečijo bakterijam Escherichia coli, da bi se pripele
na steno sečil. S tem jim onemogočijo, da bi ostale dovolj dolgo na mestu, se začele množiti in
s tem povzročile vnetje.
Oglasno sporočilo
Kaj povzroča vnetje mehurja?
Vnetje sečnega mehurja najpogosteje povzročata črevesni bakteriji iz rodov Escherichia in Klebsiella. Posebno bakterije Escherichia coli so lahko zelo nevarne in težko
uničljive.
Kakšni so znaki vnetja mehurja?
Znaki vnetja so zelo značilni: nenadno
zbadanje v spodnjem predelu trebuha,
pogosto uriniranje, moten seč ali seč neprijetnega vonja, lahko tudi boleče praznjenje sečnega mehurja.
Kako si lahko pomagamo sami?
Blaga ponavljajoča vnetja sečil lahko preprečimo sami. Na splošno se ženskam priporoča, da veliko pijejo (dnevno 1,5 do 2 l
nesladkane tekočine), še posebej ob začetnih znakih vnetja. Zelo pomembna je tudi
osebna higiena, uporaba bombažnega perila, pranje brez mehčalca, prekuhavanje
perila. Izogibajte se pitju sladkih pijač, alkohola, čaja, kave, gaziranih pijač, napitkov iz
kakava, nošenju ozkega sintetičnega perila,
uporabi tamponov in kopanju v bazenih.
Odkrijte zdravilno moč brusnic!
V zadnjem času so za okužbe sečil postali
zelo zanimivi plodovi brusnice, ki uspeva v
mozaik
Dan v Sloveniji
To je bila priložnost za podelitev priznanj nekaterim članom
slovenske Lions zveze, med
njimi tudi predsedniku slovenskih Leo klubov Primožu Punčuhu.
Predsednik Scruggs nas je v
svojem letu vodenja Lions-ov
po vsem svetu pozival, da bodimo svetilniki upanja za vse,
ki potrebujejo našo pomoč,
zato je bil podarjene slike svetilnika zelo vesel.
Na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, je
Slovenijo obiskal Sid L. Scruggs III, karizmatični mednarodni predsednik LCIja, upokojeni pilot in diplomant ameriške pomorske akademije iz Severne Karoline. Res, da je na sončni strani Alp ostal
le kratek čas, a dan je bil poln zanimivih
obveznosti, največ časa pa se je zadržal v
gorenjskem biseru, na Bledu.S. M., F: Matej
Družnik
Spominska fotografija v dopoldanskem soncu pred Državnim zborom: takrat še prvi viceguverner Dorijan Maršič, gu- V prestolnici je Sida L. Scruggsa III sprejel
verner Anton Horvatič, Judy in Sid L. Scruggs III in medna- tudi predsednik Državnega sveta RS mag.
rodni direktor Janez Bohorič.
Blaž Kavčič.
V čudovitem okolju golf igrišča v Smledniku je bil
Na Bledu je mednarodnemu predsedniku LCI-ja Sidu L. V družbi številnih slovenskih Lions-ov se je naš gost
Scruggsu III in njegovi soprogi Judy kraj razkazal župan na Blejskem gradu ob ogledu srednjeveških plesov za čas za druženje in sproščen klepet s člani kabineta guvernerja Distrikta 129.
Bleda Janez Fajfar.
nekaj časa vrnil v preteklost.
lion 7
Posvetovalni svet Distrikta 129, Slovenija
Zakladi znanja
V drugem času in prostoru, bi jim verjetno rekli svet modrecev. Danes in tukaj je to
Posvetovalni svet Distrikta 129, Slovenije, ki združuje dvajsetletno znanje in izkušnje na
področju lionizma v krog nekdanjih guvernerjev. Njihovo delovanje in naloge nam predstavlja
Boris Žnidarič, predsednik posvetovalnega sveta.
FOTO: matic Bajželj
Janez Bohorič, Andrej Škarabot, Milan Kapetan, Boris Žnidarič in Andrej Orel so na 15. skupščini Zveze Lions klubov Slovenije skupno prevzeli priznanje guvernerja Antona Horvatiča za izjemno delo pri prenovi statuta.
“Prejšnji aktivni guvernerji distrikta Janez Bohorič, PDG in ID, Vojko Lah, PDG,
Slavko Stošicki, PDG, Marjan Starc, PDG,
dr. Radko Komadina, PDG, Milan Kapetan, PDG, Andrej Orel, PDG, Anton Camplin, PDG, Lorena Hus, PDG, Polonca Kukec, IPDG in dr. Boris Žnidarič, PDG in
predsednik PS, smo si ob začetku mandata
2010/11 zadali ambiciozen plan dela.
Na 8. seji, ki je bila 14. decembra 2010, smo
imeli temeljito razpravo o vlogi in možnosti vpliva PS na nadaljnji razvoj lionizma na
Slovenskem. Ugotovili smo, da smo lahko
prejšnji guvernerji z bogatimi izkušnjami,
ki smo si jih pridobili v različnih fazah svoje
guvernerske kariere, v pomoč aktualnemu
guvernerju in njegovemu kabinetu s svetovanjem, mentorstvom, s pripravo analiz in
gradiv, ki niso nujne operativne narave.
Že na 9. redni seji dva meseca pozneje v
Kranjski Gori smo potrdili sklepa o imenovanju delovnih skupin za pripravo sprememb in dopolnitev statuta Zveze Lions
klubov, distrikta 129, Slovenija in poslovnika o delu posvetovalnega sveta in delov8 lion
ne skupine za pripravo izhodišč za vizijo in
strategijo razvoja slovenskega lionizma v
naslednjem srednjeročnem obdobju. V delovni skupini delujejo Lorena Hus, Polonca
Kukec, dr. Radko Komadina, Vojko Lah in
Slavko Stošicki, vodja delovne skupine. Delovni skupini sta svoje delo opravili odlično, strokovno korektno in v roku. Delovna skupina, ki je pripravljala izhodišča za
oblikovanje vizije in strategije nadaljnjega
razvoja slovenskega lionizma, je svoje izsledke in pristop na delovnem srečanju dne
17. maja v Ljubljani predstavila guvernerju
Horvatiču in prihodnjemu guvernerju Dorijanu Maršiču.
Poslovnik o delu PS, ki je vsebinsko usklajen z določbami temeljnega akta (statuta)
Zveze Lions klubov, distrikta 129, Slovenija, so člani PS sprejeli že na svoji 10. redni
seji, ki je bila 21. aprila, prenovljeni statut
pa so potrdili delegati na 13. skupščini Zveze Lions klubov, distrikta 129, Slovenija, ki
je bila 21. maja na Bledu. Bistvene novosti
pomenijo uskladitev temeljnega akta (statuta) z veljavnim Zakonom o društvih iz le-
ta 2009, jasnejšo določitev vloge VDG I in
posvetovalnega sveta, opravljenih pa je bilo
veliko t. i. redakcijskih popravkov. Delovna
skupina PS bo jeseni pripravila vzorec klubskega statuta, ki bo klubskim vodstvom v
pomoč pri prenovi klubskih statutov.
NALOGE SVETA
S svojo moralno avtoriteto in izkušnjami ob
upoštevanju načela odličnosti skrbimo za
razvoj lionizma in medsebojnih odnosov v
distriktu in v svetu. V kabinetu guvernerja predlagamo kandidate za guvernerja, viceguvernerje, nadzorni odbor in častno razsodišče.
Člani PS si prizadevamo z lastnim zgledom in prizadevnim delovanjem biti v pomoč vsakokratnemu guvernerju. Ob tem se
trudimo ustvarjati takšne pogoje, ki bodo
omogočili trajen in stabilen razvoj slovenskega lionizma na osnovi dolgoročnih strateških usmeritev. Prizadevamo si za osebno
odličnost članstva, torej takšno članstvo, ki
bo vključevalo plemenite in zavestno opredeljene Lions-e.” 
lion 9
Gudrun Yngvadottir, mednarodna direktorica LCI-ja
Prihodnost so ženske
Gudrun Björt Yngvadottir iz Islandije in njen soprog dr. Jon Bjarni Thorsteinsson sta pred
šestimi leti prvič obiskala Slovenijo in se zaljubila v Bled. Kraj z otočkom in prijaznimi ljudmi je
po njunem mnenju skorajda karakterni prikaz celotne naše dežele in njenih prebivalcev. Od
takrat se vračata, kadar koli je to mogoče.
Saša Mesarić FOTO: matic Bajželj
Za Islandijo velja, da je tamkajšnji Lions distrikt po številu članov glede na število celotnega prebivalstva prvi na svetu. Prav tako so njihovi projekti in raznolikost v paleti
članstva tisto, čemur se želi približati marsikateri distrikt. Z mednarodno direktorico
LCI-ja Gudrun Björt Yngvadottir smo klepetali na 15. skupščini Zveze Lions klubov
Slovenije. Na Bledu, seveda.
Kaj je posebnost islandskega lionizma?
Trudimo se in želimo si, da bi imeli naši klubi čim bolj raznoliko članstvo, da bi
združevali osebe z različnih področij in iz
različnih družbenih skupin, tako moške
kot ženske, mlade in starejše, iz različnih
kultur in različnih okolij. To imamo v mislih vsakič, ko se ustanavlja nov klub.
Menda je en odstotek Islandcev članov
te velike svetovne organizacije.
Tako je bilo pred leti. Prihodnje leto bomo praznovali šestdesetletnico in prvih štirideset let
je članstvo vedno naraščalo. V najboljših časih nas je bilo res en odstotek prebivalstva. Država je štela 250 tisoč ljudi, od tega je bilo Lions-ov okoli tri tisoč. To je bil svetovni rekord,
več kot en odstotek. Nato se je število članov
ustavilo in začelo padati – do pred kratkim, ko
smo se zavedli, da je treba nekaj storiti. Danes
smo ponovno blizu enega odstotka.
Izkazalo se je, da so ženske bolj zavzete pri
pomoči otokom, mladim in ostarelim. Prizadevajo si pomagati v lokalni skupnosti in se
instinktivno odzovejo kot matere. Na drugi
strani pa moški, ki sicer sodelujejo pri lokalnih težavah, bolj zavzeto delajo pri mednarodnih projektih. Druga zanimiva ugotovitev je
bila, da se veliko ljudi včlani zaradi prijateljstva in osebnostnega napredovanja. Tako smo
poudarjali, da ni v ospredju plačevanje računov, ampak novince vabimo zaradi izpopolnjevanja, prijateljstva in partnerstva.
Kaj ste se odločili storiti, da bi se vrnili v
uspešne stare tirnice?
Odločili smo se za delo na področju odnosov z javnostmi. Preden pa smo začeli akcijo,
smo se obrnili na naše člane in jih prosili, naj
odgovorijo na vprašanje: »Zakaj sem Lions?«
Nad rezultati smo bili presenečeni. Odgovori
so se zelo razlikovali med moškimi in ženskami, prav tako so bili odvisni od kluba, katerega član je bil anketiranec, se pravi od tega, h
kakšnemu delovanju je bil usmerjen klub.
Se je ob tem povečal tudi delež članic,
imate morda ženske klube?
Tudi ko smo želeli, da bi se povečalo članstvo
žensk, smo se odločili uvesti tako imenovane
veje klubov za ženske. Gre za to, če želiš ustanoviti nov klub, potrebuješ dvajset članov, za
novo klubsko vejo pa ne več kot pet članov, saj
ta deluje skupaj z matičnim klubom. Tako so
se v velikem številu začele včlanjevati soproge
naših članov in hkrati se je za uspešno izkazalo družinsko članstvo, saj člani družine uveljavljajo ugodnejšo družinsko članarino.
Ste pri tej anketi prišli še do kakšne presenetljive ugotovitve?
Kaj bi svetovali slovenski zvezi za rast
njenega članstva?
10 lion
Ste dežela, ki je po prebivalstvu sedemkrat večja od naše, sicer majhna glede na Evropo, a
po številu Lions-ov ste veliki. Vaši programi
so uspešni in v mednarodnem merilu ste zelo
cenjeni. Brala sem zamisli prejšnjih guvernerjev, v katero smer naj bi se razvijal lionizem v
Sloveniji, in zdijo se mi odlične. Ne vem točno, kako je pri vas glede članstva žensk, a število Lions-ov po svetu raste predvsem zaradi
povečevanja števila članic? Največji nabor ali
bolje prihodnost so ženske.
Kaj se dogaja s človekoljubnostjo v 21.
stoletju?
Ljudje postajamo sebični. Če pogledamo lestvico potreb: najprej moramo imeti dom, sledijo hrana in obleke, na tretjem mestu so prijatelji, četrta je prepoznavnost, peta pa samorazvoj in ego. Ljudem zmanjkuje časa za pomoč drugim. Včasih so se pari hitro poročali,
dobili zaposlitev in družino, s čimer so kmalu
zadovoljili svoje potrebe. Danes imajo prednost obleke, avtomobili, moderen dom, in
preden vse dosežemo, minejo leta. Šele nato
je na vrsti pomoč drugim. To moramo spremeniti in zato smo tukaj Lions-i. Potrebujemo člane in še posebej vodje klubov in distriktov, ki so usmerjeni v druge. Za druge. 
Triglav
Dorijan Maršič
Po stisku roke in prvih nekaj uvodnih besedah, je bilo jasno, da pred nami ni le zanimiv,
temveč kar izjemen človek. S posluhom za sočloveka, z jasnimi moralnimi načeli in svežimi
navdihujočimi zamislimi. V prvih dneh julija bo Dorijan Maršič tudi uradno prevzel vodenje
slovenskih Lions-ov.
Igor Savič in Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Dorijan Maršič je devetinštiridesetletni
Koprčan, ki ima za seboj pestro in razgibano kariero, kot bi mu že rojstno mesto
na Obali v zibelko položilo svoje odprto
okno v svet. Univerzitetni diplomirani
obramboslovec je bil sekretar za obrambo v Kopru, ustanovitelj radia Capris, direktor Gasilske brigade Koper, v Bruslju
je Slovenijo zastopal v Evroatlantskem
centru za koordinacijo humanitarne pomoči, bil je poslanec v državnem zboru,
glavni tajnik Univerze na Primorskem,
generalni sekretar LDS-a, danes pa je direktor ITF-ja, fundacije za razminiranje
in pomoč žrtvam min. V dvanajstih letih dela ima fundacija za seboj 337 milijonov dolarjev zbranih sredstev, preko 110 milijonov kvadratnih kilometrov
očiščenega ozemlja, 1100 rehabilitiranih
ljudi, stotisoči pa so šli skozi njene programe opozarjanja na nevarnost protipehotnih min. To so izjemni rezultati te
slovenske organizacije, ki ji je doslej zaupalo več kot sto donatorjev, od tega štiriindvajset držav in mnoge mednarodne
organizacije.
Zanimiva zgodba fundacije, a če pogledamo z drugega zornega kota,
ima elemante sizifovega dela. Človeštvo ves čas ustvarja minska polja, na
drugi strani pa jih take organizacije
čistijo. Nesmiselna groza.
Človeka vojne grozote žal ničesar ne naučijo. Spopadi in konflikti ogrožajo življenja tudi več desetletij po končanih sovražnostih. Poskušam razmišljati, kakor sem
poklican, da zberemo dovolj sredstev, da
lahko pomagamo tistim, ki našo pomoč
potrebujejo. Takrat se ne sprašujem o tem,
kdo je konflikt začel, kod je sejal smrt in
kdo je proizvajal orožje. Zadovoljen sem,
12 lion
da se po konfliktih namenjajo sredstva
tudi za odpravo posledic vojn. Brez te
mednarodne solidarnosti bi lahko prebivalci države, ki je bila žrtev ali pa so bile njene vojaške oziroma paravojaške sile
morda celo same krive za postavitev minskih polj, morali sami kriti stroške njihovega čiščenja.
Zakaj ste postali Lions?
Počutim se, kot da sem Lions že vse življenje, ali pa sem tako ravnal. Življenje me je
peljalo v take vode, da sem se ukvarjal s
pomočjo drugim; od tega, da sem se kot
diplomirani obramboslovec ukvarjal s civilno zaščito, potem sem bil direktor gasilske brigade, delal sem v centru za koordinacijo humanitarne pomoči v Bruslju.
V tem času, leta 1999, sem bil povabljen,
da bi postal ustanovni član LK Ankaran Istra. Nisem veliko razmišljal in sem
sprejel. Kmalu sem dodobra spoznal organizacijo in nikoli mi ni bilo žal, da sem
vstopil vanjo.
z drugimi, ki ne. Ne gre za to, da se družiš z bogatimi ljudmi ali pa sebi ekonomsko enakimi. V tem se je lionizem spremenil in upam, da se bo tudi percepcija
javnosti. Postali smo humanitarna organizacija, ki pomaga, kjer drugi ne morejo, ali pa dodamo svoje v mozaik pomoči
različnih organizacij, ko pride do kakšne
krizne situacije. Če vidim naše članice in
člane, ki so pripravljeni na stojnici deliti oljčne vejice, kuhano vino ali krofe ter
tako izpostaviti sebe osebno, da bi naredili nekaj dobrega, je to daleč od tega, kar
javnost želi označiti kot elitistično.
Svoj program ste predstavili kot izjemno »praktičen«. Kaj ste imeli v mislih, kje so danes Lions-i še vedno
premalo praktični in kje vidite nove
možnosti?
Mandat guvernerja, pa tudi vodstev posameznih Lions in Leo klubov traja le eno
leto. Zato mora biti program dela za to leto praktičen in konkreten. Prepričan sem,
Bolj kot donosnost me zanimata angažiranje članstva in gradnja
mreže medsebojne pomoči in prijateljstva.
Se je pa najbrž v zadnjem obdobju
spremenila, tako kot se spreminjajo
način življenja, potrebe ... Kako je bilo takrat in kako je danes?
Na začetku sem imel občutek, da gre za
elitistično organizacijo, da je zaprta. Tako se mi je zdelo, dokler nisem vstopil
vanjo. Ta del etikete se v Sloveniji žal vleče že nekaj let. Tisti, ki pozna svetovni lionizem, ki sem ga tudi sam imel možnost
spoznati, ve, da je elitizem morda le v
tem, da delaš nekaj dobrega v nasprotju
da merjenje uspešnosti Lions organizacije ne sme temeljiti samo na količini zbranega denarja, čeprav je ta zelo dobrodošel,
temveč mora upoštevati tudi neposredno
pomoč ljudem, ki pomoč potrebujejo, in
to s prostovoljnim delom, socialno angažiranostjo in nematerialno pomočjo. Delo
pa je treba zastaviti tudi širše. Oblikovati
je treba dolgoročno vizijo, pred očmi moramo imeti tudi sistemske rešitve in predloge, ki bi jih družba lahko sprejemala
na podlagi našega angažiranja. Zakaj na
intervju
primer Lions-i ne bi predlagali sprememb
zakonodaje, ki bi izboljševale življenjske
razmere ljudi s posebnimi potrebami?
Morda dobrodelnost vidite celo precej drugače kot večina dosedanjih guvernerjev. Kako ste s to svojo vizijo
neposredne pomoči pripravljeni seznaniti člane?
Slovenski klubi so razvili raznovrstne
oblike neposredne pomoči. Te dobre prakse je treba predstaviti našemu članstvu –
z medsebojno izmenjavo informacij, druženjem, skupnim delom in izobraževanjem. Smo močna 1500-članska organizacija, ki je v družini 1,5-milijonske, največje mednarodne dobrodelne organizacije na svetu. Vsak mora najti motivacijo
in smisel v poslanstvu ter etičnih načelih
lionizma in v skladu z njimi ravnati tudi
v vsakdanjem življenju, ne samo na klub-
skih sestankih. Naše geslo je WE SERVE
– POMAGAMO. Kot je dejal mednarodni
predsednik Sid Scruggs III, je treba to naše geslo s ponosom večkrat ponoviti, predvsem pa v tem duhu tudi ukrepati. Kriza
današnjega časa kliče po naši prisotnosti
in angažiranosti.
Za svoj moto ste izbrali Biti za druge.
Zakaj ste ga izbrali? Kako ste se sami
v preteklosti seznanjali s tovrstnim
darovanjem?
Člani naše organizacije se morajo zavedati, zakaj so Lions-i. Razumeti morajo smisel in pomen dobrodelnosti. Zame je to ultimativno dejanje, ki je razvilo družbo in
njen socialni ustroj. To nas razlikuje od
živali. Lionizem je prežet z dobrodelnostjo. Ko se srečujemo enaki med enakimi,
moramo biti prepričani, da zasluge veljajo več kot bogastvo in da morajo biti vrli-
ne ter znanje edini pogoj za morebitne časti. Prav te vizionarske moči lionizma še
danes privlačijo ljudi, ki bi v življenju radi
naredili kaj več, nekaj tudi za druge ljudi.
Geslo sem poiskal v razmišljanju dr. Trstenjaka, ki je zapisal, da je »vsaka svobodna
odločitev za dobro dejanje v jedru isto kot
oditi ven iz samega sebe, storiti nekaj za
druge, ne sam za sebe. V dobrem dejanju
imamo popoln razvoj svobode, delamo iz
svobode ali prostosti od samega sebe za
cilj, ki je zunaj nas. Nravno dobro dejanje
se pravi 'biti za druge'. Nravno slabo dejanje kot nasprotje dobrega pa bi se glasilo
'biti zase'. Človek v svobodnem dejanju je
res svoboden do konca tako, da je 'za druge'.« Zato bo tudi geslo, ki ga bom uporabil
v tem mandatu, Biti za druge. To je bilo in
bo še naprej vodilo mojega delovanja kot
guverner, kot Lions in kot družbeno odgovoren državljan.
lion 13
Zakaj človek daruje? Kaj nam to daje
in kakšno odgovornost hkrati sprejemamo?
Spet bom citiral predsednika Scruggsa, ki
je dejal, da »pomagamo zato, ker vemo, da
lahko spreminjamo življenja. Pomagamo
zato, ker vemo, da lahko naredimo razliko. Pomagamo zato, ker vemo, da so ljudje
s potrebami, ki jih lahko rešimo. Naše humanitarno poslanstvo je prepoznano in
za marsikoga predstavlja svetilnik upanja.
V svetu, v katerem je videti, da se mnogi
ukvarjajo sami s seboj (za sebe), mi kažemo svojim sosedom, da pomagati drugim
pomeni največje priznanje, ki ga lahko
prejme posameznik.« Prebral sem, da darovanje nagrajuje tako darovalca kot tudi
prejemnika darila. Ravno to nagrajevanje,
ki je prisotno v vsakem dajanju, je obenem psihološki razlog, zakaj človek tako
rad in nesebično daje. Človek živi, dela in
na koncu odide. Vendar pa njegova dobra
dela v življenju za vedno ostanejo in se pomnijo. To je hkrati čast in odgovornost.
Kako bi ocenili trenutno stopnjo motiviranosti slovenskih Lions-ov? Koliko bi se učinkovitost še lahko povečala?
Dvajset let organiziranosti je prineslo izjemne rezultate, v nekaterih klubih pa je
čutiti zmanjšan interes in upad motivacije. Nad stanjem nisem zaskrbljen, da pa ne
bi naredili napak nekaterih distriktov po
svetu, je treba pogledati naprej in razmisliti, kam, kako in zakaj. Na konvenciji na
Bledu sem napovedal, da bomo še v tem
mandatu sprejeli novo vizijo in srednjeročno strategijo našega distrikta. Pri tem
mi bodo v oporo razmišljanja dosedanjih
guvernerjev in seveda članstva. Brez slednjega ni razvoja lionizma. Vendar pa se
mora na koncu vsak Lions in Leo soočiti
sam s seboj, se vprašati, zakaj je član in kaj
več še lahko naredi za organizacijo, za dobrodelnost, za druge.
Prejšnje guvernerje smo že vprašali,
naj še vas: kakšna bi morala biti vizija lionizma v Sloveniji v prihodnjih
desetih do petnajstih letih?
Slovenska ITF fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min je zgodba o uspehu že zaradi sto deset milijonov
kvadratnih kilometrov zemeljskih min očiščenega ozemlja.
14 lion
Nisem pristaš večanja števila klubov in
članstva na silo. Postopna rast, ki smo jo
ubirali vsa ta leta, mora biti pospremljena s kvalitetnim kadrovanjem tako člansta kot tudi vodstva od klubov do distrikta. Pri tem si želim tesno sodelovanje
z izjemno dinamičnim in uspešnim Leo
intervju
distriktom. Naš distrikt moramo okrepiti z zavedanjem o pomenu našega poslanstva in ta spoznanja prenesti v družbo okoli nas. Lionizem mora skupaj z
drugimi sorodnimi organizacijami postati močan steber slovenske humanitarnosti in garant socialne ter družbene odgovornosti.
Katera so ključna področja delovanja, na katera bi se po vašem mnenju morali usmeriti slovenski Lions
klubi?
Spoznal sem, da je očitani elitizem Lions-ov morda le v tem,
da delamo nekaj dobrega v nasprotju z drugimi, ki ne.
enkrat sodeloval na usposabljanjih in
predavanjih bodisi na državni ali na regionalni ravni, predvsem pa, da se bo v
klubu počutil koristnega in zaželenega.
Kaj menite o odnosu in razmerju
med podporo in delovanjem v lokalnem okolju ter vlogo na globalni
mednarodni ravni?
Skrb za slepe in slabovidne mora ostati rdeča nit našega delovanja. Toda klu- Lionizem v Sloveniji je tako razvit, da nas
bi in članstvo najbolje poznajo razmere v
poznajo po vsem svetu. To je tudi zavihtesvojem okolju, zato jim posebnih usmeri- lo PDG-ja Janeza Bohoriča na mesto medtev niti ne bi dajal. To je bistvo programa
narodnega direktorja LCI-ja, kar je za slo»community service«. Vodstvom klubov
venski lionizem veliko priznanje. Distrikt
pa polagam na dušo: dobra organizacija
129, Slovenija je tudi zaradi svojega angain vodenje kluba, ozaveščenost članstva,
žiranja v sredozemskem okolju dobil pridobri projekti in predvsem medsebojna
ložnost, da bo leta 2013 gostil Mediterankolegialnost
ter prijateljstvo so pogoj za
sko1Lions
konferenco
v Ljubljani. Številne
generali_KRprint-LION_192x125_01_PRINT.pdf
9.6.11
11:39
uspeh. Zagotovite, da bo vsak član vsaj
klubske povezave preko slovenskih meja
so omogočile ustanovitev slovensko-italijanskih odborov, con in klubov z obeh
strani meje. To plodno sodelovanje bi moralo zagotoviti vodenje skupnih projektov
v sodelovanju z LCIF-om tudi drugod po
svetu in ne samo doma.
Kako se lionizem prepoznava in živi
v vašem vsakdanjem življenju?
Geslo, poslanstvo, cilji in etična načela lionizma niso vodila, ki bi veljala samo v
okviru naše organizacije. Uporabljamo jih
lahko tudi v vsakdanjem življenju: doma,
v službi, s prijatelji. Nočem vzbuditi občutka neskromnosti, če rečem, da poskušam
živeti v skladu s temi načeli. Predvsem pa
mi je všeč ta maksima: gradim, ne podiram, sem obziren v kritiki in nesebičen pri
pohvali.

Ne glede na to, kdaj ti poteče avto zavarovanje,...
AN
D
K
A
VS bilsko
o
avtomrovanje
zava
S
I
T
A
R
G
GENERALI
...ceno zavarovanja
in sodeluj v NAGRADNI IGRI!
NAGRADNA IGRA POTEKA OD 19.4. DO 19.7.2011
V nagradni igri lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki v tem času naredijo informativni
izračun ali sklenejo zavarovanje svojega osebnega vozila – prek brezplačne telefonske
številke 080 70 77, na spletu (www.generali.si), v poslovalnicah zavarovalnice Generali
d.d. ter pri pooblaščenih pogodbenih partnerjih. Izmed sodelujočih bo vsak dan izžreban
dobitnik brezplačnega obveznega avto zavarovanja (AO), ob koncu akcije pa bomo
podelili tudi glavno nagrado 15.000 EUR. Več o nagradni igri na www.generali.si.
glavna
nagrad
a
15.000
EUR
www.generali.si
lion 15
Prijateljstvo in
jasen namen
Iskrena želja in pridne roke so sicer dobrodošle, a nikakor ne dovolj za delovanje tako velike
organizacije kot je LCI. Včasih se je dobro ustaviti, pogledati prehojeno pot in razmisliti
za naprej. Tokrat smo želeli, da lionizem razmišlja o sebi in nekaj članom zastavila vprašanji
Kateri je najdonosnejši način zbiranja sredstev? In: Kako povečati motiviranost članov, spodbuditi
k čim večji učikovitosti oziroma sodelovanju? Med najpogostejšimi odgovori sta bila jasen
namen in prijateljski odnos.
Saša Mesarić FOTO: Matic BAjželj
Alenka Marter
Meta Stošicki
Bojan BraNk
1
1
1
LK Ljubljana Tivoli
Načini zbiranja sredstev se razlikujejo od
kluba do kluba ravno zaradi tega, ker se
člani razlikujejo po svojih zmožnostih. Najučinkovitejše je zbiranje, kadar je vsaj en član izrazito
naklonjen tistemu projektu in postane gonilna sila akcije; ali ima talent (če gre za umetniške stvaritve) ali pa ima večje poslovne možnosti in povezave ter tako uspešno vodi izpeljavo projekta. Mi
smo bili v zadnjih letih zelo uspešni z organizacijo izletov, ko so člani kluba z družinami in prijatelji šli na izlet ali krajše potovanje, ta strošek pa
smo nadgradili s humanitarnim prispevkom.
2
Dobrodelnost je tako zelo individualna zadeva. Z dobrodelno zavestjo morajo ljudje že priti v klub, brez tega je motiviranje
za humanitarno delo nemogoče. Mislim, da zelo koristi izobraževanje o poslanstvu in delovanju lionizma, ki ga že nekaj let organizira naš
distrikt. Pomembno je tudi, kako je motiviran
predsednik kluba, ali so akcije tako zanimive,
da pritegnejo pozornost članov ... Ne poznam
pravila. Zelo zaposleni člani in upokojeni člani
lahko enako aktivno sodelujejo v klubskem življenju, če to iskreno želijo.
16 lion
LK Trbovlje Brin
Zbiranje sredstev je odvisno od trenutnih okoliščin, saj se je treba nenehno prilagajati in imeti inovativne pristope ter seveda jasen cilj, komu pomagati. Kadar ga imamo, je veliko lažje motivirati ljudi in pridobiti sredstva. Ob tem pa
je obvezna neka prireditev, torej gledališka
predstava, koncert ali pa charter night. Pri
nas bomo kmalu v goste povabili gledališko skupino slepih Nasmeh in na tem dogodku bomo zbirali sponzorska sredstva
za dve slepi deklici. Če klub najde rdečo
nit, za katero gori, so ljudje pripravljeni
darovati.
2
V zadnjem času motivacija članstva zelo pada. Mislim, da je motivacija stabilna in uspešna, če vsakega člana vpnemo v eno akcijo in mu dodelimo
zadolžitve. Če tega nima, se motivacija in
sama ideja pomagati izgubita. Vsake štirinajst dni si je preprosto treba vzeti čas tudi za srečanje. Saj veste, kako pravijo: malo dajemo, ko dajemo od svojega bogastva,
resnično dajemo, ko dajemo del sebe.
LK Ljubljana Iliria
V našem klubu je najdonosnejši nedvomno naš osrednji letni dogodek, to je
Kresna noč. Deset let je to naš najbolj prepoznavni dogodek, letos bo že enajstič, in po zbranih sredstvih je res spoštovanja vreden, saj pritegne veliko sponzorjev in udeležencev. V najboljšem letu smo zbrali 90 tisoč evrov.
Seveda to ni edini način zbiranja sredstev. Tudi
majhna prizadevanja naših Lions-ov podpiram
in sem vesel, ko vidim na tržnici stojnico, pri
kateri zbirajo prispevke. Ob tem pa ne smemo
pozabiti, da ni vse v zbranem denarju.
2
DV osnovi je vedno tako: če ljudje v sebi
čutijo motivacijo in imajo skupni cilj, jih
ni težko spodbuditi in prepričati. Res pa je tudi, da ne poznam kluba, v katerem se po nekem
času ne bi pokazalo nekaj motivacijskega upada. Zato je treba malo spreminjati vsebine ali
način dela. A kot vsaka stvar v življenju se tudi
ta konča pri volji ljudi – če tisti, ki je glava skupine, vodi naprej in verjame v uspeh, za seboj
potegne množice. Ne smemo pa pozabiti, da je
nehvaležno primerjati uspešnost akcij danes s
tem, kako je bilo pred desetimi leti.
Kaj združuje in kaj motivira slovenske Lions-e
JOŽE VETERNIK
Boštjan
Pavlič
Aleš Gačnik
1
1
LK Kranj
LK Domžale
Dva načina sta po mojem mnenju
najdonosnejša. Prvi temelji na poznanstvu med člani in širše, saj imajo vedno nekateri več možnosti pridobiti denarna sredstva kot drugi. Drugi uspešen način
pa so družabne akcije – novoletna stojnica,
srečelov. V Kranju smo imeli ob Prešernovem prazniku stojnico in smo samo v nekaj
urah zbrali tisoč sto evrov denarja, s katerim smo sofinancirali nakup kombija.
Izpostavil bi kulturne dogodke – od
koncertnih do raznih gledaliških dejavnosti. Pri nas, recimo, sta Leo klub Domžale in Leo klub Kamnik organizirala gledališko igro, ki se je izkazala za zelo simpatičen
način zbiranja sredstev. Mislim, da je lažje
pridobiti enega velikega donatorja kot več
manjših. A zdaj je čas, ko moramo biti Lions-i pri svojem delu še bolj inovativni.
1
2
Motivacija je v današnjem času lahko
problem, saj smo tako država kot Lions-i v krizi. Mislim, da je treba člane motivirati na različne načine, da nas ne družijo le uradna srečanja na sestankih, ampak
da stike popestrimo s kakšnimi zanimivimi
predavanji, ki se jih člani želijo udeležiti. Za
dvig motivacije je pomembno tudi, da se člani družijo zunaj uradnih sestankov.
2
Pri motivaciji članov je pomemben
osebni stik. Če se bomo med seboj
dobro poznali, se bomo tudi radi družili in se veselili srečanj. Če bodo sestanki formalizirani, ne bo več prave energije. Saj vemo, kakšno poslanstvo imamo, a
to ne pomeni, da kadar koli se dobimo, govorimo le o težavah. Posledica tega našega druženja pa je tudi to, da drug drugega obogatimo, ali s predstavitvijo sebe ali s
povabilom v svoje okolje ...
Ksenija
De Lorenzi
Dušan Kobal
1
1
LK Nova Gorica
Razmišljati je treba razvojno. Res, bili so časi, ko je bilo veliko lažje zbrati sredstva, a so minili. Ni mogoče računati
na donatorje, sponzorje zunaj naših krogov,
kot smo lahko pred dvajsetimi leti. Možnosti moramo iskati tudi v ožjem okolju in z lastnimi sredstvi. Sicer pa so vsekakor najdonosnejše organizacije velikih prireditev, za
kar pa je treba vložiti tudi veliko energije in
v sodelovanje vključiti vse člane kluba.
2
Pri nas motivacijo poveča predvsem
prijeten občutek, ko se srečamo, tisti prijateljski odnos, ki ga imamo člani
med seboj. Hkrati je vsako leto pomembna
inovativnost posameznega vodstva. Aktualni predsednik lahko z lastnimi idejami
in domišljijo daje zelo veliko.
LK Nova Gorica
Zelo veliko smo zbrali, ko sem sam
izvedel koncert z velikim orkestrom
slovenske policije in še dvema tenorjema.
Takrat je bil izkupiček kar velik in ljudje
so sodelovali v velikem številu. Podobno
je bilo tudi ob naši obletnici, ko smo gostili Slovenski oktet. Sicer pa so se koncerti
izkazali za najdonosnejše, Goričani imamo radi glasbo.
2
Normalnost na srečanjih je lahko
napaka. Včasih res zmanjka idej in
zato se moramo veliko pogovarjati, brez
tega ne odkrijemo niti drugega človeka,
kaj šele dobre ideje. Druženje mora imeti obliko pogovora in v prvi vrsti se moramo sestati kot prijatelji. Če si zaupamo,
uresničimo več.
LK Ptuj
Pri nas je zagotovo Obarjada tista,
ki prinaša največ dohodka. V tem
primeru ne gre za individualno donatorstvo, ampak za doniranje več kot dvajsetih podjetij. Sicer pa največ klubov ustvari priliv s plesi, ki vključujejo tudi dražbe
umetniških del, morda vin ... Pomembno
je, da prireditve temeljijo na dobrih konceptih in da se v umetnosti ne mešajo
amaterji z akademiki.
2
Mislim, da je najboljša motivacija osebni zgled. Morda bi to lahko
primerjal z odgovorom na vprašanje, kaj
je vzgoja. To je vzor in ljubezen. V lionizmu pa je tako, da s svojimi dejanji najlažje
motiviraš tudi druge, da ti sledijo.
Gorazd
Šalamon
LK Ljubljana
Trnovski zvon
1
Prihajam iz mladega kluba – kmalu
bomo imeli šele tretjo obletnico – in
moram reči, da se velikih akcij še nismo lotevali. Lahko pa izpostavim eno zanimivo
in donosno, ko smo v centru Ljubljane delili vodo, ki so nam jo odstopili donatorji. Takrat se je zbralo relativno veliko sredstev.
2
Na prvem mestu sta pozitiven odnos do vseh članov in nato ideja, v
kateri se vsi najdejo. Če ni prave ideje in
motivacije, to pripelje do tega, da člani
začnejo – da tako rečem – tavati in po nekem času ne vidijo več smisla v tem druženju. Po mojem mnenju mora predsednik
predstaviti neko idejo in kluba ne sme voditi avtoritativno, ampak mora vse temeljiti na prijateljstvu.
lion 17
Kaj združuje in kaj motivira slovenske Lions-e
PRIMOŽ
STOŠICKI
Peter Krelj
Sabrina
PeČelin
1
1
1
LK BRNIK
Možnosti je vsekakor več, od prireditev do športnih aktivnosti. Prav
gotovo pa je treba oblikovati zelo prodoren projekt, mu dodati ljudi, tudi sponzorje in donatorje. Sploh pa je treba sredstva
usmeriti v točno določeni projekt. Na ta
način je uspeh zagotovljen.
2
V osnovi je pomembno, da se na
klubskih sestankih počutimo dobro, da se srečamo kot prijatelji in da to ni
še en formalni sestanek v gori obveznosti.
Pomembno je, da se med prijatelji kaj novega naučimo, kaj novega izvemo. Poleg
resnih tem, ko delujemo v pomoč pomoči
potrebnim, pri pripravi projektov, moramo najti tudi čas zase. Takrat pa tudi ideje najdejo pot.
LK Bled Golf
Glavni razlog, da ljudje pomagajo,
je dober namen. To pomeni, da ne
zbiramo radi donacij, če ne vemo, kam bodo šle. Odločimo se torej za ciljno skupino, recimo za družino, ki je potrebna pomoči. Mislim, da je to najpomembnejše za
uspešnost zbiranja sredstev. Seveda pa je
pomembno tudi druženje, saj se potencialni donatorji dogodka rajši udeležijo, če
ga spremlja kulturni program.
2
V našem klubu je praksa taka, da poiščemo aktivnost, ki nam je vsem v veselje, in tako združimo prijetno s koristnim.
Naš klub je zelo športen in zato radi organiziramo športne dogodke, na katerih se, čeprav so priprave kar zapletene in naporne,
skupaj poveselimo. Rajši pridemo, če člansko
srečanje spremenimo v družabni dogodek.
LK Ljubljana
Za naš klub lahko povem, da glavnino sredstev zberemo z našim tradicionalnim plesom v januarju. Imamo pa
še nekaj manjših projektov in si jih želimo
vsako leto dobro izpeljati.
2
Tudi glede motivacije bom rekla, da je
pri nas že nekaj tradicionalnega. Na
vsakem sestanku skušamo na začetku imeti predavanje na neko odmevno temo. Tako povabimo predavatelja, ki nam to temo
predstavi. Po naših izkušnjah je to zelo učinkovito in poleg našega osnovnega dela ta popestritev vzbuja interes pri naših članih.
JANEZ PERGER
LK Trbovlje
Polonca Kukec
MIRAN JELER
1
1
LK Novo mesto
Načeloma nisem naklonjena temu, da le
preštevamo denar, saj klubi delujejo v različnih razmerah in nekateri se bolj posvetijo fizični pomoči. Sicer pa mislim, da se ljudje najbolj
odzovejo, ko gre za reševanje lokalnega problema,
ko gre za malega človeka, za nekoga, ki ga morda
celo poznajo. Aktivnosti, pri katerih nismo preveč
zahtevni glede višine prispevkov, imajo po navadi
večje število sodelujočih. To je takrat, ko ljudje nimajo občutka, da lahko sodelujejo le, če imajo res
veliko pod palcem. Pokazati želimo, da smo hvaležni za vsak skromen prispevek. Tako tudi med
ljudmi širimo veliko boljše sporočilo o lionizmu.
Lahko pa je to seveda v okviru dobrodelnega teka, gledališke predstave, koncerta ...
2
Poskrbeti moramo, da je preživljanje skupnega časa prijetno, da se člani identificirajo s klubom in radi pridejo. Ljudje se v prvi vrsti ne priključijo svetovni organizaciji, priključijo
se lokalnemu klubu, in to z željo, da bi pomagali
lokalni skupnosti, njenim problemom. Če posamezniku damo možnost, da se dokaže, da izkoristi ta svoj potencial na lokalnem področju, potem mislim, da smo dobili člana, ki bo vse življenje deloval kot prostovoljec.
18 lion
LK Maribor Piramida
Pri nas se je za zelo donosnega izkazal golf turnir, ki se ga udeleži veliko število donatorjev. Zanimiva je bila tudi akcija, ko smo združili moči z Osnovno
šolo Gustava Šiliha in so nam otroci sami
pripravili dogodek s svojimi točkami ter
prijetnim intervjujem s svojimi vzgojitelji
– seveda po svojih najboljših močeh.
2
Pred kratkim smo se odločili – prav
zato, ker smo eden starejših klubov
in motivacija počasi pada –, da se osebno
udeležimo predaje donacije. Tako zdaj obdarovancev ne obiskujemo vedno isti člani kluba, ampak poskušamo v to vpeti čim
večje število članov. Ob tem smo naredili tudi obratno in obdarovance povabili v
klub, da so se s svojimi točkami predstavili
članom. Moram reči, da so naši člani zdaj
še bolj motivirani za uresničevanje dobrih
del.
1
Nedvomno je vabljivo, če je organiziran
dober koncert, in to z animatorji, ki pritegnejo publiko. To so dogodki, ki nam pomagajo, da v mozaik pomoči dodamo največ. Pri nas
se je ravno pred kratkim to ponovno izkazalo,
ko smo po lanskoletnih septembrskih poplavah
v zagorski dolini najprej v akciji treh Lions klubov in enega Rotary kluba pomagali dvaindvajsetim najhuje prizadetim družinam ter jih oskrbeli z belo tehniko, ogrevanjem in ozimnico. V drugem koraku pa smo organizirali koncert Dar Zagorju, na katerem so se vsi nastopajoči odpovedali honorarju oziroma stroškom izvedbe. Izkupiček je bil dodeljen tem družinam za nabavo gradbenega materiala pri obnovi stanovanj, enkratno
finančno pomoč pa je dobila tudi družina iz Podkuma. Ta dva načina zbiranja sredstev izkazujeta
le en vidik možnosti, so pa dobrodošli tudi novejši, modernejši z uporabo sodobnih elektronskih
in spletnih poti.
2
Motivacija nekako pada in sčasoma se vsi
spoprijemamo s tem. Odločili smo se, da
začnemo v klub vabiti nove člane, predvsem mlajše, saj bomo starejši počasi odšli. Človek v nekem
obdobju pač izčrpa svoje ideje. Ravno s tem namenom ustanavljamo Leo klub, da bodo njegovi
člani pozneje postali tudi člani Lions kluba. Seveda je pri izboru treba paziti, povabiti prave ljudji,
saj se je v preteklosti izkazalo, da so k nam pristopali ljudje, ki so videli le poslovne koristi.
H
Več informacij:
01/589 61 23 | www.dinersclub-bta.si
vozovnice / rent-a-car / namestitev / storitve
KO VEŠ, S KOM POTUJEŠ.
Izkusite prvovrstno oskrbo, neprecenljivi občutek varnosti in stalni dostop do storitev najvišje kakovosti. Izkusite vrhunska
poslovna potovanja z najvišjo dodano vrednostjo. Začutite prednosti poslovne kartice Diners Club v svojem podjetju.
Nova, edinstvena storitev Diners Club Business Travel Account bo zmanjšala stroške potovanj, povečala nadzor in omogočila pozitivni vpliv na denarni tok zaradi
možnosti odloženega plačila. Centralizirano vodenje vseh potovalnih stroškov na enem računu vam bo omogočilo sproten pregled nad potovalnimi in poslovnimi stroški
vseh zaposlenih, vključenih v shemo.
by
Strah
pred nastopanjem
Zbranost, koncentracija, karizma in tudi trema. Stanja, s katerimi opisujemo občutke ob
javnem nastopanju. Velikokrat menimo, da je kdo rojen za na oder, da pritegne in v naših
mislih pusti nekaj trajnega. Mnogi drugi ob javnem nastopanju občutijo strah. V želji po
predanem opravljanju svojega poslanstva, se Lions-i velikokrat znajdejo v vlogi govorcev.
Da bi jim to šlo čim bolje, smo za nasvet prosili dva strokovnjaka javnega nastopanja.
Saša Mesarić FOTO: matic Bajželj in arhiv revije Lion
Strokovnjaki pravijo, da smo Slovenci stroga publika; ne le stroga, velikokrat tudi neprijazna: stopimo korak nazaj z mislijo »no,
da vidimo, kaj ima tale povedati«. Tudi zato se lahko tisti, ki se znajde na očeh publike, pogosto spoprijema z neprijetnim občutkom treme, ali če želite, strahom pred
nastopanjem. O psihologiji javnega nastopanja, o občutku strahu in o obvladovanju
le-tega smo se pogovarjali z Andrejem Vajevcem, soustanoviteljem Igralskega studia
bratov Vajevec, ki na javno nastopanje pripravlja voditeljske kadre na Televiziji Slovenija.
»Strah pred nastopanjem je pri Slovencih v
veliki meri kar kolektivno pogojen. Navajeni
smo živeti na zelo nizki stopnji energije, ob
tem pa še z veliko negativnih čustev, ki imajo
lastnost, da zavirajo angažiranost,« je jasno
in kritično začel pogovor Andrej Vajevec.
O kakšni energiji govorite, ko pravite,
da nam je primanjkuje in zato pride
do strahu pred nastopanjem?
Kadar smo prežeti z visoko stopnjo energije, se preprosto dobro počutimo in se odpremo, kar je bistveno za nastopanje. In ker je
bistvo energije, da kroži, se ta prosto preta-
Andrej Vajevec
LIONOV NASVET
Kaj bi pred javnim nastopom
neveščim kolegom svetoval župan
Mestne občine Ljubljana in član LK
Ljubljana Iliria, Zoran Janković?
Med tistimi, ki nimajo težav z javnim nastopanjem in to odlično opravljajo, je tudi Anton Horvatič, guverner Distrikta 129
za leto 2010/2011.
20 lion
»Vsakemu, ki se znajde v vlogi govorca, svetujem, naj govori to, kar čuti, predvsem pa resnico. V govoru naj izhaja iz sebe in ne iz drugih.
Kadar gre za strokovne govore ali nastope, pa
sta seveda bistvena priprava in poglobljeno
znanje o temi, ki jo posameznik predstavlja.«
Spregovorimo javno
Trenerka javnega nastopanja svetuje
ka med ljudmi in smo zato sproščeni. Naš
problem pa se pojavi, kadar je stopnja govorčeve energije prenizka, saj je nujen veliko večji vnos in zato napor, kadar se moramo izpostaviti ali v našem primeru nastopati. Če povzameva, nizka stopnja energije
povzroči strah pred nastopanjem in misel,
da se bomo osmešili – stres torej.
Vi poučujete, kako se tega strahu
znebiti, ali povedano po vaše, kako
dvigniti raven energije. Kako torej?
Najpreprosteje je to za začetek početi z avtogenimi treningi, jogo ali kakšno drugo relaksacijo, seveda odvisno od posameznika. A
dvig energije je le prvi korak. Drugi temeljni problem je, da se moramo zbrati, ali kot
radi rečemo, da se moramo »vzeti skupaj«.
Zbranost je mobilizacija vseh čutil, kar radi
zamenjujemo s koncentracijo, ki pa je zgolj
mentalna dejavnost. Tudi tega se da precej
hitro naučiti.
Kaj nas izdaja, da imamo strah pred
nastopanjem?
Zbranost se najbolje kaže v glasu. To je tisti
izdajalec. Če nas je strah, se zgodi troje: stiskamo grlo, plitko dihamo in stiskamo zadnjico. Če želimo začeti sproščanje, je treba začeti z grlom, ki ga je tudi najtežje sprostiti. Tudi sam imam kljub tridesetim letom
dela na tem področju z grlom največ težav.
Saj poznate cmok v grlu …
Velikokrat omenjamo karizmo, ampak kaj je sploh to?
To je preprosto oddajanje energije, kar
imamo vsi prirojeno, a to lahko uniči neustrezen govorni aparat. Na srečo lahko to
popravimo z že omenjenim dvigom energije. Pravijo, da je v glasu 35 odstotkov karizme, v telesu 50 odstotkov, v intelektu pa
le preostanek. Vse se začne veliko pred nastopom, še pred pripravo govora (kar počne retorika), mi učimo samo pripravo za
nastop.
Kaj, ko se znajdemo v trenutku, ko se
ničesar ne spomnimo, ko nam – kot
radi rečemo – zakuhajo možgani?
To se zgodi, kadar »zaškripamo« in preveč
obremenimo možgane. Z zbranostjo se razum umiri. Takrat si med govorom pozoren, kje si, komu predavaš, vidiš situacijo,
čutiš svoje telo in okolico. Žal se veliko premalo čutimo, se zgolj mislimo, kar je premalo.
Anja Križnik Tomažin se že trinajst
let profesionalno ukvarja z javnim
nastopanjem, poučevati pa ga
je začela pred približno šestimi
leti, tako večje skupine kot tudi
individualno.
Samih začetkov pa se spominja daleč nazaj, ko
je že kot osnovnošolka izkoristila vsako priložnost za nastop. Svoje nasvete je strnila v nekaj odstavkov:
Na začetku z učenci vedno ugotavljamo, kaj je
zanje nastop, in kmalu ugotovimo, da nastopamo praktično vsak dan, tako pred eno osebo
kot pred sto osebami. Med različnimi nastopi so
velike razlike, a razmišljanje je po navadi enako.
Osredotočimo se na nastop pred množico, s čimer se člani Lions klubov velikokrat srečajo.
JASEN NAMEN IN PRAVO STANJE DUHA
Pri celotnem nastopu je najpomembnejše počutje, ki si ga ustvarimo, preden stopimo na
oder. Seveda moramo biti dobro pripravljeni,
saj je to osnova, sicer nastop ne bo uspešen.
Šele ko govornik ve, kaj želi povedati na odru,
lahko to pove kvalitetno, prepričljivo, s pravo
energijo in čustvi.
ČUSTVENI SPOMIN
Bistvo celotnega sporočila, ki ga pripovedujemo na odru, je, v kakšen čustveni spomin se bomo zapisali poslušalcem, kajti ljudje si čez en teden, mesec ali leto ne bodo zapomnili, kaj smo
jim povedali, spomnili pa se bodo, kako so se
počutili.
ZUNANJA PODOBA IN INTERPRETACIJA
Dober nastop moramo podkrepiti s pravo podobo, kar pa ni le naš zunanji videz, temveč tudi
naša govorica telesa in energija, ki jo izžarevamo. Če boste res stali za svojimi besedami, verjeli vanje in jih znali pravilno interpretirati, boste lahko na odru delali čudeže. Ljudje vas bodo
poslušali, čakali na vsako vašo besedo in o njej
razmislili. Zato se, preden stopite na oder, vedno vprašajte: Kdo sem? Kakšna je danes moja
vloga na odru? Kaj želim sporočiti? In kaj želim
Ali zato lažje nastopamo v domačem
okolju?
Da, saj zato je eden od pomožnih trikov, da
si v množici, ki jo nagovarjaš, predstavljaš
svojo drago osebo, ki ji zaupaš. Publika je
lahko naperjena zoper tebe, a če imaš v njej
svoje ljudi, lahko premagaš odpor.
Kadar se Lions-i znajdejo v položaju govorca, največkrat vabijo ljudi k
sodelovanju v akciji ali predstavljajo
svoje delo. Kaj bi jim svetovali?
s tem doseči? Ko si boste odgovorili na ta vprašanja, se postavili v pravo stanje duha, bo vaš nastop uspešen – a še enkrat ponavljam, samo če
boste dobro pripravljeni in boste svoj govor doma kar nekajkrat ponovili na glas ter si pred seboj
predstavljali občinstvo.
KAKO SE PRIPRAVITI?
Najprej je seveda treba govor napisati, lahko ga
napišete v celoti ali pa si naredite samo oporne
točke. Ko ste prepričani, da je sporočilo pravo, ga
začnite vaditi na glas, nikoli po tiho. Tako se boste slišali, si hitreje zapomnili sporočilo in že takoj
ugotovili, katere besede je bolje poudariti, kdaj
narediti premor in tako naprej. Potrudite se, da je
sporočilo čim bolje predstavljeno, podkrepljeno
s pravo melodiko in ritmiko ter tudi govorico telesa. Ravno zaradi slednje vam priporočam, da stojite, ko vadite, po možnosti pred ogledalom. Ob
tem se boste lahko opazovali, imeli pred seboj
navidezno občinstvo in vadili stik z očmi, ki je pri
nastopu ena najpomembnejših prvin, saj nas pogled povezuje s poslušalci. V veliko pomoč pri nastopu pa je tudi vizualizacija nastopa. Če si boste
že na vaji predstavljali potek govora, si zamislili
svoj prvi korak, pogled, svoje prve besede, boste
hodili po znani poti, ko boste dejansko nastopili.
Lažje bo prebiti led, se sprostiti in imeti dober nastop. In še majhna skrivnost, dopustite si na odru
uživati, kajti šele takrat boste navdihovali ljudi.
Najprej se je treba zavedati, da je neverbalne komunikacije kar 85 odstotkov. S sproščanjem je priporočljivo dvigniti nivo energije, se med govorom zavedati trebušne
prepone, saj imamo šele takrat dobro artikuliran glas. Treba se je soočiti s publiko
in biti pozoren, da nam ne uhaja pogled,
če nam že uide misel. Pomembno je, da so
povezani pogled, zbranost in razmišljanje,
kar so tudi temeljna načela funkcionalnega nastopa.

lion 21
klubsko ogledalo
LK TRBOVLJE BRIN
Dražba in gledališče
Predsednik LK Trbovlje Brin Gregor Pajić, članica
Meta Stošicki in slepa Anja, ki je zaigrala na piščalko, rada pa bi postala radijska napovedovalka.
V Trbovljah smo 26. maja organizirali spletno
dražbo predmetov, za konec pa na dobrodelni prireditvi gostili še gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh s njegovo predstavo Mauricea Maeterlincka Slepci. Izkupiček dobrodelne prireditve je namenjen deklici Miji iz Zidanega Mosta, ki je nenadoma oslepela, slepi Anji
iz Trbovelj za nakup prenosnega računalnika in
ženski iz Hrastnika, ki že nekaj let živi v leseni
lopi, za nakup bivalnega kontejnerja. Na prireditvi so podelili nagrado za najlepšo sliko v akciji Plakat miru, ki so jo izvedli na šolah v ZaGregor Pajić
gorju, Trbovljah in Hrastniku.
LK Konjice
LK Slovenska Bistrica
Zadovoljni
z doseženim
Zvone Lešnik in Bojan Sinič sta LK Slovenska Bistrica vodila v prvih dveh letih njegovega delovanja, na obletnici
ustanovitve 4. junija v Bistriškem gradu pa je vodenje s predajo klubskega
zvona simbolično prevzela Brigita Kruder, sicer direktorica Ljudske univerze
Slovenska Bistrica.
Najbolj smo zadovoljni z uspešno zaključeno več kot leto dni trajajočo dobrodelno akcijo obnove Metkine hiše, v katero smo z delom, materialom
in drugimi prispevki vložili vsaj 20.000
evrov. Izbrana sredstva smo namenili Zdravstvenemu domu Slovenska Bistrica za nakup novega defibrilatorja.
Marca smo obiskali občino Oplotnica
in v Graščini gostili guvernerja Antona Horvatiča, drugo donacijo, tj. elektronsko lupo, pa podarili slabovidnim
učencem OŠ Pohorskega bataljona
Oplotnica.
Bojan Sinič
Veleslalom za II.
Konijev memorial
Člani LK Velenje smo v soboto, 12. marca, organizirali smučarsko tekmo za II.
Konijev memorial. Prehodni pokal sta kot
zmagovalca osvojila Nena Šajber in Timotej Vivod. Drugo mesto sta zasedla Mojca
Potočnik in Luka Hus, tretje pa Majda Korenič in Dušan Hus.
Primarna dejavnost Lions kluba Velenje je
zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski, občasno pa zbiramo sredstva tudi na
športnih ali kulturnih dogodkih. V tem
primeru je podjetje Golte podarilo sredstva Lions klubu Velenje, ki bo poskrbel
za nakup peči za starostnika, ki si je sam
ne zmore kupiti.
LK LJUBLJANA TIVOLI
Na Brionih in
Dan miru
Dobrodelni ples in regata
V LK Konjice se nismo izneverili tradiciji in
v petek, 13. maja, smo v hotelu Dobrava v
Zrečah priredili 8. dobrodelni ples in proslavili pridobitev uradnega statusa humanitarne organizacije. Predsednik Dušan Slapnik
je najzaslužnejšim članom podelil nagrade:
lion leta je postal tajnik Miro Kvas, nagrade
so prejeli še Stanko Kolar, Boštjan Brantuša,
Marjan Gujt, Samo Pokorn in predsednica
Leo kluba Nina Malec Poklič. Na tradicionalni dražbi likovnih del je klubu uspelo iztržiti
štiri tisoč evrov humanitarnih sredstev, Leo
klub pa jih je z izvedbo srečelova in z zabavnimi igrami dodal še dva tisoč, ki jih bo
namenili v sklad za letovanje otrok iz socialno šibkih družin.
Med 18. in 21. majem smo izvedli Lions rally 2011, tokrat že peti. Navtična regata je v
srednjo Dalmacijo privabila več kot sto udeležencev iz osmih slovenskih Lions in Leo
klubov, ki so s svojo udeležbo pomagali zbrati humanitarna sredstva v višini deset
Stanko Kolar
tisoč evrov.
Predsednik Dušan Slapnik med Letošnji zmagovalec Lions rallyja Marko Popit iz Lions kluba Vrhslavnostnim nagovorom.
nika – Notranjska.
22 lion
LK Velenje
Sid Scruggs je predal priznanje Mojci Beseničar.
Po uspešno opravljenem pobratenju v Trstu smo se za praznovanje obletnice tega
dogodka člani obeh klubov srečali na prijetnem majskem izletu. S svojo turistično
ladjo nas je iz Poreča v Rovinj in nato na
otok Veliki Brion peljal poreški lion Boris
Jugovac. S prijatelji iz Trsta smo si ogledali
otok in s srečelovom zbrali nekaj sredstev
za humanitarni sklad našega kluba.
Na tradicionalni prireditvi Dan miru, ki je
bila letos med 22. in 24. aprilom v Opatiji,
je mednarodni predsednik LCI-ja Sid Scruggs predsednici LK Ljubljana Tivoli Mojci Beseničar izročil priznanje za zasluge. S
člani Lions klubov Reka s Hrvaške, Friesach-Burgenstadt iz Avstrije, Mosonmagyarovar z Madžarske in Gradisca d'IsonzoCormons iz Italije se v okviru projekta
Dan miru srečujemo že od leta 1997.
F: Tone Češnovar
LK Brnik
Proti klopnemu
meningoencefalitisu
V LK Brnik smo za eno svojih primarnih nalog izbrali tudi cepljenje otrok proti klopnemu meningoencefalitisu. Izvajamo ga v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj, proizvajalec cepiva GSK pa nam podari cepivo. V tem
okviru je bilo izpeljano osnovno cepljenje 91
otrok iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo
Osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem, s po tremi dozami cepiva in letos spomladi cepljenje 112 otrok z Osnovne šole Poljane s po dvema dozama cepiva.
Leo klub Rogaška
Rogaška Pomlad
To pomlad smo v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli gostili svetovno znanega inovatorja Petra Florjančiča in z izkupičkom
večera omogočili nakup koles za bratca, ki sta tragično izgubila mamo. Že drugo leto zapored smo priskočili na pomoč
društvu Debra, ki združuje osebe, povezane s težko in redko prirojeno kožno boleznijo, imenovano bulozna epidermoliza. Da bi pomagali bolnikom, smo na golf
igrišču Olimje pripravili dobrodelni turnir, na katerem so Leo-ti prodajali izdelke
osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami.
V veliki junijski akciji »Hodim, da pomagam«,
tekmovanju v nordijski hoji pod Krvavcem, pa
smo zbrane prispevke namenili cepljenju otrok
v Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas.
prim. dr. Irena Grmek Košnik
Prvič smo sodelovali pri organizaciji plesa
ob obletnici ustanovitve LK Rogaška. Nepozabni večer bo ostal v spominu zaradi vabljivega srečelova in posebne pustne
igre svetovnih zvezd. Z izkupičkom, zbranim z igrama, odhaja ob koncu šolskega
leta na obisk v Kekčevo deželo poln avtobus socialno ogroženih otrok iz Obsotelja in s Kozjanskega. Preostanek sredstev
bomo namenili nakupu poletnih in šolskih
potrebščin.
LK Vogrsko
LEO KLUB LJUBLJANA TIVOLIi
Tri pomladne
S tremi odmevnimi prireditvami – prodajno
razstavo v Medani, Rallyjem Vogrsko 2011 in
koncertom orkestra slovenske policije – smo
zaključili lionistično leto v LK Vogrsko.
Že drugo leto smo skupaj z društvom Opoka organizirali prodajno razstavo umetniških
del slikarske kolonije MMM Art v Medani, kjer
so nam udeleženci podarili štirideset umetniških del, ki so bila tudi vsa prodana. Zbrali smo
enajst tisoč evrov sredstev, ki bodo namenjena
štipendijam za najbolj nadarjene dijake in študente umetniških smeri.
29. maja smo izpeljali Rally Vogrsko 2011, prireditev je bila tokrat že šesto leto zapored. Odkrivali smo lepote Krasa in Škocjanskih jam, tekmovali in se družili ter za dobrodelnost zbrali štiri tisoč evrov. Dva dni pozneje, 31. maja, pa
smo v Bukovici pripravili dobrodelni koncert orDragan Valenčič
kestra slovenske policije. Pomladni koncert
Cvetimo v maju!
Otroška umetnina iz žebljev.
Letošnji maj je bil za naš klub zelo uspešen. Že dvanajstič smo z Osnovno šolo Antona Janše s prilagojenim programom izpeljali ustvarjalne delavnice na temo panjskih
končnic, tokrat z motom »En žl'k«. Otroci
iz višjih razredov osnovnih šol so na panjskih končnicah ustvarili vzorce iz žebljev.
Od 20. do 22. maja so nas obiskali člani
iz botrskega kluba LC Traunstein z Bavarske in iz avstrijskega obdonavskega Kremsa. Zanje smo pripravili slovesen sprejem,
enodnevni izlet na Most na Soči in v Brda.
Za konec pa smo občudovali še ognjemet
ob 1000-letnici Blejskega gradu.
Z LK Bled Golf smo pripravili 2. mednarodni dobrodelni golfski turnir z motom »da
dedek in babica ne bosta lačna«. Direktorici Centra za socialno delo Radovljica,Miloši
Kos Ovsenik, smo predali simbolični ček za
1950 evrov, za potrebe starejših občanov.
Alenka Bole Vrabec
LEO KLUB POSTOJNA – Erazem Predjamski
3. Zbiramo skupaj
Predaja simboličnega čeka šolskemu skladu
Konservatorija.
Leo klub Ljubljana Tivoli in Leo klub Ljubljana sta v sodelovanju s Konservatorijem
za glasbo in balet 30. marca 2011 organizirala dobrodelni simfonični koncert, ki so
ga izvedli učenci Konservatorija.
Enourni koncert simfoničnega orkestra s
solisti je navdušil udeležence, sledili sta še
krajše druženje in spoznavanje mladih talentov.
Ves zbrani izkupiček od prodaje vstopnic v
vrednosti 3500 evrov smo podarili šolskemu skladu Konservatorija, ki bo skrbel za
sofinanciranje udeležb ekonomsko šibkejših dijakov na raznih tekmovanjih in delavAnja Polajnar
nicah v tujini. Na koncertu orkestra slovenske policije.
LK BLED
Na velikonočno soboto smo v Leo klubu Postojna ponovno priredili zbiralno akcijo. Letos smo
imeli še dodatno pomoč Tatjane Hvala iz stičišča nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije Boreo, na sami akciji pa so pomagali dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna ter dijaki
Šolskega centra Postojna. Sodelovali smo še z lokalnimi organizacijami Rdečega križa in Karitasa.
Tokratna akcija je bila še uspešnejša od prejšnjih – tako po udeležbi kot po številu lokacij.
Žal pa so se zbrana sredstva prepolovila. Glavni
razlog za to je zmanjšana kupna moč, vendar
ne bomo obupali. Naslednje leto se vrnemo!
Vanja Mahnič Markovčič
Zbiranje življenjskih potrebščin v Mercatorju v Pivki.
lion 23
LK KRANJ
Korak v pomlad
LK KOPER OBALA
Predavanje o
nuklearni fiziki
Klubski večer LK Kranj je postal Korakova pomlad z
Urošem Perićem.
Kulturni hram Ignacija Borštnika v Cerkljah je
konec marca na dobrodelnem koncertu Korakova pomlad gostil same vrhunske ustvarjalce: kitarista Primoža Grašiča, bobnarja Ratka Divjaka
in basista Maria Mavrina ter seveda zvezdo večera Uroša Perića, glasbenika, ki je postal znan
po svojih odličnih interpretacijah skladb Raya
Charlesa. Uroš je že s prvo skladbo dvignil občinstvo na noge in navduševal vse zbrane. Mislili smo že, da večer džeza, soula in bluza ne bi
mogel biti boljši, ko sta se glasbenikom pridružili
Sandra Feketija in Suzana Labazan. Dva prekrasna glasova sta se združila z Uroševim v skladbah Unchain my heart, Hit the road Jack, Crying
time, Heartbreaker. Za tiste, ki smo koncert poslušali in ga doživeli, je bil izjemen večer. Tudi za
oskrbovance Zavoda Korak – zavoda, ki poskrbi za ljudi po poškodbah glave, ki bodo tudi zaradi takšnih večerov lažje prišli do prilagojenega
vozila, ki ga nujno potrebujejo. LK Kranj in klub
En korak več sta s tem dogodkom zbrala 7.000
evrov in 17. junija smo izročili ček za prilagojeno
Darja Delavec
vozilo, ki je že naročeno.
Mag. Dragan Mitić in desno predsednik LK Koper Obala Tomaž Ojo.
Japonska jedrska elektrarna Fukušima 1, ki
sta jo potres in cunami močno poškodovala, velja za eno največjih na svetu. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je nesrečo postavila ob bok černobilski katastrofi iz leta 1986. Medtem ko
je bolj ali manj jasno, da je usoda Fukušime 1 zapečatena, je ostalo veliko odprtih
vprašanj glede radioaktivnega sevanja v
okolju. V zvezi s to temo je LK Koper Obala gostil strokovnjaka s področja nuklearne fizike mag. Dragana Mitića, ki je predstavil osnovne pojme jedrske problematiF: Davor Žuvela
ke.
Zbiranje očal in Vizija miru
15. marca pa smo v prostorih Knjižnice
Domžale pripravili kulturno-umetniško razstavo tradicionalnega likovnega natečaja
Plakat miru, ki ima letos naslov Vizija miru.
Udeležilo se ga je 25 Lions klubov, ki jim je
24 lion
Pomlad v Krškem
V LK Krško smo 27. marca organizirali gledališko predstavo Bužec on, bušca jaz, da bi zbrali
čim več sredstev za pomoč potrebnim v našem
okolju. Posebej smo se zavezali k zbiranju sredstev za nakup elektronske povečevalne lupe za
30-letno slabovidno Moniko.
Zaradi katastrofalnega potresa smo Japonski nakazali 500 evrov pomoči, finančno smo podprli socialno-pedagoški projekt Mirno morje, namenjen otrokom s posebnimi potrebami, v katerem sodelujejo učenci Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja.
LK Domžale
V LK Domžale se poleg aktivnosti, ki so
namenjene preventivnemu zdravljenju vida
in pomoči slepim ter slabovidnim, ukvarjamo z zbiranjem, recikliranjem in razdeljevanjem rabljenih očal. Zbrana rabljena
očala so namenjena predvsem slabovidnim
otrokom in odraslim v manj razvitih deželah sveta. V domžalskem Lions klubu smo
na tem področju aktivni od leta 2008 in
zbrali smo že 700 kosov očal. V tem obdobju smo k sodelovanju povabili naslednje optike: Optiko Bistra Domžale, Optiko Avsec Domžale, Optiko Martina Škofic,
Optiko Tomaž Šimenc, Optiko Helena Dolinšek, Optiko Vid Milene Benda iz Radomelj, Optiko Oculus Kamnik, Optiko Brigita
iz Vira pri Domžalah, Očesno optiko Likeb
Ternik iz Mozirja in Simpss iz Mozirja.
LK Krško
Predstavnika Optike Škofic, Domžale, optičarka Jerca Morvin in optik Janez Škofic, med njima predsednica LK Domžale 2010/2011 Jana
Gregorc Bogataj.
k sodelovanju uspelo pritegniti več kot 500
otrok iz 78 osnovnih šol in treh enot s prilagojenim programom. Prisotne je pozdravila
predsednica LK Domžale gospa Jana Gregorc Bogataj in z velikim navdušenjem pohvalila vseh enajst mladih likovnih ustvarjalcev ter zmagovalko letošnjega natečaja v
našem kraju gospodično Klaro Pogačar.
Boštjan Pavlič
V sodelovanju s potapljaškim klubom Vidra iz
Krškega smo 14. maja izvedli še ekološko akcijo čiščenja reke Krke v Kostanjevici na Krki. In
še čisto za konec smo 14. junija v Termah Čatež zaključili akcijo Plakat miru s podelitvijo priznanj sodelujočim učencem in mentorjem ter z
otvoritvijo razstave narisanih del.
mag. Gordana Rostohar
LK Kamnik
Bogastvo pomladi
Člani LK Kamnik smo v začetku marca pripravili okroglo mizo s pomenljivim naslovom Generacija Y. To je generacija mladih,
rojenih med letoma 1980 in 2000, in del te
generacije se ravnokar zaposluje, če mladim službo seveda uspe dobiti. Na dobro
obiskani okrogli mizi smo z uglednimi gosti razpravljali o perspektivah te generacije,
ki je odraščala ob računalnikih in mobilnih
telefonih. Okroglo mizo smo izkoristili tudi za podelitev donacije zavodu Oreli, ki se
ukvarja z mladimi s posebnimi potrebami.
Le nekaj dni pozneje pa se je za odlično
izkazala zamisel o povezavi narodno-zabavne glasbe ansambla Avsenik s petjem
pevskega zbora Ljubljanski madrigalisti.
Obiskovalci so na koncu skoraj dveurnega koncerta, ki ga je povezovala naša članica Barbara Božič, navdušeno zaploskali glasbenikom. Z zbranimi sredstvi, tj. štirikrat po tisoč evri, smo omogočili letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, ki
obiskujejo štiri kamniške zavode: zavod
za otroke s posebnimi potrebami Sožitje
iz Lok, OŠ Marije Vere, OŠ 27. julij in VVZ
Antona Medveda. Nekaj sredstev smo namenili tudi udeležencem specialne olimpijade, ki je potekala v Kamniku, in podprli mlade prostovoljce, ki za mlade s posebnimi potrebami iz kamniškega CIRIUS-a že
šest let prirejajo Vikend samostojnosti.
Igor Jurič
Klubsko ogledalo
LK Dobrovo
Ribiški dan in srečanje v Postojni
V lanskem letu je na pobudo LK GradiscaCormons iz Italije in LK Dobrovo iz Slovenije zaživel prvi italijansko-slovenski odbor Lions klubov. Vanj je vključenih sedem
klubov iz Italije in pet klubov iz Slovenije.
Srečanje se je odvijalo v Postojni, kjer smo
obiskali vivarij in Postojnsko jamo ter se
srečali s člani Lions in Leo kluba Postojna,
ki so nas prijazno sprejeli. Čeprav so srečanja odbora namenjena predvsem povezovanju klubov, smo obenem zbirali sredstva
za deklico s posebnimi potrebami in zbrali 780 evrov.
Ribarili so kljub dežju.
Že šestnajsto leto zapored pa je LK Gradisca-Cormons na umetnem jezeru v bližini
Medee priredil ribiški dan za otroke s posebnimi potrebami iz Italije, Avstrije in Slovenije. Tekmovanju v ribiški sreči sta sledila furlansko kosilo in slovesna podelitev
priznanj najuspešnejšim tekmovalcem.
Nadja Pahor in Miran Bizjak, člana LK Dobrovo, sva pomagala italijanskim kolegom
in spekla palačinke za vse udeležence. Za
uspešno večletno sodelovanje in povezovanje klubov z obeh strani meje nama je
župan občine Medea podelil občinsko plaketo. Miran Bizjak in Nadja Pahor Bizjak
LK Ankaran Istra
Oljčna vejica
v Novo mesto
Člani LK Novo mesto in LK Ankaran Istra med akcijo
Oljčna vejica v Novem mestu.
Člani Lions kluba Ankaran Istra smo tudi letos
pred velikonočnimi prazniki v poslovnem centru Qlandia v Novem mestu mimoidočim brezplačno delili oljčne vejice. V soboto, 16. aprila, je v Novem mestu potekala tradicionalna dobrodelna akcija Oljčna vejica. Čeprav smo letos Novomeščane presenetili
na novi lokaciji, so bili vsakoletne akcije primorskega kluba v svojem mestu že dodobra vajeni. Razdelili smo poln kombi oljčnih vejic, na lica pričarali nasmeh, slišali marsikatero lepo besedo in ne nazadnje zbrali zavidljivo vsoto prostovoljnih prispevkov. Poleg radodarnih domačinov gostitelji tudi letos nismo razočarali. Obenem smo s člani LK Novo mesto izmenjali številne koristne izkušnje in se poslovili z besedaDean Žigon
mi: »Drugo leto ponovno!«
LEO KLUB TREBNJE
Dobrodelna
rokometna tekma
20. maja je v športni dvorani OŠ Trebnje
potekala že 3. tradicionalna Leo dobrodelna rokometna tekma. Tokrat so v goste prišle rokometašice RK Krim, ki so se
pomerile z veterani RK Trimo Trebnje. Na
dražbi dresa Andree Lekić in žoge s podpisi igralk RK Krim ter s prispevki obiskovalcev in igralcev smo zbrali 1.400 evrov,
ki jih bomo namenili petim otrokom z OŠ
Veliki Gaber za nakup športne opreme.
Med odmorom so gledalce zabavali akrobatska skupina Dunking Devils, mladi upi
RK Trimo Trebnje in plesalke Plesnega studia Novo mesto. Seveda pa Leo dobrodelna rokometna tekma ni minila brez Trebanjskih mažoretk, ki so trenutno med
Suzana Bajuk
najboljšimi v Sloveniji.
LK Celje Mozaik
Nasmeh v Celju
Članice LK Celje Mozaik smo bile zelo vesele, ko se je gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh odločilo, da bo na našem
osrednjem dogodku uprizorilo dramo nobelovca Mauricea Maeterlincka z naslovom Slepci.
Sprva smo se bale, da dvorane Slovenskega ljudskega gledališča Celje ne bomo
mogle napolniti, a nam je s skupnimi močmi le uspelo. Po končani predstavi pa so
bili vsi obiskovalci povabljeni na druženje
ob domačem pecivu, ki so ga spekle članice kluba, in kozarčku vina. Predstava nam
je s svojo tematiko dala kar veliko možnosti za razmišljanje o svetu slepih, o katerem smo mislile, da ga poznamo, a smo
po predstavi ugotovile, da ga poskušamo
poznati, da pa ga še vedno ne dojamemo
tako, kot ga doživljajo slepi vsak dan.
Polona Pulko, F: Dušan Hus
Utrinek z gledališke predstave Slepci.
Rokometašice proti veteranom.
LEO KLUB CELJSKI VITEZI
Naše dvanajsto leto
V letošnjem letu smo poleg že tradicionalnih
projektov na pobudo Leo kluba Koper – Capodistria organizirali akcijo Oljčna vejica v Celju. Združili smo moči in 16. aprila na celjski tržnici vsem mimoidočim brezplačno delili oljčne
vejice – simbol miru. Obiskovalci so lahko v zahvalo darovali prostovoljne prispevke, ki jih je
Leo klub Koper podaril v dobrodelne namene.
Zbrana sredstva, tj. 200 evrov, smo namenili
slabovidnemu učencu 9. razreda osnovne šole
za nakup prenosne elektronske lupe, ki mu bo
pomagala pri učenju.
V mesecu maju nas je župan občine Šentjur
povabil na sprejem s predstavitvijo humanitarnih dejavnosti Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur in Leo kluba Celjski vitezi Celje,
saj smo od leta 2003 pa do danes organizirali
enajst skupnih projektov, s katerimi smo zbrali
Marko Oset
preko 40.000 evrov.
lion 25
25
LK Ljubljana Viva
Trpijo
najnedolžnejši
V LK Ljubljana Viva smo se v mesecu marcu odpravili na obisk v Krizni center Palčica
v Grosupljem, ki je kratkotrajno zatočišče
otrok, starih največ šest let. Center izžareva toplino in ljubezen, to pa otroci v tako
hudih trenutkih tudi najbolj potrebujejo.
Finančna sredstva, ki jih prejemajo v centru, pa žal ne zadostujejo za nakup nekaterih osnovnih pripomočkov. V LK Ljubljana Viva smo se zato odločili, da jim podarimo dva kombinirana otroška vozička, in
jim zaželeli, da bi bilo čim manj otrok, ki bi
morali v krizni center.
LK Proteus Postojna
Obisk nekdanjega
mednarodnega predsednika
Med svojim obiskom Slovenije se je prejšnji
predsednik LCI-ja Ashok Mehta z delegacijo
oglasil tudi v Postojni. Predstavniki LK Proteus in Leo kluba Erazem Predjamski smo
ga sprejeli v torek, 17. maja, pred Postojnsko jamo. Po uvodnem pozdravu in slikanju je predstavnik Postojnske jame, gospod
Peter Štefin, častnim gostom predstavil Postojnsko jamo in sam obisk tega prečudovitega bisera naše dežele. Srečanje je bilo sicer kratko, a dovolj dolgo, da smo se z gosti sproščeno pogovorili, po obisku jame pa
so nadaljevali pot proti Ljubljani, kjer jih je
čakal sestanek pri županu MO Ljubljana.
Lions-i pa smo združili moči tudi na velikonočno soboto in v nakupovalnih centrih
Mercator center Postojna, Mercator market
Pivka, TC Mercator Cerknica in Tuš market
center Ilirska Bistrica skupaj zbrali osemnajst
vozičkov hrane in drugih življenjskih potrebščin za socialno ogrožene posameznike in
družine. Zbrano hrano in potrebščine smo
predali Rdečemu križu in Karitasu.
Pa še na nekaj smo ponosni: Mercator, d.
d., nam je velikodušno poklonil dvanajst
celoletnih paketov z osnovnimi prehrambnimi in higienskimi potrebščinami, ki smo
jih v klubu z veseljem sprejeli in dvanajstim družinam olajšali preživljanje v teh
za nekatere res težkih časih. Mercatorju
se za to velikodušno gesto v imenu vseh
družin, ki prejemajo pakete, še enkrat zahvaljujemo.
Obisk nekdanjega mednarodnega predsednika Ashoka Mehte v Postojni.
LK Slovenj Gradec
Obisk galerije
Ob visokem jubileju prof. Karla Pečka, akademskega slikarja in dolgoletnega direktorja umetnostne galerije Slovenj Gradec,
je ta v svojih obnovljenih razstavnih prostorih pripravila pregledno retrospektivno
razstavo Pečkovih del. Razstavo dopolnju-
jejo tudi dela nekaterih drugih pomembnih slikarjev. Člani LK Slovenj Gradec smo
si pod vodstvom slikarja ogledali razstavo
in občudovali njegov umetniški opus. Našemu prijatelju Karlu Pečku želimo še veliko ustvarjalne energije. Hubert Dolinšek
LK Novo mesto
Zasejali smo
gredice
Člani LK Novo mesto med sajenjem rododendronov
pri Domu starejših občanov Novo mesto.
Med ogledom razstave nas vodi slikar Karel Pečko, v ozadju je portret Huga Wolfa.
26 lion
Potem ko smo marca gostili gledališko
predstavo Lunine mene igralcev Iva Bana in Borisa Cavazze, smo v aprilski akciji Dan Zemlje pomagali pomladno ozaljšati okolico Doma starejših občanov v Novem mestu. Rezultat akcije se je ob koncu
pokazal v zasajenih grmovnicah, novi klopi v parku, na novo zarisanih parkiriščih in
še čem.
Klubsko ogledalo
LK Murska Sobota
Lions-i ob Muri
Člani Lions klubov Bad Radkersburg – Mureck in
Murska Sobota med ogledom znamenitosti mesta
Peč, ki je bilo evropska prestolnica kulture 2010.
LK Murska Sobota je v aprilu skupaj s svojim botrskim klubom LK Bad Radkersburg
– Mureck obiskal LK Peč, s katerim potekajo razgovori o bolj formalnem čezmejnem
humanitarnem in kulturnem delovanju.
Dvodnevnega druženja se nas je udeležilo 46 članov iz obeh klubov. Še isti mesec
smo bili gostje na koncertu v Bad Radkersburgu, medtem ko smo vsi trije pomurski
klubi skupaj zaključili lionistično leto z majskim koncertom Felixa Lajka v Lendavi in
ob tem gostili prijatelje iz Peči, Bad Radkersburga in Kapošvara. Ob tej priložnosti
smo opravili tudi zadnji conski sestanek v
tem lionističnem letu in skupaj začeli snovati program za naslednje leto.
Tatjana Buzeti, F: Irma Benko
LK MARIBOR
Deset let
prijateljstva
V LK Maribor gojimo prijateljske stike z Lions klubom Leibnitz (Lipnica) iz Avstrije že
zadnjih deset let. Tokrat smo imeli delovni sestanek v kraju Meranovo pri Mariboru, kjer ima mariborska agronomska fakulteta svoj vinogradniški oddelek. Primarij
Aleksander Brunčko, predsednik LK Maribor, je podpredsedniku LK Lipnica ing. Richardu Schwarzlu podaril knjigo o Mariboru in okolici, polno čudovitih fotografij priznanega mariborskega fotografa Jurija Pivke. Sledila je izmenjava zastavic obeh klubov in izkušenj pri organizaciji dobrodelnih
akcij. Po sestanku smo se udeležili vinske
degustacije, se dogovorili o novi dobrodelni akciji, ki se bo zgodila v naravnem parku
Grottenhof v Avstriji, in se zadovoljni razšli
v večernih urah.
LEO KLUB MAVRICA CELJE
Pomladno veselje
Mavrice smo v aprilu ponovno pričarale
duh velikonočnega veselja tistim, ki se znajo veseliti skromnih pozornosti. Tik pred
prazniki smo izpeljale delavnico za učence OŠ Glazija, ki so zavzeto in z navdušenjem izdelovali velikonočne okraske iz lepenke in krep papirja. Prav tako je za nami še ena uspešna dobrodelna stojnica, na
kateri smo s pomočjo širokosrčnosti Celjanov zbrale osem zvrhanih vozičkov osnovnih potrebščin, ki smo jih razdelile med štiri družine iz okolice Celja in celjske brezdomce. Na 6. Festivalu prostovoljstva v Celju smo v sodelovanju z Leo klubom Celjski vitezi pripravile Leo stojnico, naša članica Urška Kajtner pa je prejela priznanje za
opravljanje prostovoljnega dela v l. 2010.
Katarina Aškerc in Sara Zazjal
F: Nina Kenda
Leo stojnica na 6. Festivalu prostovoljstva v Celju (Leo kluba Celjski vitezi in Mavrica Celje).
Leo klub Novo mesto
Tekli smo vsi!
Predsednica kluba Urša Malešič predaja bon
obdarovancu Franciju.
Dobrodelni Leo tek je v letu 2011 ugledal
luč sveta. Člani novomeškega Leo kluba
smo premierno pripravili tekaški projekt in
uspelo nam je zbrati kar 1800 evrov.
Organizirali smo ga v nedeljo, 8. maja, v
športno-rekreacijskem centru Portoval v
Novem mestu. Tekmovalo se je v različnih
disciplinah, in sicer smo pripravili dva teka
za najmlajše na 300 in 800 metrov ter tek
za rekreativce na 5 oz. 7 kilometrov. Na
dogodek smo privabili 150 tekmovalcev z
vsega sveta, saj so se ga udeležili tudi avstralski tekači. Najstarejši udeleženec našega teka je imel kar 64 let. Zbrana sredstva smo podarili Franciju iz Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja
za nakup športnega invalidskega vozička.
Jasna Štupar
LK Maribor Piramida
Spomladanske donacije Piramide
Lions-i iz LK Maribor Piramida smo opravili svoje poslanstvo in razdelili za 23.000
evrov pomoči. Na svečani prireditvi v Art kavarni hotela Piramida v Mariboru smo učencem OŠ
Gustava Šiliha, Centra za sluh in govor,
članom Društva slepih in slabovidnih ter
članom Društva gluhih in naglušnih podarili dragocene pripomočke, ki bodo lajšali njihov vsakdan. Lions-i smo denar zbrali
s pomočjo dobrodelnih prireditev in donatorjev, ki smo se jim na prireditvi zahvalili
z umetniškimi slikami našega kolega liona,
slikarja Franca Skrbinjka. Na prireditvi so
se darovalci lahko prepričali, da gredo njihove donacije resnično v roke pomoči potrebnim. Za svoj trud smo bili bogato poplačani z nasmehom in srečo otrok, ki so
prejeli donacijo.
Miran Jeler, predsednik LK Maribor Piramida, z zadovoljnimi obdarovanci.
lion 27
27
Mednarodno dogajanje
Ujemi mavrico!
Lions tabor mladih od 22. julija do 1. avgusta v Termah Snovik
Slovenskega Lions tabora mladih, imenovanega Catch the Rainbow, se letošnje leto udeležuje rekordno število udeležencev,
in sicer kar 28, celotnega programa izmenjave mladih pa 32 udeležencev iz kar 20 držav
z vsega sveta. Tabor mladih bo potekal med
22. julijem in 1. avgustom v Termah Snovik,
ki bodo za udeležence in ekipo tabora izhodiščna točka izletov, na katerih bodo dodobra spoznali Slovenijo.
Udeleženci se bodo tako en dan podali v hribe, obiskali bodo prestolnico in obalne kraje ter Postojnsko jamo in se prepustili adrenalinu na Pohorju, ogledali pa si bodo tudi Maribor, Ptuj, Laško, Celje in Bled. Iz Gornje Radgone se bodo odpravili tudi do Bad
Radkersburga, kjer se bodo srečali z udeleženci avstrijskega tabora. Za udeležence bodo v taboru organizirane številne aktivnosti,
kot so plesne delavnice, družabne in športne
igre, v posebni delavnici pa bodo spoznavali
slepoto ter življenje slepih in slabovidnih.
sledice uničujočega potresa in cunamija na
Japonskem.
Prav po uničujočem potresu in cunamiju na
Japonskem so se slovenski Lions-i odločili, da
japonskim kolegom ponudijo tudi dodatna
mesta v programu mednarodne izmenjave mladih. Ravno Japonski Lions-i so namreč
sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja slovenskim mladim prvi ponudili možnost udeležbe v mednarodni izmenjavi mladih. Tako
bodo Slovenijo že meseca avgusta obiskali
trije japonski udeleženci izmenjave, ki naj bi
jim v zimskih mesecih sledili še najmanj trije
mladi z Japonske.
Primož Stošicki, F: arhiv tabora mladih
43 mladih slovencev gre po svetu!
Mednarodne izmenjave mladih se udeležuje
tudi 43 Slovencev, ki letošnje poletje odhajajo v tujino. Med njimi jih je kar nekaj takšnih,
ki jim stroške izmenjave v celoti krije sponzorski Lions oz. Leo klub, saj so bili za izmenjavo izbrani kot del programov sponzorskega kluba. Skupno število prijav je bilo sicer večje, vendar se je sedem mladih pozneje odločilo, da se letošnje izmenjave ne bodo
udeležili. Vzrok za to so bile deloma tudi po-
100
95
75
25
5
0
Slovenski Lions tabor mladih leta 2008.
28 lionLion 61 x 254 mm
13. junij 2011 10:26:20
Utrinki z lanskoletne delavnice o slepoti.
Mednarodno dogajanje
Slovenija v vrhu
lionizma
V boardu direktorjev LCI-ja so lansko leto medse izvolili novo trojico iz Evrope. Ob kolegicah
iz Islandije in Danske, je ta čast doletela našega Lions-a Janeza Bohoriča. Z njegovim imenom
v tem najvišjem organu LCI, ki kroji prihodnost največje humanitarne organizacije, se
Slovenija jasno zarisuje na njenem zemljevidu.
FOTO: osebni arhiv
njihovo področje dela, ter pripravijo stališča
in predloge sklepov za plenarno sejo boarda, na kateri se sprejemajo odločitve in oblikujeta politika ter strategija LCI-ja. Board
odloča tudi o mestih, v katerih se organizirajo mednarodne konvencije LCI-ja.
Mene je doletela čast, da sodelujem v
komiteju za statut in pravilnike (Constitution and By-Laws Committee), ki prilagaja organiziranost potrebam časa, se opredeljuje do sporov in posameznih problemov ter dilem, do katerih prihaja znotraj
te največje humanitarne organizacije, in
tolmači uporabo pravnih aktov v LCIju in LCIF-u. Kadar gre za področja dela,
ki zadevajo več komitejev, lahko pride do
kombiniranih sej več komitejev hkrati.
Janez Bohorič nam je predstavil board
direktorjev, njegovo delovanje in svoje delo v njem:
“Na Europa Forumu v Tampereju na Finskem je čast predlagati kandidata za mednarodnega direktorja 2010–2012 doletela
tudi Slovenijo, ki je za to funkcijo predlagala mene. Europa Forum je takrat izbral,
konvencija v Sydneyju pa med sedemnajstimi novimi direktorji izvolila tri iz Evrope: Gudrun Björt Yngvadottir iz Islandije, Pera K. Christensena z Danske in mene.
V boardu so ostali še trije evropski direktorji iz prejšnjega mandata, in sicer: Horst
P. Kirchgatterer iz Avstrije, dr. Domenico Messina iz Italije in Luis Dominguez iz
Španije.
BOARD DIREKTORJEV
V PORTOROŽU
KOMITEJI ZA POLITIKO
IN STRATEGIJO LCI-ja
Mednarodni board, ki je najvišji organ LCIja med dvema konvencijama, se sestane
štirikrat letno, in sicer pred vsako konvencijo in po njej ter še dvakrat v času med dvema konvencijama. Delo v boardu poteka v
komitejih, ki jih je dvanajst, njihova imena navajam v prilogi. V komitejih članom
boarda, ki jim vedno predseduje eden izmed
članov, ki že drugo leto delujejo v boardu,
pri delu pomagajo tudi t. i. appointeeji, to so
izkušeni Lions-i (največkrat prejšnji direktorji), ki jih izbere vsakokratni predsednik,
in profesionalci iz Oak Brooka, ki so zaposleni na sedežu LCI-ja in specializirani za
posamezna področja dela. Naloga komitejev
je, da temeljito preučijo gradiva, ki sodijo v
Seznam komitejev
Constitution and By-Laws Committee
Long Range Planning Committee
Convention Committee
Audit Committee
Executive Committee
District & Club Service Committee
Finance & Headquarters Operation
Committee
Leadership Committee
Membership Development Committee
Public Relations Committee
Service Activities Committee
LCIF Committee
Zasedanje boarda skupaj s sejami komitejev največkrat traja tri do štiri dni. Delo je celodnevno, večeri pa so namenjeni
različnim oblikam druženja članov boarda ter seznanjanju z gostitelji in krajem, v
katerem poteka seja.
Nekateri od vas se prav gotovo spomnite,
da smo tudi slovenski Lions-i doslej enkrat
gostili board direktorjev, in to v času predsednikovanja Ashoka Mehte, mednarodnega predsednika, po poreklu iz Indije. Za
zasedanje boarda je izbral hotel Bernardin v Portorožu. Udeleženci takratne seje
boarda se še danes z zadovoljstvom spominjajo Portoroža in Slovenije, ki je prav z
organizacijo te seje v LCI-ju postala mnogo bolj prepoznavna.”

lion 29
zadnja beseda
Živa Nendl
»Iskreno verjamem, da ne bi bila takšen človek, kot sem danes, če ne bi pred petimi leti prvič prišla na
sestanek k tem dekletom,« pravi aktualna predsednica Leo kluba Mavrica. Nina je tudi velika ljubiteljica
športa in kulture ter potovanj, med njimi večnega Pariza. V Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve
kot pravnica pokriva področje splošnih in institucionalnih zadev EU-ja ter temeljne pravice.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
osredotočamo predvsem na pomoč otrokom iz okolice Celja. Prav
tako so naše akcije pogosto nekoliko bolj dekliško obarvane, zato
smo na primer letos v sodelovanju s Frizerskim salonom Gath iz
Žalca izpeljale dobrodelno modno revijo Superstylish.
Katero akcijo bi izpostavili kot najuspešnejšo v času vašega predsednikovanja in katero kot tisto, ki se vas je osebno najbolj dotaknila?
V letošnjem letu bi lahko izpostavila dva dogodka, ki sta se mi posebej usedla v srce. Prvi je bil gotovo Dobrodelni Leo večer smeha,
v okviru katerega smo skupaj z Leo klubom Celjski Vitezi v goste
povabili Lada Bizovičarja z monokomedijo Fotr. Projekt je bil po
humanitarni plati izjemno uspešen, saj smo zbrali kar 5.400 evrov
za dve družini iz Laškega, ki so ju prizadele poplave. Drugi projekt, ki je zame osebno uresničitev želja v okviru mojega predsedovanja, pa je bila obuditev delavnic za otroke s posebnimi potrebami na OŠ Glazija. Mlajša dekleta takšnega načina dobrodelnega
dela niso poznala, zato se mi je zdelo pomembno, da se od same
organizacije dobrodelnih dogodkov preusmerimo v neposrednejše oblike pomoči, ko s svojim časom, dobro voljo, energijo in nasmehom nekomu polepšamo dan.
Kako ste se srečali z lionizmom in zakaj vas je pritegnila
ravno ta humanitarna organizacija?
Kmalu po tem, ko sta v Sloveniji nastala prva ženska Lions
kluba, se je zamisel o ženskem klubu porodila tudi med
članicami Leo. Kako in zakaj ste se odločile za klub deklet?
Pred kratkim smo mavrice na deseti obletnici obujale spomine in
našle ta odgovor. Naša ustanovna predsednica Ana Praprotnik je
želela postati članica Leo kluba Celjski vitezi, a so se njegovi člani
odločili, da bo to le fantovski klub. Ni se pustila odvrniti od ideje in je zbrala skupino deklet, ki so postala ustanovne članice Leo
kluba Mavrica Celje. Pravzaprav se tako lahko mavrice zahvalimo
članom Leo kluba Celjski vitezi, da so bili v začetku nekoliko, hm,
šovinistični, in pa Ani ter ustanovnim mavricam, da so postavile
res trdne temelje leoizma in prijateljstva.
Kako se ženska nota občuti v vašem delovanju in aktivnostih kluba?
Mavrice pravzaprav sploh ne vemo, kako je delovati v mešanem
Leo klubu. Za nas je namreč sestanek, na katerem je preko dvajset klepetavih, veselih, radovednih deklet, nekaj povsem običajnega. Gotovo pa se to, da smo ženske, pozna tako pri vrsti naših akcij
kot tudi pri prejemnikih naše pomoči. Že od samih začetkov dobro sodelujemo z materinskim domom in varno hišo v Celju ter se
30 lion
Prijateljičina sestra je bila ustanovna članica Leo kluba Mavrica,
njen oče pa je bil že dolga leta član Lions kluba Celje Keleia. Takrat sem na Lions-e gledala z nekakšnim strahospoštovanjem. V
tretjem letniku fakultete pa sem se znašla v obdobju, ko so bili najhujši izpiti že za mano in sem iskala načine, da bi v prostem času
pomagala drugim, ki morebiti v življenju niso imeli veliko sreče.
Takrat sem se odločila in prišla na prvi sestanek mavric, dekleta
pa so me s svojo odkritostjo, smislom za humor in dobrosrčnostjo
v trenutku prevzela in od tedaj ni bilo niti enega samega dneva, ko
bi obžalovala svojo odločitev, da v Leo klubu tudi ostanem.
Kaj je lionizem (oziroma leoizem) prinesel v vaše življenje?
Zame prestavljajo Leo-ti iskreno prijateljstvo, nepozabne trenutke, solze sreče in žalosti, osebno izpolnitev in navdušenje ob predaji donacij ter neverjetne izkušnje, ki sem jih pridobila skozi svoja Leo leta. V prvi vrsti smo se v Leo klubih zbrali mladi, ki želimo svoj čas, energijo in voljo nameniti tistim, ki nas potrebujejo.
Ob tem nas preveva neka posebna energija, zaradi katere se imamo odlično. Tudi naši prijatelji, ki niso Leo-ti, občutijo to energijo in si je želijo tudi sami, kar se pozna na članstvu (vsaj v vzhodni
coni). Skozi leta so tako vsi moji začetni dvomi o leoizmu povsem
izginili in danes si življenja brez mavric, vitezov
in Leo-tov na splošno sploh ne predstavljam.