1. No category

številka 22, junij 2012
Distrikt 129 – Slovenija
INTERVJU
ZORAN VODOPIJA
mednarodni
predsednik
V SLOVENIJI
LIONS-I kot
družbeno OMREŽje
Psi in slepi
LION 1
H
Več informacij:
01/589 61 23 | www.dinersclub-bta.si
vozovnice / rent-a-car / namestitev / storitve
KO VEŠ, S KOM POTUJEŠ.
Izkusite prvovrstno oskrbo, neprecenljivi občutek varnosti in stalni dostop do storitev najvišje kakovosti. Izkusite vrhunska
poslovna potovanja z najvišjo dodano vrednostjo. Začutite prednosti poslovne kartice Diners Club v svojem podjetju.
Nova, edinstvena storitev Diners Club Business Travel Account bo zmanjšala stroške potovanj, povečala nadzor in omogočila pozitivni vpliv na denarni tok zaradi
možnosti odloženega plačila. Centralizirano vodenje vseh potovalnih stroškov na enem računu vam bo omogočilo sproten pregled nad potovalnimi in poslovnimi stroški
vseh zaposlenih, vključenih v shemo.
by
beseda guvernerja
Foto: Matic Bajželj
Ko ti dejanja orosijo oči
Maj je mesec, ki me je zanesel onstran meja
Slovenije. V Maniagu v Italiji sem se udeležil konvencije Lions distrikta 108TA2, Italija. Začutil sem resnično prijateljstvo med
nami. Stiski rok, objemi in poljubi so bili samo nadaljevanje tistih, ki smo si jih izmenjali na številnih srečanjih v preteklih mesecih: na srečanjih guvernerjev treh distriktov,
ko smo snovali pobratenje med slovenskimi,
italijanskimi in hrvaškimi Lions-i, na srečanju italijansko-slovenskih odborov, ob sajenju oljke in postavitvi obeležja prijateljstva
v Ogleju.
Na konvenciji sosednjega Distrikta 126, Hrvaška na Plitvicah me je pričakalo skoraj
identično vzdušje. Hrvaški prijatelji so našo
delegacijo z mednarodnim direktorjem Janezom Bohoričem z veseljem sprejeli in tu-
di prisluhnili našim rezultatom, mi pa smo
imeli priložnost spoznati njihove dosežke.
Spomin seže tudi v letošnjo zimo, ko smo se
na dobrodelnem smučanju v Kranjski Gori
pomerili v slalomu in so se temu krasnemu
dogodku, namenjenemu projektu Alena Kobilice, pridružili kolegi iz sosednjih distriktov, pa tudi na naša srečanja na Lions Europa Forumu v Maastrichtu in Mediteranski konferenci v Atenah, ko smo se družili,
medsebojno podpirali in snovali skupne projekte. Vse skupaj smo zaokrožili z nedavnim
podpisom sporazuma o pobratenju Distrikta 129, Slovenija in Distrikta 126, Hrvaška z
Distriktom 108TA2, Italija v Poreču.
Potrdilo se je, da lionizem kot svetovno gibanje lahko ustvarja povezave, ki jih drugje
ljudje ne morejo. Naše delovanje odpira vrata in daljša verigo prijateljev tako doma kot
tudi po svetu.
Na konvenciji našega distrikta v Ankaranu
smo pregledali prehojeno pot v tem mandatu.
Kot v filmu so se nam zavrteli dogodki, obrazi, prireditve in obilica dobre volje, energije,
želje po delu ter pomoči. Po poti smo videli
tudi močna čustva in kdaj tudi solze, predvsem radosti – tako tistih, ki so bili deležni
naše pomoči, kot tudi tistih, ki smo pomoč
dajali. To se ti najbolj vtisne v spomin. Zato ti ni žal niti trenutka časa, ki si ga namenil lionizmu. Daje ti moči za še in še bolj. In
če lahko parafraziram našega pesnika Cirila
Zlobca: »Lepo je biti Lions, vendar ni težko.«
Dorijan Maršič, guverner 2011/12
lion 3
impresum in kazalo
STRAN
POMAGA MO .
glasilo Zveze lions klubov, Distrikt 129, Slovenija
št. 22, junij 2012
Izdaja: Zveza Lions klubov Slovenije,
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
www.lions-d129.si
E-POŠTA: [email protected]
[email protected]
4
Dorijan Maršič, beseda guvernerja
16
Drugačno pasje življenje
Odmevne dejavnosti Lions-ov doma in
v tujini:
• Leo konvencija
• Posodi nogo
• 15 let Lions šole
• 10 let Lions klipinga
9
Konvencija Ankaran 2012
IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić
18
Družbena omrežja:
Lev in hobotnica
Družba se začne sestavljati s tem, da sta povezani dve osebi. Naprej se sestavlja v gosto,
težko pregledno omrežje odnosov med posamezniki. Omrežje je zgolj drugo ime za
družbo, družbo kot težko pregleden splet povezav in odnosov med ljudmi.
20
LEKTORICA: Jelka Jamnik
Fotografija na naslovnici: Shutterstock
Vizija je zapisana!
10
Obisk: IP Wing-Kun Tam v
Sloveniji
»Prava družina ste!«
Več kot desetletje je ideja o zapisani viziji in
strategiji slovenskega lionizma živela med
našimi Lions-i. Dozorela je pred slabim letom dni, ko se je zbrala delovna skupina za
njeno pripravo. Zdaj je tukaj, zapisana in pripravljena na uresničevanje.
22
Klubsko ogledalo
TISK: Grafično podjetje Schwarz, d. o. o.
Koprska 106/d, 1000 Ljubljana
Natisnjeno junija 2012
v 2000 izvodih.
Oglasno trženje
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Igor Savič
[email protected]
Psi vodiči slepih
5
Mozaik
GLAVNi in oDGOVORNI UREDNIK: Igor Savič
UREDNIški odbor: Polonca Kukec, Darinka Pavlič Kamien, Slavko Stošicki, Urban
Centa, Peter Ribič, Marko Mlakar
ZASNOVA in izvedba revije:
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
T: 01/ 300 01 90
[email protected]
www.p-m.si
STRAN
• LK Brnik: Dobrodelno cepljenje otrok
• LK Bled: Za otroško ustvarjalnost
• Leo klub Mavrica Celje: Velikonočni
zajčki
• LK Sežana: Zveneča žoga iz Sežane
• LK Maribor: Varujemo naravo
• Leo klub Novo mesto: Stopničko višje
12
30
Intervju: Zoran Vodopija
Zadnja beseda: Špela Bovha
»Sočutje kot čustvo obstaja, kdo ga odkrije prej, kdo pozneje, enega se dotakne prej,
drugega pozneje. Včasih ga kdo nosi na
dlani.«
Za seboj ima sedem zanimivih let Leo članstva,
v zadnjih dveh letih je bila »zunanja ministrica«
naših mladih humanitarcev ali Leo ILO. Zdaj je
pred njo leto brez prevzete funkcije, saj se bo bolj
posvetila svojemu Leo klubu Kamnik.
VODSTVO DISTRIKTA 129
Guverner: DG Dorijan Maršič,
LK Ankaran Istra
LANSKa guvernerka: IPDG Tone Horvatič,
LK Bled Golf
1. Viceguverner: VDG I Zoran Vodopija,
LK Slovenj Gradec
2. Viceguverner: VDG II Alenka Marter,
LK Ljubljana - Tivoli
Tajnik: Marko Kocjančič, LK Ankaran - Istra
Zakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale
4 lion
Sto mladih pomagalo
otrokom iz Ankarana
Predaja donacije OZRK Koper: Irena Sirotič Dobrila, predsednica OZRK Koper, Tatjana KukaFotografiranje ob koncu konvencije.
nja, mentorica mladih članov RK ankaranske
(F: Mirsad Sukanović) šole, Jasmina Pakiž.
(F: Vid Izlakar)
Zveza Leo klubov Slovenije, Leo distrikt
129, je od 13. do 15. aprila 2012 v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega
križa Slovenije (MZL RKS) organizirala tradicionalno letno srečanje članov vseh enaindvajsetih slovenskih Leo klubov. Tudi 11.
Leo konvencija je bila dobrodelno obarvana, saj smo Območnemu združenju Rdečega križa (OZRK) Koper predali donacijo,
s katero bo učencem OŠ Ankaran omogočena udeležba v jesensko-zimski šoli v
naravi. Poleg tega smo sobotno popol-
dne namenili družbenokoristnemu delu
v MZL RKS. Letos je bila konvencija prvič
na Primorskem, in sicer v zavetju Debelega rtiča. Z obiskom so nas počastili guverner Lions distrikta 129, Dorijan Maršič,
in predstavniki Lions klubov obalne regije (LK Ankaran Istra, LK Koper in februarja
2012 ustanovljenega Lions kluba Izola) ter
tudi kolegi Leo-ti iz tujine.
Jasmina Pakiž,
predsednica organizacijskega odbora
Leo nacionalne konvencije 2012
Tudi mi varujemo okolje!
nastal s prizadevnim delom članov LK Ankaran Istra. Tam je svojo oljko zasadil vsak
klub našega distrikta in tudi IP Wing-Kun
Tam. Olje iz oljčnika bo namenjeno humanitarnim akcijam.
Obnova brezovega drevoreda pri Biotehniški šoli
Maribor; organizator akcije: LK Maribor.
Varstvo okolja je področje, ki je vse pogosteje zastopano v programih mednarodnih
predsednikov. Lanski predsednik Sid L. Scruggs je med štiri projekte svojega programa
uvrstil skrb za varstvo okolja, letošnji predsednik Wing-Kun Tam pa je svoj mandat zaznamoval s programom posaditve milijona dreves. Z 9.471.134 drevesi je ta želja že
devetkrat presežena. Tudi Slovenski Lions-i
smo v ta namen posadili že 181 dreves.
Izjemna je bila ideja guvernerja Dorijana
Maršiča o Lions oljčniku v Popetrah, ki je
Člani posameznih klubov so se 24. marca
odzvali na mednarodno akcijo Očistimo Slovenijo, ki je bila del mednarodne akcije Očistimo svet. LK Krško je že tradicionalno sodeloval s potapljači društva Vidra. Člani LK
in Leo kluba Rogaška so osmislili skupno akcijo čiščenja okolja, prav tako pa so čistili Lions klubi Ljutomer, Ribnica, Maribor Zarja, Maribor, Maribor Piramida, Trbovlje Brin,
Škofja Loka, Kamnik in Litija. Ob dnevu Zemlje so 22. aprila sadili drevesa in rože LK
Maribor, Novo mesto in Ljubljana Emona.
Z mislijo na skrb za okolje smo sodelovali tudi na mednarodnem okoljevarstvenem Lions fotonatečaju in v ZDA poslali fotografijo
Marka Gorjupa iz v kategorije Varujmo prihodnost z drevesi. Ksenija Žužić Čavrk,
pooblaščenka za varstvo okolja
mozaik
mozaik
Kresna noč
po angleško
Vsako leto je Kresna noč čarobna.
Lions klub Ljubljana Iliria tudi letos pripravlja
nepozabno Kresno noč, in sicer v četrtek, 21.
junija, ob 20.30 na čarobnem vrtu vile Podrožnik. Z že dvanajsto prireditvijo nadaljujejo poslanstvo kluba, da z nesebično pomočjo prispevajo k moralnemu in socialnemu blagostanju otrok v stiski. Letos je vlogo častnega pokrovitelja prevzel Njegova ekscelenca gospod
Andrew Page, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji. Tokratna Kresna noč ne bo le v znamenju
športa in bližajočih se londonskih olimpijskih
iger, temveč bo v duhu viktorijanske dobe proslavila tudi 200. obletnico rojstva velikega pisatelja in varuha človekovih pravic, posebej otroških, Charlesa Dickensa.
Severa in Gal
za otroke
Severa poje v družbi brata Gala Gjurina.
Člani Leo kluba Brdo želijo tudi letos peljati otroke na morje, zato so 19. junija 2012
ob 20. uri v Layerjevi hiši v Kranju pripravili dobrodelni koncert, na katerem sta
nastopila Severa in Gal Gjurin. Želijo si, da
bi v Levčkovem taboru v Pinei uživalo vsaj
dvajset otrok. Velik korak k cilju so naredili
že na tekmi Lions Ski Open, zdaj pa jim pomagajo še Severa in Gal Gjurin ter seveda
F: matic Bajželj
obiskovalci koncerta. lion 5
15 let Lions šole
Prvi seminar za področje vodenja v Distriktu 129 je bil maja 1998 na Bledu.
Vodil ga je PID H. J. Schlaefli iz Švice, sam
pa sem bil organizacijski vodja. Zbralo se
je dvajset udeležencev iz več bivših jugoslovanskih republik in ponosni smo bili, ko
je mednarodna revija Lion objavila celostranski članek o dogodku kot prikaz ponovnega sožitja med nekdanjimi republikami. Takrat so predavali le tuji predavatelji, leto pozneje pa so razen posameznih
gostov predavali domači. Izkazalo se je,
da se ti udeležencem seminarjev zdijo zanimivejši, saj poznajo razmere in okoliščine, v katerih delujejo slovenski klubi.
Leta 2001 smo poleg seminarjev za predsednike začeli organizirati še seminarje za
tajnike in zakladnike. Ob samem izobraževanju smo se trudili, da bi udeležencem
seminarja omogočiti medsebojno navezovanje osebnih stikov in jim dali kvalitetne
osnove za izdelavo lastnega programa dela za njihov klub. Zavedamo se, da so predavatelji steber uspešnega izobraževanja,
zato slušatelji predavanja vsakič tudi ocenijo. Število Lions klubov, udeleženih na
seminarjih, se je iz leta v leto povečevalo; leta 2007 se je seminarja za predsednike udeležilo 60 odstotkov klubov, v letu
2011 pa kar 94 odstotkov.
Že vsa leta na osnovi predlogov udeležencev in spremenjenih razmer ter zahtev
okolice oblikujemo primeren in aktualen
program. V letošnjem letu so nove vsebi-
ne prostovoljstvo, izstopi iz klubov, podoba lionizma v javnosti in spletno komuniciranje.
USMERITVE ZA PRIHODNOST
Kabinet guvernerja je novembra 2001
ustanovil Lions šolo. V svet šole se vključujejo guverner in viceguvernerji, organizatorji seminarjev, predstavniki predavateljev
in slušatelji. Njihova naloga je oblikovati in
sprejemati dolgoročne usmeritve izobraževanja v Distriktu 129. V prihodnjih letih
so naši cilji predvsem več izobraževanja v
obliki delavnic, manjše skupine in izobraževanje vseh članov, posebej novih.
Lions seminar Bled 2011, 102 udeleženca.
Ob 15. obletnici Lions šole v Distriktu 129
se želimo zahvaliti predavateljem za njihovo naporno delo, udeležencem za njihovo
ustvarjalno sodelovanje, guvernerjem, ki
Zavihali hlačnico in posodili nogo
ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti se je letos pridružila svetovni kampanji
»Posodi svojo nogo – zavihaj hlačnico za
prepoved uporabe min«, namenjeni ozaveščanju o nevarnosti min in boju za njihovo
prepoved. Hlačnico so zavihali številni znani Slovenci, pa tudi Lions-i in Leo-ti. V akciji
je aktivno sodeloval tudi naš Lions distrikt,
in sicer z donacijami prek SMS-ov, poslanih
Z akcijo smo Slovenci pomagali Simonu Vogrincu pri zbiranju sredstev za nakup protez.
6 lion
na številko 1919. V znak podpore kampanji
pa je svojo hlačnico zavihal tudi mednarodni predsednik LCI-ja Wing-Kun Tam.
4. aprila je v koprski Taverni potekal tudi
dobrodelni koncert, s katerim pa niso samo
ozaveščali, ampak tudi pomagali pri zbiranju sredstev za nakup protez za ponesrečenega jadralnega padalca Simona Vogrinca,
ki je nedavno izgubil obe nogi, ko je ob pristanku na pobočju Jahorine v BiH-u stopil
na mino. Direktor ITF-ja in hkrati guverner
slovenske Zveze Lions klubov Dorijan Maršič je opozoril, da so kljub dolgotrajnemu
in dolgoletnemu trudu mine še vedno velik
dejavnik nevarnosti v mnogih državah. »Tudi v Sloveniji smo našli skupno voljo in moč,
da izpeljemo ta projekt, s katerim ozaveščamo javnost in hkrati pomagamo Simonu, ki
mu nesreča ni prizanesla,« je dodal. T. M.,
F: www.posodisvojonogo.si
Prvi seminar leta 1998 na Bledu, 20 udeležencev.
(F: A. Škarabot)
(F: Z. Podlesnik)
so izobraževanje v teh letih močno podpirali, in svetu Lions šole ter organizatorjem.
Andrej Škarabot, pooblaščenec
za izobraževanje in razvoj vodenja
Žuželke od blizu
Mladi likovniki, udeleženci delavnice Kaverljag 016, so lansko leto ustvarili knjigo
Žuželke od blizu kot darilo slepim in slabovidnim, pa tudi videčim otrokom, učiteljem ter seveda vsem ljubiteljem žuželk in
knjig. Knjiga je bila predstavljena na razstavi Obvezno dotikanje v Mestnem muzeju v Ljubljani.
»Kvaliteta tipskih slik je resnično navdušujoča, saj jasno kažejo, da so nastale na
podlagi avtorjevega odličnega poznavanja tipne senzorike in specifičnih zaznavnih potreb ter sposobnosti ljudi z okvarami
vida,« je povedala Sonja Pungartnik, dobitnica priznanja ACS za posebne dosežke
pri učenju odraslih 2006. Slepi in slabovidni otroci bodo s knjigo spoznavali zgradbo in lastnosti žuželk, se učili orientacije
na papirju in v prostoru, urili tip in se seznanili z značilnostmi tipne slike. T. M.
mozaik
10 medijskih let
Hoteli ali ne, medijsko pojavljanje šteje. To je še posebej pomembno, ko gre za ozaveščanje javnosti
o posluhu za pomoči potrebne in seznanjanje z največjo humanitarno organizacijo Lions.
je ter javnosti daje napačno podobo o našem delovanju. A da ne bo pomote: nikakor nisem proti kakršnemu koli načinu zbiranja pomoči, še manj proti druženju naših
članov, a vtis v javnosti, ki nastaja ob takih
dogodkih, je pogosto zavajajoč.
V začetku leta 2012, po desetletju slovenskega Lions klipinga, je arhiv slovenskih medijskih prispevkov, ki vsebujejo besedo Lions
ali Leo, presegal deset tisoč enot. Nanje je
kliping opozarjal v 524 tedenskih poročilih.
Že od samega začetka za slovenski Lions
kliping skrbi Urban Centa iz LK Bled Golf.
Koliko medijev skrbno pregledujete vi
oziroma vaši kolegi?
V tem trenutku spremljamo 232 tiskanih
medijev, 67 elektronskih medijev in 178
slovenskih informativnih spletnih portalov. Spremljanje medijev vodim od vsega začetka, pri tem pa sodeluje podjetje
Press Clipping.
Kako lahko člani Lions prebirajo kliping
in koliko se zanimajo zanj?
Vsak član lahko po e-pošti vsak ponedeljek dobi tedensko poročilo s prispevki, ki
so bili objavljeni v preteklem tednu, zadošča, da mi zanj pošlje naročilo na [email protected]. Največ prejemnikov poročila, skoraj sedemsto, je bilo pred dvema letoma, a ko sem vzpostavil spremljanje klipinga tudi na spletni strani našega distrikta, je začelo to število upadati.
Kako se razlikujejo današnja poročila
medijev in tista izpred desetih let? Kolikšno je zanimanje medijev?
Večjih vsebinskih razlik v prispevkih medi-
Priznanje mednarodnega predsednika Wing-Kun
Tama Urbanu Centi ob 10-letnici Lions klipinga je
podelil mednarodni direktor Janez Bohorič.
jev ne opažam, večina prispevkov vsebuje
poročila z naših dobrodelnih dogodkov ter
podelitev pomoči. Do objav o našem delovanju prihaja večinoma zaradi delovanja
klubskih predstavnikov za stike z javnostmi,
samoiniciativnega zanimanja medijev pa je
zelo malo. Slednje bi v glavnem lahko omejili na bolj glamurozne dogodke, predvsem
plese, a večinoma z obstranskimi, torej ne
vsebinskimi informacijami. Pogosto je več
pozornosti namenjene podatkom o oblekah udeleženk in temu, kdo se je s kom
družil, kar izkrivlja namen naše organizaci-
Se je v tem času (pre)oblikovala podoba
zveze Lions v medijih in zaradi medijev?
Bistvenih vsebinskih razlik v medijski podobi skozi leta ne opažam, ta je konstantno dobra. Le redko se pojavljajo prispevki, ki o nas pišejo negativno, a večinoma je to povsem mimogrede, le kot kakšna pripomba v sklopu komentarja o širšem družbenem dogajanju. Značilno je
tudi to, da v primerih negativnega pisanja
še nikoli nisem naletel niti na poskus argumentiranja takega stališča, vedno gre
za pavšalne pripombe, navržene na hitro,
brez kakršne koli utemeljitve.
Čemu pripisujete povečano zanimanje
medijev za lionizem?
Del ga je res posledica rasti števila klubov
in števila medijev, a velike skoke opažam
predvsem po uvedbi seminarjev, ki jih o
stikih z javnostmi prirejava z Darinko Pavlič Kamien. Udeležbo na njih toplo priporočam vsem, ki želijo prispevati k pozitivni podobi lionizma in prisotnosti svojih
S. M.;
klubov v medijih.
F: Mediaspeed.net
Otroci poznajo mir!
Lanski mednarodni natečaj LCI Plakat miru
je imel naslov Otroci poznajo mir (Children
Know Peace), Slovenci pa smo na njem sodelovali že šestnajstič. Pod pokroviteljstvom
27 slovenskih Lions klubov je sodelovalo 80
osnovnih šol in tri šole s prilagojenim programom – o miru je razmišljalo okoli tisoč
otrok. V končni izbor se je uvrstilo več kot
sto del. Otroci dojemajo pojem miru bistveno drugače kot odrasli, veliko bolj preprosto
in predvsem iskreno. Za vse velike besede,
ki jih uporabljamo odrasli, pri otrocih zadošča že preprosta poteza s čopičem, svinčnikom ali kredo. In vsako leto smo vsi, ki spremljamo Plakat miru, vedno znova presenečeni. Koliko dobrih misli in želja je zbranih v
vsakem izmed ustvarjenih del! Prav vsako si
zasluži posebno pozornost in priznanje.
Strokovna komisija v sestavi Azad Karim,
akademski slikar, Vladimir Bačič, profesor
likovne umetnosti in predsednik DLUSP-a,
Nataša Rupnik, profesorica likovne pedagogike, in Jordan Polanc, pooblaščenec za
Plakat miru Distrikta 129, je po natančnem
pregledu izbrala 25 finalnih del, ki so si zaslužila dodatno pozornost. Kot zmagovalno
delo je bil izbran plakat Tilna Kardaševića z
Osnovne šole Antona Janše Radovljica pod
pokroviteljstvom LK Bled. In prav slednji je
pod vodstvom Alenke Bole Vrabec organiziral tudi dobro obiskano zaključno prireditev z razstavo finalnih del, ki je bila 20.
aprila 2012 v radovljiški mestni hiši.
Avtorji: Uroš Mijatović (zgoraj), Luka Sobočan
(levo) in Maša Cerar Šimec (Desno)
Začel se je tudi že nov natečaj za leto
2012/13 z naslovom Zamisli si mir (Imagine Peace). Vabimo vse Lions klube, da
se natečaja udeležijo. Gre za dogajanje, ki
zahteva malo dobre volje in prinaša veliko
zadovoljstva ob pogledu na končne izdelJ. P
ke. lion 7
15. dobrodelni ples
Prižgimo jim moč!
Na petnajstem Velikem dobrodelnem Lions plesu smo člani LK Ljubljana z gosti in pokrovitelji zbrali preko 24.000 evrov
donatorskih sredstev in jih 13.400 na dogodku tudi podelili. Tokrat se je v vlogi voditelja večera na odru Linhartove
dvorane Cankarjevega doma preizkusil Zoran Predin, prav tako član LK Ljubljana.
Slovesno priložnost smo tudi letos namenili zbiranju sredstev in izročili simbolične čeke številnim organizacijam. S 6.000 evri bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste poskrbela za izboljšanje življenjskih razmer sedmih šolarjev.
3.600 evrov je šlo projektu Botrstvo, ki ga organizira ZPM Ljubljana Moste; z mesečnim prispevkom se bo skozi vse leto pomagalo desetim socialno ogroženim otrokom. 2.000 evrov
so prejeli otroci in odrasli z motnjami v duševMojca Hera Camplin (LK Ljubljana) ter Janez Mlačnik
nem razvoju iz socialnovarstvenega Centra Dol- in Zdenka Tomažič iz Medobčinskega društva slepih
fke Boštjančič kot pomoč pri nakupu pripomoč- in slabovidnih Ljubljana.
kov za prijaznejše življenje in delo. 1.800 evrov
je bilo predanih Medobčinskemu društvu slepih
in slabovidnih Ljubljana za nakup povečevalne
lupe za močno slabovidnega študenta.
LCI-ja, so prejeli Mitja Rotovnik in Mario Jeglič,
oba ustanovna člana prvega kluba v Sloveniji –
LK Ljubljana, ter Urban Centa, sicer član LK Bled
Golf. Priznanji slovenskega guvernerja sta prejela
Dunja Bohorič in Igor Bartenjev, priznanji predsednika kluba pa Danilo Tomšič in Petar Antunović,
ki smo ga počastili z nazivom »Lion of the Year«.
Tudi letos je na dogodku s pomočjo materialnih
donacij potekal srečelov, ki ga je organiziral Leo
klub Ljubljana, izkupiček od prodaje srečk v višini 3.500 evrov pa je namenjen nakupu električnega mobilnostnega vozila za mladeniča, ki
je zaradi bolezni gibalno omejen. V dobrodelni
prodaji so udeleženci plesa lahko kupili tudi keramične svečnike – drobne hišice, izdelke varovancev CUDV Dolfke Boštjančič. Vsak kupec je v
svoji hišici prižgal svečko in s tem simbolično zaPreostala zbrana sredstva so naložena v klubnetil plamen ter izrazil sporočilo dogodka: Prižskem skladu za reševanje najbolj perečih težav,
gimo jim moč! Celoten izkupiček od prodaje hisaj prošnje, ki potrebujejo takojšnji odziv, prihašic (3.500 evrov) je namenjen CUDV Dolfke Bojajo znova in znova. Uradni del dogodka sta poštjančič za zagon novega projekta – v starem
leg letošnjega predsednika kluba Dušana Papemestnem jedru Ljubljane bodo uredili čajnico, v
ža z nagovoroma počastila tudi mednarodni dikateri bodo gojenci lahko razvijali in nadgrajevali
rektor Janez Bohorič in Dorijan Maršič, guverner slovenske Zveze Lions klubov. Najvišja prizna- Aleksander Šegatin, Petja Šegatin in Sabrina Pečelin svoje ustvarjalne in druge spretnosti.
nja, podeljena v imenu svetovnega predsednika (LK Ljubljana) so izbirali keramične hiške.
Darinka Pavlič Kamien, F: Mediaspeed.net
Skupaj za »Vidim cilj«
Lions klub Bled Golf je organiziral že 10. dobrodelni veleslalom Lions Ski Open, hkrati pa je bil tudi zaključek akcije
našega distrikta za pomoč slepim in slabovidnim otrokom pri smučanju.
Lions Ski Open, osrednja zimska dobrodelna prireditev na prostem, je tudi v svoji že
deseti izvedbi odlično uspel. V čudovitem
vremenu in ob bogatem spremljevalnem
programu se je v soboto, 3. marca 2012, v
Kranjski Gori zbralo rekordno število udeležencev, a najpomembnejše je, da je organizatorju s pomočjo sponzorjev, donatorjev in
ljudi dobre volje uspelo zbrati preko 30.000
evrov. Ves zbrani denar je LK Bled Golf namenil otrokom, ki žal ne morejo živeti običajnega srečnega otroštva. Tako bodo sredstva za izvedbo počitniških taborov prejeli Krizni center Kresnička, pristojni CSD-ji za
otroke iz socialno ogroženih družin iz Tržiča in z Jesenic, Zavod Emma, ki se ukvarja z žrtvami nasilja, ter OŠ Antona Janše Radovljica za otroke s posebnimi potrebami.
Sredstva so namenili tudi Zvezi prijateljev
mladine Ljubljana Moste-Polje za projekt
Družinski center – Hiša prihodnosti, Centru
Korak iz Kranja in Zavodu za usposabljanje
Janeza Levca za organizacijo turnirja v na8 lion
miznem tenisu specialne olimpijade za otroke s posebnimi potrebami. Ob tej priložnosti je guverner distrikta Dorijan Maršič za
predano delo podelil priznanja »district governor appreciation award« Petru Krelju,
Marku Gospodjinačkemu in Urbanu Centi. Prehodni pokal, ki ga prejme klub z najvišje uvrščenimi tekmovalci ne glede na starostno in spolno kategorijo, je tokrat osvojil
Leo klub Brdo.
Posebno noto so dogodku dali tudi slepi
otroci smučarji in Alen Kobilica, ki so nastopili kot predtekmovalci. Alen, najbolj
prepoznavni slovenski maneken v visoki modi, učitelj plavanja ter učitelj in trener smučanja, je pred tremi leti oslepel.
Njegov odziv na novonastalo oviro je brez
dvoma lahko vzor in motiv številnim drugim, ki ne vedo, kako se spopasti s tovrstnimi življenjskimi preizkušnjami. Posvetil
se je novim izzivom, najpomembnejši pa
je center Vidim cilj, ki slepe in slabovidne
Guverner Dorijan Maršič je predal ček Alenu Kobilici, manekenu, učitelju plavanja, trenerju smučanja
in gonilni sili centra Vidim cilj.
spodbuja k telesni aktivnosti ter rednemu ukvarjanju s športom. Programe centra je podprla tudi Zveza Lions klubov, v
akciji pa je sodelovalo 25 klubov. Zbranih
5.500 evrov je namenjenih nakupu tehničnih sredstev tako za rekreativno kot tudi za tekmovalno smučanje slepih in slabovidnih otrok. Simbolični ček je Alenu
na prireditvi Lions Ski Open podelil guverner Dorijan Maršič. U. C.; f: LK Bled Golf
12. Lions Konvencija
Novo leto,
novi guverner
25. in 26. maja so se v Ankaranu zbrali predstavniki slovenskih Lions klubov in na 12. Lions
konvenciji pregledali dosežke minulega leta ter izvolili novo vodstvo za prihajajoče delovno
leto. V preteklem letu 2011/12, v katerem je slovenske Lions-e uspešno vodil guverner Dorijan
Maršič, ustanovni član LK Ankaran Istra, so slovenski člani Lions klubov zbrali skoraj 400.000
evrov dobrodelnih sredstev, skupaj v dvaindvajsetih letih pa že dobrih 7 milijonov evrov.
D. P. K. FOTO: Zdene Podlesnik in matic Bajželj
Na konvenciji so bili seminarji tudi letos dobro obiskani.
Lionistično leto traja od 1. julija do 30. junija. V iztekajočem se letu so člani slovenskih
Lions klubov svoje aktivnosti tradicionalno
usmerili v pomoč slepim in slabovidnim, pomagali pa so tudi na številnih drugih področjih, zlasti socialnem in zdravstvenem.
Slovenski Lions klubi sodijo med najaktivnejše v regiji, tudi zato jih že praviloma vsako leto obišče aktualni predsednik svetovnega Lions združenja (LCI). Letos je bil to dr.
Wing-Kun Tam, ki se je v Sloveniji mudil 19.
in 20. februarja ter v Lions Olivetumu v Popetrah pri Gračišču zasadil tudi svojo oljko.
V iztekajočem se lionističnem letu so člani
slovenskih Lions klubov z dobrodelnimi akcijami kljub krizi zbrali skoraj 400.000 evrov
sredstev in jih razdelili pomoči potrebnim.
Opravili pa so tudi na tisoče ur prostovoljnega dela. Nadaljevali so tradicionalno vseslovensko Lions krvodajalsko akcijo, se pridru-
Naj bo prihajajoče Lions leto sončno, kot dan ob koncu konvencije.
V delovnem letu 2012/2013 bo naše lionse vodil
novi guverner Zoran Vodopija
Slavku Stošickemu sta roko stisnila guverner
Dorijan Maršič in Andrej Škarabot.
žili vrsti domačih in mednarodnih ekoloških
in humanitarnih akcij, organizirali so dobrodelne koncerte, športne in družabne dogodke, pomagali s svojim delom, idejami in seveda materialno. Z nastankom dveh novih klubov, LK Brežice in LK Izola – Isola, je zdaj v
Sloveniji že 55 Lions klubov.
Delegati so na skupščini sprejeli novo strategijo razvoja in izvolili novo vodstvo Lions distrikta 129, Slovenija, ki ga bo od 1. julija 2012
do 30. junija 2013 vodil Zoran Vodopija, član
LK Slovenj Gradec, direktor družbe S-center
z Raven na Koroškem, sicer pa diplomant Biotehniške fakultete v Ljubljani. Prva viceguvernerka je postala Alenka Marter, ustanovna članica četrtega slovenskega Lions kluba,
tj. LK Ljubljana Tivoli, drugi viceguverner
pa je postal Jurij Šarman, ustanovni član LK
Ptuj, sicer pa učitelj zgodovine in sociologije
v Mladinskem centru Ptuj.

lion 9
Wing-Kun Tam
Skupaj ustvarjamo čudeže!
Le še nekaj dni in Wing-Kun Tam bo končal leto svojega predsedovanja mednarodni Lions
zvezi. Danes je še bolj kot pred začetkom svojega mandata prepričan, da lahko skupaj
ustvarjamo čudeže.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Videli smo vas saditi drevesa na vseh
koncih sveta. Od kod ta predana odgovornost za planet?
Od nekdaj so bile moje sanje posaditi čim več
dreves, jih pokloniti planetu. S tem sem se
želel upreti vremenskim grožnjam, globalnemu segrevanju in grozečim katastrofam.
Posaditi čim več dreves je naša odgovornost.
Tudi zato sem, ko sem bil izvoljen za mednarodnega predsednika, pozval Lions-e, da
sadijo drevesa – za vsakega člana eno drevo, kar je 1.050.000 dreves. S tem želimo biti vzor tudi drugim. Tako sem vesel, da vam
lahko povem, da smo do konca januarja posadili več kot sedem milijonov dreves, kar je
sedemkrat toliko, kot sem pričakoval. In še
imamo čas do konca mandata. Seveda pa želim in hkrati verjamem, da bomo to nadaljevali. Sajenje dreves je pustilo seme v srcih Lions-ov, iz tega semena pa je vzklil čudež.
Bi lahko sklepali, da vam je ta projekt
tako blizu tudi zato, ker prihajate z
Vzhoda, kjer imate ljudje več posluha
za naravo?
Res nam narava veliko pomeni. Skrb za naravo je že dolgo blizu tudi Lions-om. Lahko pa bi temu rekli tudi orientalska filozofija. Če hočeš posaditi drevo, moraš narediti Kaj menite o razvoju lionizma na obtri korake: prvič, najti moraš sadiko; dru- močju vzhodne Evrope?
gič, najti moraš pravi čas in prostor za saje- Lionizem je primeren za vsako državo.
nje; tretjič, skrbeti moraš za sadiko med ra- Povsod so ljudje, ki želijo pomagati družstjo, le tako bo lahko zrasla v mogočno dre- bi in naši veliki organizaciji. Mislim, da Livo. Šele ko bo drevo močno, bo lahko sr- ons-i nismo za to, da pomagamo le lokalno,
belo zase. Ta filozofija je del moje družine, ampak tudi mednarodno. Na vseh koncih
mojega Lions kluba. Tako kot moraš najti sveta je potrebna pomoč, in to zaradi nasadiko pravega drevesa, moraš najti novega ravnih nesreč, katastrof, socialnih nemičlana, sama saditev pa je prispodoba za pra- rov in kriz, počasnega razvoja ekonomije
vi klub, ki sprejme tega člana. In tretje, naj- … Tudi v vzhodni Evropi je še velik potenpomembnejše – za novega člana moraš skr- cial, da lahko Lions-i pomagajo na različbeti, da se počuti kot del družine. Šele ko nih področjih in delajo veliko dobrega v lose bo počutil kot član, bo imel možnost po- kalnih skupnostih. Videl sem strast, s kamagati, sodelovati in tudi voditi projekte.
tero pomagajo slovenski, hrvaški Lions-i.
10 lion
Oboji so na zelo dobri poti, da pomagajo
tudi širše.
Imamo majhne države z vidika lionizma kakšne prednosti?
Seveda, že to, da se vsi med seboj poznate.
Ne morete si predstavljati, kako to pomaga pri vašem delovanju. Lažje je najti člane,
se priključiti organizaciji. Navdušen sem
nad dejstvom, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev in več kot 1500 članov! Tudi
zato mislim, da delate zelo dobro, in ta dejstva so me v Sloveniji prevzela. Še več potenciala imate, in to ne le za širjenje članstva, ampak lahko slovenski Lions-i tudi
kot mentorji pomagate drugim državam.
To je vir samozavesti za tukajšnje Lions-e,
Slovenija je lahko vzor vsem majhnim državam, v katerih Lions-i menijo, da niso
močni in sposobni velikih del. Slovenski
Lions-i pokažete, da če lahko vi, potem lahko tudi drugi.
Lions-om ste se pridružili zelo mladi;
kako ste se znašli med precej starejšimi, zrelimi člani in kaj vas je prepričalo, da ostanete?
Res sem bil s svojimi tridesetimi leti prava pomladitev kluba. Za ponazoritev: drugi najmlajši član je imel 65 let, tisti, ki me je
povabil, pa kar 94. Da, malce me je res begalo, kako se bom znašel, a mi je oče svetoval, da naj se ne odločam takoj. Naj prespim, je rekel. Ko sem premislil, sem se odločil, da ostanem, da z Lions-i preživim nekaj časa in morda dobim priložnost za zanimivo sodelovanje. Kmalu so mi zaupali
pomoč pri velikem projektu, ki je bil namenjen starejšim občanom. Zanje smo organizirali izlete, sam pa sem bil odgovoren za pripravo in izročitev darilnih paketov. Presenečen sem bil nad njihovo skromno vsebino: zobna ščetka, zobna krema,
mednarodni predsednik na obisku v Sloveniji
»Kot prava družina ste!«
Tako je bil nad slovenskimi Lions-i navdušen mednarodni
predsednik Wing-Kun Tam, ko je februarja obiskal Slovenijo.
S. M. FOTO: Zdene Podlesnik, Dean Žigon in Matic Bajželj
brisača, nekaj bombonov. A ob predaji so
mi obdarovanci ganjeni in s solzami v očeh
stiskali roko. Tisti dogodek me je resnično
osrečil in spoznal sem, da vrednost darila
ni pomembna. Tisto, kar šteje, so me poučili starejši kolegi, je pokazati ljudem, da
družba ni pozabila nanje.
Tisto zgodnje, skoraj pomladno popoldne je Wing-Kun
Tam prispel v Slovenijo iz hrvaške Opatije. Na naših primorskih tleh so mu gostitelji pripravili prav izviren in celo
poljedelsko obarvan program, za kar so poskrbeli člani LK
Ankaran Istra. Nedaleč od vasi Gradišče je oljčnik, v katerem je bilo tisti dan zasajenih 58 oljčnih sadik – za vsakega od petinpetdeset klubov ena, po eno pa so zasadili še V Postojni so bili ob Dorijanu Maršiču in JaIP Tam, DG Maršič in predstavnik Leo klubov Slovenije.
nezu Bohoriču gostitelji mednarodnega
Ali iz te izkušnje izhaja vaš moto, da
ni vredno le materialno, da štejejo srce, čas, roke …?
»Pravo srečo sem imel, da sem sodeloval pri sajenju oljk,«
je bil navdušen mednarodni predsednik, saj je prav sajenje dreves, kot smo že pisali, tudi del njegovega programa. Ob tem pa je še spomnil, da to vendarle niso kakršna koli drevesa, ampak oljke kot simbol miru, ki bodo nekoč obrodile in sredstva od prodaje pridelanega olja bodo
šla v dobrodelne namene. Večer se je začel s pogostitvijo,
pokušnjo vin in kulturnim programom v Rožmarinu v Gradišču, nadaljeval pa v Izoli. Ob tej priložnosti so svoj Charter night proslavili tudi člani novoustanovljenega LK Izola. Obisk v Postojnski jami.
Slavnostno jih je nagovoril IP Wing-Kun Tam, ki je ta večer
slovenskim Lions-om podelil tudi kar lepo število priznanj.
Dandanes sta skrb in ljubezen pomembnejši
kot denar. Zato člani LCI-ja ne pomagamo
le z denarjem, ampak sodelujemo s pomoči
potrebnimi. Posvetimo jim svojo moč, skrb,
čas ... Zato tudi rečemo naši zvezi dobrodelna organizacija in ne sklad za pomoč.
Vedno pomembnejše postaja vključevanje mladih v zvezo. Tudi to je del
vašega programa.
Res, v mojem letnem programu je veliko
prostora namenjenega Leo-tom. Dati jim
moramo več možnosti in jih spodbuditi, da postanejo Lions-i in delajo, kar delajo njihovi starejši kolegi. Mi imamo veliko
za seboj, a pripadamo preteklosti, oni pa
pripadajo prihodnosti. Tudi mi smo mladi dobili priložnost, da pomagamo, in zato
danes vemo, kako pomagati, kako biti dobri zemljani, razumeti druge kulture. In če
bomo poznali druge kulture, bo med ljudmi več razumevanja, manj nesporazumov in zato ne bo vojn. Naše izkušnje so se
preoblikovale v odgovornost do prihajajočih generacij. Zato je pomembno, da v svojo ekipo povabimo mlade.
predsednika člani LK Proteus.
Dan pozneje je mednarodnega predsednika čakal še obisk
Postojne, kjer so ga srčno sprejeli člani LK Proteus, sledila pa je pot do Ljubljane, kjer se je srečal z delegacijo Leo,
sprejel pa ga je tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. »Čeprav sem bil prvič v Sloveniji, je bilo, kot bi prišel
domov. Res ste povezani, ne le kot prijatelji, ampak kot
družina. In to je tisto pravo za Lions-e,« je IP Wing-Kun
Na ustanovnem večeru LK Izola je Wing-Kun
Tam strnil vtise, ko je zapuščal Slovenijo.
Tam številne Lions-e nagradil za njihov trud.
Kako gledate na prihodnost lionizma?
Tako kot se hitro spreminja svet, se tudi Lions-i. Nekoč smo veliko delali v lokalnih
skupnostih, danes smo zaradi moderne
tehnologije, hitrih povezav in komunikacije zelo razširili svoje meje. Povezani smo
bolj, kot smo bili kdaj prej. Veliko več sodelujemo tudi z drugimi organizacijami,
kot sta OZN in Svetovna zdravstvena organizacija. Zato lahko delamo lokalno in
mednarodno ter še več. In medtem ko delamo po internetu, imamo videokonference, skrbimo za planet, drevesa in prihranimo pri transportu.

Wing-Kun Tam v slovenskem Lions oljčniku.
lion 11
INTERVJU
Zoran Vodopija
Te dni se Zoran Vodopija odpravlja v Južno Korejo, delegacija slovenskih udeležencev
letošnje mednarodne Lions konvencije se bo tja odpravila malce pozneje. Tokratno
potovanje, polno vznemirjenja in pričakovanj, bo zanj in njegovo družino nekaj posebnega.
26. junija ga namreč v mestu Busan čaka slavnostna prisega ob prevzemu guvernerskega
mandata in s tem enoletnega vodenja slovenskih Lions-ov.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Ste že razmišljali o motu, ki bo zaznamoval vaše leto?
Sem in medtem mi je prišlo na misel vprašanje, zakaj Lions-i žrtvujemo svoj čas,
sredstva, energijo. Kaj nas žene v to? Prišel sem do odgovora, da je tisto, kar žene
mene osebno, nematerialno plačilo: hvaležnost, nasmeh, včasih solze sreče v očeh
prejemnikov … Ko vidiš nasmeh nekoga,
ki dobi nekaj, kar si sam ni mogel privoščiti, recimo elektronsko lupo za slabovidne,
je to vredno veliko več kot vsako materialno plačilo. Moj moto bo »Lions-i prinašamo nasmeh« ali v angleščini »Lions bringing smile«.
Skoraj leto dni je delovna skupina s
Slavkom Stošickim na čelu pripravljala in oblikovala temelje strategije in
vizije slovenskega lionizma.
Glavna težava, s katero se spoprijema lionizem, pa ne le v Sloveniji, je prevelika pretočnost članstva. Sama ideja lionizma privabi veliko novih članov, a jih vse preveč tudi zapusti naše vrste. S tem problemom se
ukvarjam sam in vem, da so se tudi avtorji
te strategije. Po mojem mnenju so vzrok za
to, da nas kak član zapusti, poleg objektivnih razlogov njegova neuresničena pričakovanja. Če kdo pričakuje predvsem to, da bo
v družbi ljudi, ki v družbenem življenju ne-
Le če si bil kdaj prisiljen preživeti dan brez hrane, veš, kako je
nekomu, ki je nima. In če si moral molčati ves dan, razumeš
nekoga, ki bi rad nekaj povedal, pa ne sme ali nima komu.
Je na izbiro vplival kakšen poseben
spomin, dogodek?
Ob predaji pomoči smo velikokrat v dilemi, ali javno objaviti prejemnika pomoči ali ne. Sam zagovarjam stališče, da
prejemnika ne smemo siliti v javnost, če
mu je nelagodno. Marsikdo svoje težave
ne želi deliti z drugimi, a seveda z veseljem sprejme pomoč. Imam pa lepo izkušnjo iz LK Maribor Piramida, kjer vsako
leto javno podelijo pomoč društvu slepih
in slabovidnih, društvu gluhih in naglušnih, otrokom z motnjami pri govoru. Ti
otroci ob koncu leta pripravijo svoj kulturni program, s katerim nastopijo še dodatno pozitivno motivirani. Nimajo velikokrat možnosti nastopiti in to, kar nam
takrat podarjajo, je hkrati še eno darilo njim. Si predstavljate, kako nasmejani
smo oboji?!
12 lion
kaj pomenijo, in da mu bo to prineslo neki
status, da bo s tikanjem, ki velja med člani, prišel bliže nekim drugim ciljem, bo razočaran. Lions-i na prvo mesto postavljamo
tiste, ki so potrebni pomoči, na drugo prijateljstvo in medosebne odnose.
Če je kdo pričakoval, da bo le prispeval
sredstva, to ni dovolj. Dobri klubi se lotijo
akcij, s katerimi gredo med ljudi: prodajajo svoje izdelke na stojnicah, pomagajo pri
gradnji pogorele hiše, prekrivajo streho, ki
jo je odpihnil veter … Če kdo ni pripravljen
dati tovrstne pomoči, je seveda razočaran.
Za uspešno delovanje kluba je torej vsako leto znova odgovorno vodstvo …
Zagotovo, in zato z usposabljanjem pripravimo vodstvo kluba na to, da bo čim uspešneje izpeljalo program. Tu gre za odgo-
vornost kabineta guvernerja in guvernerja
samega. Mandat je enoletni, in če vodstvo
kluba ni dovolj dobro pripravljeno na tisto
leto, eno leto uide. Problem je toliko večji,
če pobegneta dve leti.
Kot regijski predsednik sem v zadnjih štirih letih organiziral srečanja aktualnih
predsednikov in prvih podpredsednikov
Lions klubov v regiji. Aktualni predsedniki so proti koncu mandata predstavili
svoje glavne akcije, publika pa so bili prvi
podpredsedniki, ki so se tako pripravljali
na svoj prihajajoči predsedniški mandat.
Odziv na ta srečanja je bil vsakokrat zelo
pozitiven in pretok idej je bil koristen, saj
so lahko klubi v novem mandatu nadaljevali, kjer je končal prejšnji predsednik.
Bodoči klubski predsedniki so slišali, kje
jih lahko čakajo pasti, kako kaj izboljšati.
Trudil se bom to nadaljevati, spodbujati.
Večino življenja, razen študijskih let,
živite na Koroškem. Ostajate zaveden Korošec namerno ali je le videti,
da vas priložnosti niso zvabile z vašega konca?
Lahko bi rekel, da je tako le videti na prvi pogled. Moja mama je Korošica, oče pa
Dalmatinec. Imam dva doma in sem tako
koroška kot tudi dalmatinska, otoška duša.
Konec koncev je tudi Koroška v Sloveniji
nekakšen otok. Kdor še ni bil na Koroškem
ali pa se vsaj dvakrat na teden ne pelje skozi
Hudo luknjo na Koroško, ne more razumeti, kaj pomeni, ko govorimo o tretji razvojni osi, prepotrebni cesti, ki bi nas približala
avtocesti in preostali Sloveniji. Meni je na
primer bližje Celovec kot Ljubljana, saj sem
prej na avstrijski avtocesti kot na naši.
Kako bi to regijo opisali z lionističnega vidika?
intervju
Čeprav je Koroška nekako videti siromašna regija, ni čisto tako. Ko se je leta 1996
ustanavljal naš klub, so bili ustanovni člani iz treh dolin: slovenjegraške, mežiške in
dravske (torej iz Slovenj Gradca, Raven na
Koroškem in Radelj). Pri nas je praksa, da
se vsako leto trudimo predsedstvo rotirati po dolinah in tudi vsakoletno praznovanje obletnice ustanovitve kluba selimo na
Ko vidiš nasmeh nekoga, ki
dobi nekaj, kar si sam ni mogel
privoščiti, recimo elektronsko
lupo za slabovidne, je to vredno
več kot vsako materialno plačilo
enak način. Je pa čas za razmislek o tem,
da bi lahko na tem območju širili klube,
pri čemer nas trenutno zadržuje ekonomska situacija, ki je – čisto mogoče – najslabša na Koroškem. Če pogledamo samo
usodo Preventa, je Koroška z njim in tamkajšnjimi delavci pretrpela svoj del krize.
Bi lahko rekli, da je ta ekonomska kriza prinesla tudi spremembe v delovanju lionizma?
Vsekakor, prinesla je potrebo po zasuku
stran od »udobnega« lionizma, ko smo velik del donacij pridobivali pri podjetjih, k
temu, da moramo Lions-i iti med ljudi s
svojim neposrednim delom. Naš glavni
adut je, da smo organizacija, ki vsa zbrana
humanitarna sredstva tudi stoodstotno nameni dobrodelnosti. Vse stroške delovanja
tako Lions klubov kot tudi Zveze Lions klubov pri nas poravnavamo iz članarin. Del
članarin gre v mednarodno centralo LCIja, ki zagotavlja minimalno pokritost potnih stroškov, stroškov za značke, priznanja … To je argument, ki lahko prepriča še
take dvomljivce. Zato lahko tudi z akcijami,
kot je prodaja peciva, kuhanega vina, okraskov, knjig, še vedno zberemo veliko sredstev za pomoč. Odličen primer je bila akcija »Največja slovenska sladica« Lions kluba
Ljubljana Forum s predsednikom Mitjo Cimermanom na čelu, ki so jo organizirali in
izpeljali 19. maja letos na Kongresnem trgu
v Ljubljani. Lions-i so vložili veliko svojega dela, šli so med ljudi in prodali na tisoče
kosov 270 metrov dolge rulade.
Sicer pa je treba na krizo gledati realno.
Tudi kateremu našemu članu lahko dalion 13
nes že sto evrov letne članarine predstavlja problem. S tem se je treba soočiti. Pomagamo pomoči potrebnim, a tudi če naš
član zaide v težave, mu bomo priskočili na
pomoč, to je samo po sebi umevno.
So torej danes Lions-i še bolj pripravljeni zavihati rokave kot nekoč?
Ta zasuk je preprosto nuja in za to si bo treba prizadevati. Globalno je lionizem tako kot življenje relativen: kar je za nekoga
že kriza, je za koga drugega še blagostanje.
Pravilen odnos in celovit pogled bosta lionizmu zagotovila operativnost in učinkovitost, seveda tudi obstanek, zagotovo. Konec koncev se je lionizem rodil v letu 1917
iz stiske posameznika, ko so se ameriški ranjenci začeli vračati z bojišč prve svetovne
vojne in zanje doma ni bilo socialne varnosti. Šele leta 1925 je lionizem za rdečo nit
prevzel pomoč slepim in hkrati sčasoma
začel reševati tudi druge socialne težave.
Kako pa ste se vi srečali z organizacijo Lions in samim gibanjem?
Bilo je leta 1996. Prvi predsednik LK Slo14 lion
venj Gradec, ki me je povabil zraven, je bil
moj šef v službi. Sicer pa mi je dobrodelnost od nekdaj blizu. Že v osnovni šoli sem
bil član taborniške organizacije in v naši
prisegi je bilo, da bomo vsak dan storili kaj
dobrega. Tudi zato nisem imel pomislekov,
ali bi se včlanil ali ne, čeprav takrat te dobrodelne organizacije še nisem poznal.
Vam je doslej v življenju uspevalo
vsak dan storiti kaj dobrega?
Trudil sem se in se še. Če mi kdaj ni uspelo,
kaj pa vem … Lahko rečem le, da je vsak
med nami kdaj izgubil kak dan. A v meni so ostali pozitivna naravnanost, povezanost z naravo, prijateljstvo, nesebičnost,
nekatere taborniške veščine. Le če si bil
kdaj prisiljen preživeti dan brez hrane, veš,
kako je nekomu, ki je nima. In če si moral
molčati ves dan, razumeš nekoga, ki bi rad
nekaj povedal, pa ne sme ali nima komu.
Se spomnite, kako so vam predstavili lionistično gibanje in kako ga vidite danes?
Pred svojo odločitvijo o pristopu k orga-
Sočutje kot čustvo obstaja, kdo ga
odkrije prej, kdo pozneje, enega
se dotakne prej, drugega pozneje.
Včasih ga kdo nosi na dlani.
nizaciji nisem veliko razmišljal, za kakšno
gibanje gre. Spoznal sem ga šele, ko sta na
naš ustanovni sestanek prišla danes mednarodni direktor Janez Bohorič in iz botrskega kluba LK Maribor Piramida Zmago
Turk. Takrat sem izvedel, kaj pomeni lionizem. Seveda je na začetku zelo veliko novih informacij, ki jih ni preprosto predelati.
Danes pa so že samo internetne strani LCIja tako bogate, da če bi si zanje le vzeli čas
in bi jih vsak član pregledal, bi bilo izstopov iz organizacije gotovo manj. Priznam,
da sta me presenetili izčrpnost in širina
vsega, kar se lahko izve na straneh www.lionsclubs.org (Member Center ...).
Kje je po vašem mnenju v današnjem
svetu sočutje? Ali splošna klima še
intervju
dovoljuje posluh za posameznika v
težavah ali si obremenjeni s svojimi
zatiskamo oči?
Sočutje kot čustvo obstaja, kdo ga odkrije prej, kdo pozneje, enega se dotakne prej,
drugega pozneje. Včasih ga kdo tudi nosi
na dlani. Ko se ti zmanjšujejo prihodki in
obseg dobrin, ki so ti na razpolago, takrat
se začneš zavedati pomanjkanja in to stanje preplavlja našo splošno klimo. Vedeti je treba, da kar je zame morda malo, je
za nekoga ogromno – tako je tudi pri dajanju. Če človek ve, da pride pomoč v prave roke, do tistega, ki jo res potrebuje, je zadržkov pri dajanju dosti manj. Žal pa imajo
ljudje iz preteklosti slabe izkušnje z organizacijami, ki so humanitarnost izrabljale in
so sredstva izkoriščale tudi v nedobrodelne
namene. Prav zato si moramo prizadevati, da je naše delovanje transparentno. Naša naloga je, da v družbi razblinimo predsodke, da smo Lions-i neka skrivna mreža
z drugimi interesi. Naj povem primer s podelitve donacij pred kratkim, ko se je slepa
gospa na odru zahvalila za pomoč in rekla,
da odhaja domov s prepričanjem, da Lionsi nismo tisti, ki si z dobrodelnostjo kupujemo »odpustke za tja gor«. Na drugi strani pa je bila podjetnica, donatorica sredstev,
vesela ob dejstvu, da je v današnjem svetu,
ko je vse videti narobe, še vedno kaj prav in
dobro ter da pri tem lahko sodeluje.
Torej se redkeje srečujete s predsodki?
Redko, a se. Lastnik podjetja nas je na primer vprašal: »Zakaj bi dal denar Lions
klubu, da se potem Lions-i bahate in kitite z zbranimi sredstvi?« Moj odgovor je
bil: »Zakaj ne bi dal Lions-om? In ali bi sicer sploh dal?« Da, ostaja vprašanje, koliko donacij bi podjetja sploh dajala, če bi
bilo to odvisno le od njih in jih mi Lions-i
ne bi vzpodbujali.
Kako bi na kratko opisali svojo poslovno pot?
Moja stroka je lesarstvo, končal sem Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Osem let sem
bil v podjetju Zepter vodja prodaje za Slovenijo. Nato sem dobrih pet let delal v Gorenju GTI. Zdaj sem že osem let v trgovski
panogi, naši kupci so gradbena podjetja.
Pravite, da ste otoška duša, od kod
ste?
Moj oče je Dalmatinec z Dugega otoka.
Otoška duša si lahko rečem tudi zato, ker
skozi okno gledam Kornate.
S čim se ukvarjate v prostem času?
Kaj so vaše strasti?
Tenis, knjige, izleti … In potem je tukaj
potapljanje, nekaj izredno lepega in hkrati
strahovito nevarnega. To je šport, ob katerem odrasteš, dozoriš; nevarnosti je toliko,
da bi jih lahko dolgo našteval, in tudi ko
je vse v redu, lahko še vedno odpove potapljaška oprema. Zato je potapljanje tudi
urjenje odgovornosti.
Kako dolgo se že potapljate?
Potapljaški izpit sem opravil leta 1987 v
Fiesi. Delali smo ga trije. Julija istega leta
je eden od naše trojice utonil, drugi pa ni
opravil niti deset potopov in se je nehal potapljati. Ostajam edini aktiven med nami,
a še vedno se potapljam premalo, imam le
deset, petnajst potopov na leto. Sem član
majhnega velenjskega kluba Deep Blue, v
katerem na prvo mesto postavljamo druženje in prijateljstvo.
Za Dalmatince je značilna tudi izrazita glasbena žilica. Velja to tudi za
vas?
Nekoč sem več brenkal na kitaro. A ko je
govor o glasbi, naj rajši omenim, da občudujem Iztoka Mlakarja in njegovo genialnost izražanja idej, na primer v pesmi molitvi Očenaš:
Sej vidiš, marsker člouk ne ve niti tega,
či naj dobi si svoj vsakdanji kruh,
k'šen druj pa, k' ma polno r't vsega,
še člouk ne zna bit, misl' pa da je Bog..

lion 15
Drugačno
pasje življenje
V Sloveniji trenutno enaindvajset posameznikov deli svoje vsakdanje življenje
s psom vodičem slepih. Trije kosmatinci bodo za to poslanstvo letos še izšolani,
nanje pa čaka šest kandidatov.
Saša Mesarić FOTO: MATIC BAJŽELJ
Vse več slepih želi svoje poti deliti s šolanim
štirinožnim prijateljem. Obiskali smo tri pare, zaupnike, ki imajo vsak svojo zgodbo, a vsi
so, odkar so skupaj, samostojni, veseli in samozavestni.

Pse vodiče šolajo vaditelji, ki jih je v Sloveniji šest, izbrani pa so z razpisom ZZZS. Zanje je odgovorna skupina izvedencev za dodeljevanje psov vodičev. »Psi se šolajo pet mesecev v okoljih, prilagojenih potrebam
uporabnika. Po opravljenem izpitu A z vaditeljem sledi najmanj 15 dni uvajanja slepega, večinoma po progah, ki jih bosta s psom uporabljala. Po opravljenem izpitu B slepi začne delati samostojno, vedno pa lahko
dobi pomoč vaditelja ali katerega od izvedencev,« nam je povedal Jože Vidic, član skupine izvedencev.
BARON in SABINA DERMOTA
Ponosna na volka v njem
Prvih osem mesecev je bil Baron čisto navaden kuža, njegovi lastniki so le pozorno pazili, da se ne bi naučil česa narobe.
Za psa, ki ga čaka »poklic« vodiča slepih,
se že v leglu izbere tisti, ki ne kaže dominantnosti, saj bo v prihodnje potreboval
obilo potrpežljivosti. Šolanje za svoje poslanstvo je Baron tako kot njegovi kolegi začel pri devetih mesecih – do dopolnjenih dveh let mora biti namreč pes pripravljen in sprejet pri slepem uporabniku, da se ne bi navezal na inštruktorje.
V tistem obdobju ga je prvič obiskala Sabinina družina. »Ni besed, s katerimi bi
opisala občutke pred našim prvim srečanjem. Zavedala sem se, da mi bo predstavljen sopotnik za vse njegovo življenje
in kakšna odgovornost me čaka. Bila sem
radovedna, kako nas bo sprejel, vznemirjena zaradi njegove bližine, želela sem
potopiti dlani v njegovo dlako. Pa je prišel v sobo kakor pravi baron, naju s hčerko povohal, se pustil počohljati, nato pa
stopil še do moža in sina. Takrat sem se
zavedla, da je resnično namenjen meni.«
A Sabina se je spraševala: »Bom upala
hoditi z njim sama? Mu bom lahko zaupala?« Ko sta uspešno prehodila vse treninge in opravila zelo zahteven izpit po
progi od Sabininega doma do delovnega mesta, prikaz poslušnosti in odpoklica, sta dobila dovoljenje, da se nadalj16 lion
njih poti lotita sama. »Sama v navdušujočem smislu,« kljub cmoku v grlu prizna
Sabina. »Prej sem zunaj doma bolj redko
hodila sama. Vedno sem si znala poiskati družbo prijateljic in pozneje moža ter
otrok, da sem bila lahko zunaj, še posebej v naravi. Želela pa sem kdaj biti tudi sama. Zdaj si z Baronom to lahko privoščim.«
Baron vodi Sabino zjutraj od doma do
postaje, vstopita v avtobus, med potjo
presedeta na drugega, gresta s postaje
do Sabinine službe. Med njenim delom
leži ob mizi, med malico gresta ven, se
sprehodita in popoldan se odpravita domov. Seveda pa Baron ni GPS, ki bi mu
preprosto povedali naslov in bi odkorakal tja. Sabina mora natančno poznati
pot, vedeti, kje je zebra, kje je postaja,
kje pločnik, in sproti dajati ukaze. In če
Sabino malce razjezijo nepravilno parkirana kolesa, avtomobili na pločniku, stoli bifejev na poti, je Baron običajno vedno dobre volje in jo pelje mimo teh ovir.
Ona ve, kdaj je sproščen, kdaj je nemiren, kdaj se jima približuje kak nevzgojen pes ali človek, ki nima občutka za
njuno situacijo. In seveda, kot vsi psi tudi
Baron kdaj zalaja, na kar je Sabina ponosna: »To je vendar njegov način izražanja
in ponosna sem, da ima v sebi še nekaj
pristnega volka.«
Baron ve, kdaj je Sabina vesela, in takrat se po pasje
smeje tudi on. »Kadar sva srečna, sva si kar malo podobna, oba svetlolasa, oba široko nasmejana,« pokaže njuno skupno sliko.
Psi vodiči slepih
ATHENA in ALEKSANDRA SURLA
Spoštujeva se in izkoriščava
Vranje črna labradorka Athena in Aleksandra živita svojevrstno študentsko življenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani
in tudi v študentskem domu. Aleksandra, študentka magistrskega študija tolmačenja in rusistike ter primerjalne književnosti, je nestrpno čakala, da dopolni
osemnajst let in odda vlogo za psa vodiča – tehnični pripomoček. Da, uradno so
psi vodiči tehnični pripomoček, o čemer
se tudi Aleksandra pošali. Če poenostavimo, jih splošni zdravnik zapiše na recept
kot nekaj, kar slepi potrebuje za izboljšanje kakovosti svojega življenja. Seveda
nato komisija ZZZS-ja preveri bivanjske
zmožnosti prosilca in kakovost njegovih orientacijskih sposobnosti. »To je kot
nekakšna poroka, druga z drugo potrebujeta veliko potrpljenja,«pojasni petindvajsetletna Aleksandra. Čeprav Athena
ni zelo živahen pes, pa je menda izjemno
zvita. Točno ve, kdaj si lahko kaj privošči,
kot prava dama ima celo tipične ženske
muhe in svojo Aleksandro zelo rada ovije okoli prsta. »Morda je slišati malce nenavadno, a tako je v odnosih. Pravzaprav
sva kar obe malce izkoriščevalski druga
do druge, ali če želite: imava pošten izkoriščevalsko-ljubeč odnos. Obe veva,
koliko si pomeniva, in se nadvse spoštujeva.« Da, tudi Aleksandra ni od muh.
Njuna strast so potovanja, sploh z letalom. Vozovnico dobita skupaj, ker Aleksandra ob rezervaciji navede, da ima
psa vodiča. Tako sta jima dodeljena dva
sedeža, čeprav se psička ob svojem (pri
oknu) zlekne na tla. Kako ji je všeč letenje? Dovolj, da takoj po vzletu zaspi.
Če pa med potjo pride do turbulenc, je
vznemirjena le zato, ker začuti, da je
vznemirjena Aleksandra. Zanjo je let z
letalom približno nekaj takega kot vožnja z avtobusom, le da je na letalu manj
ovinkov in poskakovanja. Po poskusnem
letu v Frankfurt sta se že odpravili v Romunijo in Bruselj.
Athena ima zelo rada sprehode, ne le
na vodilu, ampak še rajši normalne sprehode, ko skače, teka in lovi metulje. Takrat ni v »službi«, hodita po drugih poteh in Aleksandra ima v rokah belo palico. »Ljudje redkeje pristopijo, če imam
palico, medtem ko je Athena nekakšen
most med mano in okolico. Če sva skupaj, naju hitreje nagovorijo.« Da le ne
božajo Athene, kajti ni zaman opomniti, da se psov vodičev, ko so na delu (torej vpreženi v vodilo), ne sme prijemati in
motiti. Česa Athena ne mara? Majhni psi
ji gredo na živce, in to zato, ker so običajno razvajeni, veliko lajajo, ona pa je vendarle uglajena pasja dama.
Athena točno ve, kdaj si lahko kaj privošči, kot prava
dama ima celo tipične ženske muhe in svojo Aleksandro zelo rada ovije okoli prsta.
AJKO IN Jože Škrobec
Malo po luni
Ko se je Ajko iz Idrije priselil v Postojno k
Jožetu, je tam že živela Raska, prav tako
nemška ovčarka, vodnica Jožetove žene
Tereze. Psička, vajena prve pasje besede
v hiši, je z nejevoljo sprejela novinca, a
je ta potrpežljivo prenašal »ženske« muhe. Sicer pa je kuža po prihodu v družino poskušal novo življenje prirediti tako,
da bi mu bilo najlepše. Pa se Jože ni dal.
Pol leta je trajalo, da sta se privadila drug
na drugega, na koncu pa vendarle sprejela kompromise. Jožeta navdušuje kosmatinčeva izjemna sposobnost dojemanja, saj ko se podata na novo pot, Ajko z
velikim zanimanjem spremlja dogajanje.
Drugič je pot že znana! »Navajen je razmišljati vnaprej, že od daleč opazi oviro,
in še preden se ji približava, najde rešitev
za boljšo pot mimo nje.« Ajku pa je všeč,
da Tereze in Jožeta ne moti, če laja. Pravita, da on sliši več kot onadva in je njegov lajež le dobrodošlo opozorilo.
Ajko kdaj na vodilu pelje tudi Terezo, ki
nima več Raske; takrat je neizmerno ponosen in stopa po pločniku kot našopir-
»Vsa njegova potrpežljivost izpuhti pri izstopanju iz avta, vlaka, avtobusa. Takrat se mu resnično mudi, da naju le ne bodo odpeljali naprej,« nam zaupa Jože.
jen petelin. Zelo všeč mu je tudi družba
pasjih prijateljic, še posebej Athenina.
Ajko ima kar nekaj lastnosti, ki so značilne tudi za precej človeških predstavnikov
močnejšega spola. Rad se igra, rad je, ni
najbolj športni tip in včasih se mu ne ljubi
na delo. Pa seveda mora iti – in takrat vodi mirno, brez živahnosti, a predano.
Se kdaj tudi izgubita? Seveda se. Na sprehodu na primer je »domov« čarobna beseda, tja zna Ajko vedno, brez izjeme. Pozimi, ko je zunaj sneg ali pa snežni metež,
Ajko občuti, da je Jože drugačen, njegova
energija se preveša v nemoč, zbeganost.
Takrat ve, da se Jože zanese nanj. »Pes je
zelo telepatsko bitjo, ne moreš mu lagati. Če si zmeden, to takoj začuti. Tako tudi
Ajko bolje pozna mene kot jaz njega.« Ta
simpatični nemški ovčar pa ima še eno zanimivo značilnost, namreč da nanj vpliva
luna. »Kadar je polna luna, je malce zbegan, radoveden in lahko prav težaven,«
pravi Jože in potreplja prijatelja. Kot bi
ga hotel pomiriti, ker nam je zaupal njegovo veliko skrivnost.
lion 17
Lev in hobotnica
So Lions-i omrežje? Najprej si velja odgovoriti na vprašanje, kaj so v resnici omrežja. Če beremo
klasike sociološke teorije, bomo z nekaj truda našli zanimiva izhodišča. Georg Simmel – ključna
besedila je napisal pred slabim stoletjem – pravi, da začne družba nastajati, ko je med dvema
osebama vzpostavljena povezava, neki odnos. Seveda je ena oseba povezana z več osebami. In
tudi te osebe so v odnosih z večjim številom ljudi.
Ali Žerdin, Sobotna priloga Dela FOTO: Uroš Hočevar, Delo in SHUTTERSTOCK
Družba se začne sestavljati s tem, da sta povezani dve osebi. Naprej se sestavlja v gosto, težko pregledno omrežje odnosov med posamezniki. Če uporabimo sodobni besednjak: za
klasičnega misleca Simmla je omrežje zgolj
drugo ime za družbo, družbo kot težko pregleden splet povezav in odnosov med ljudmi.
V ŠESTIH KORAKIH OKOLI SVETA
Ko so antropologi raziskovali, koliko prijateljev in znancev naj bi imel posameznik, so se
ustavili pri presenetljivo konstantni številki.
V povprečju naj bi imel posameznik na svojem osebnem seznamu ljudi, za katere lahko trdi, da jih res pozna, okrog 150 oseb. Teh
18 lion
150 ljudi predstavlja posameznikovo omrežje. V naslednjem koraku lahko posameznik
prek znancev doseže nekaj tisoč ljudi. Ne doseže jih sicer 22.500 (150 x 150 = 22.500), ker
se številni znanci poznajo tudi med seboj.
Zagotovo pa posameznik prek znancev doseže vsaj lepo število ljudi. Eksperiment, ki
ga je v šestdesetih letih izvedel Stanley Milgram, je pokazal, da naj bi v povprečju posameznik do naključno izbranega prebivalca
planeta Zemlja prišel v šestih korakih.
Mimogrede: če rečemo, da posameznik v
povprečju zares pozna 150 ljudi, s tem ne
mislimo na prijatelje s facebooka. Mark
Zuckerberg, ustanovitelj podjetja Facebo-
ok, ima na facebooku štirinajst milijonov
prijateljev. Med tistimi, ki jih imam sam
na svojem facebook seznamu, jih v resnici poznam le manjši del. Facebook torej ni
omrežje, o katerem so govorili klasiki sociologije ali antropologije.
MOJE OMEŽJE – SOCIALNI KAPITAL
Ponovimo: ali so Lions-i omrežje? Seveda so!
Med seboj se poznajo. Med seboj so v nekih
odnosih. Delajo pri skupnih projektih. Morda se kdo ob trditvi, da so Lions-i omrežje,
zdrzne in pred seboj vidi orjaško hobotnico,
simbol kriminalnih, mafijskih združb. Razčistimo: seveda so tudi kriminalne združ-
omrežja in Lions-i
be omrežje. Seveda je tudi mafija omrežje.
Hobotnica je omrežje. Ni pa vsako omrežje hobotnica. Naj ilustriram: moje omrežje
sestavljajo kolegi s fakultete, kolegi iz različnih služb, v katerih sem delal od sredine
osemdesetih let, sorodniki, člani potapljaškega kluba Orka, znanci iz številnih drugih kontekstov … Moje omrežje je sestavljeno dovolj zabavno, da bi avtorji teorije zarote v njem zaznali bodisi elemente klerofašizma bodisi elemente udbomafije. Lahko pa
mi verjamete, da bi nekdo, ki se ukvarja s teorijami zarote, v omrežju slehernega posameznika zaznal udbomafijo, klerofašiste ali
kakšno tretjo hobotnico.
Treznejši pogled pove, da celotne družbe
pač ne moremo enačiti s hobotnico. V resnici so zelo redka omrežja hkrati tudi mafijske združbe.
Ko je sociolog Pierre Bourdieu pisal o socialnem kapitalu, je preprosto zapisal, da je
Posameznik naj bi v povprečju do
naključno izbranega prebivalca
planeta Zemlja prišel v šestih
korakih.
socialni kapital posameznika enak obsegu
omrežja, ki ga ta lahko aktivira, ko je potrebno. Nan Lin, znanstvenik kitajskega rodu, pa je pojasnil, da obstaja več vrst socialnega kapitala. Ena vrsta socialnega kapitala temelji na t. i. ekspresivnih dejanjih, druga vrsta pa na instrumentalnih dejanjih. Instrumentalna dejanja so namenjena zasledovanju ciljev posameznika. Ekspresivna
dejanja pa bolj kot posamezniku pomagajo skupnosti. Povedano po domače: nekatera omrežja so namenjena zasledovanju
bolj ali manj sebičnih ciljev, druga omrežja pa temeljijo na medsebojni solidarnosti.
V vsakdanjem življenju se stvari prepletajo. Ko sem s potapljaškimi prijatelji, se pogovarjamo predvsem o lepotah podvodnega sveta, tu in tam pa beseda nanese tudi na
reči, ki jih človek potrebuje v službi. Na prijatelje iz podvodnega sveta se zanesem tudi na gladini.
Ker sam nisem član organizacije Lions, težko presodim, kolikšen del razprav je namenjen delovanju, ki temelji na solidarnosti,
kolikšen del pa je namenjen poslu. A tudi
če se posel meša z razpravo o solidarnosti,
to še ni hobotnica. Je zgolj mešanje humanitarne dejavnosti in posla. To in nič več.

Manj pa tudi ne.
O piscu
Ali Žerdin je eden najbolj cenjenih slovenskih novinarjev. Delal je na Radiu
Študent, pisal in urednikoval je pri Mladini, pri Dnevniku je bil ustanovni urednik sobotnega Objektiva, zadnji dve leti je urednik Sobotne priloge Dela. Velja
za enega najbolje obveščenih ljudi v Sloveniji. Impresivna je njegova zbirka podatkov o več sto osebah iz slovenskega
političnega, družbenega in gospodarskega življenja ter o (ne)formalnih povezavah med njimi. Je tudi soavtor internetnega zgodovinskega portala Slovenska pomlad, ki je s prikazovanjem povezav med ljudmi in dogodki zaznamoval
slovensko osamosvajanje. Na Fakulteti
za družbene vede pravkar končuje doktorat na temo socialnih omrežij.
Emisije CO2: 129 - 199 g/km; Kombinirana poraba goriva: 4,9 - 8,7 l/100 km
www.landrover.si
SUMMIT AVTO d.o.o., Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana
T: 01/25 25 125
lion 19
Vizija in strategija delovanja Zveze Lions klubov, D 129
Vizija je zapisana!
Več kot desetletje je ideja o zapisani viziji in strategiji slovenskega lionizma živela med našimi
Lions-i. Dozorela je pred slabim letom dni, ko se je pod vodstvom Slavka Stošickega zbrala
delovna skupina za pripravo Vizije in strategije delovanja Zveze Lions klubov, D 129.
Saša Mesarić
»Bilo je na 82. konvenciji LCI-ja v San Diegu leta 1999, ko smo snovali širitev klubov po
slovenskih regijah, si po zgledu uspešnih držav zastavljali smele cilje in načrtovali podobo
slovenskega lionizma. Želeli smo postati velikoštevilen in ugleden distrikt. To je vizija, ki
smo ji nato vsa leta sledili. V elementih načrtovanja širitve klubov, povečevanja članstva,
izvajanja programov pomoči pa smo v bistvu
zasnovali strategijo, ki smo jo tudi uresničili. S strategijo je tako, da je pomembno, kako
jo že v mislih uresničuješ in razvijaš. Ni namreč nujno, da se vse in vedno prelije na papir,« se postavljanja temeljev slovenskega lionizma spominja Slavko Stošicki, gonilna sila
delovne ekipe, ki si je pred letom dni zadala,
da izpelje ta čakajoči, a prepotrebni projekt. Z
njim z ramo ob rami so se ga lotili še Lorena
Hus, Polonca Kukec, Vojko Lah Radko Komadina. vsakoletni rasti članstva in dobro izvedenim programom je bilo potrebno, da se
vizija tudi zapiše, čeprav je slovenski lionizem
v samem vrhu lionističnega gibanja – v srednje- in vzhodnoevropskem prostoru smo po
številu članov na tisoč prebivalcev na drugem
mestu, prav tako je občudovanja deležen slovenski organizacijski in programski razvoj.
»Prejšnji guvernerji in vodstvo distrikta pa
smo vseeno zaznali, da se je na nekaterih področjih delo upočasnilo, da v nekaterih klubih ni več pravih izzivov, delo je začelo postajati rutinsko in včasih premalo motivirano,«
razlaga potrebo po zapisani viziji in strategiji
domačega lionizma Stošicki.
Delovno skupino za pripravo Vizije in strategije delovanja Zveze Lions klubov, D 129, Slovenija je imenoval posvetovalni svet PDGjev na 9. seji, ki jo je vodil tedaj predsedujoči PDG Lions Boris Žnidarič. »Kar precej utemeljevanj je bilo potrebnih, da smo se lotili
projekta. Osebno sem bil prepričan, da so naši guvernerji izjemni Lions-i in da se vsak posebej v svojem mandatu na svoj način zapiše slovenskemu lionizmu. Vendar pa je guvernerska funkcija postala izjemno operativna –
uresničevanje letnega programa, koordiniranje dela kabineta, veliko povezav s conskimi
predsedniki in klubi. Tako guvernerji prepro20 lion
sto ne morejo razmišljati o dolgoročnejših potezah,« je Slavko Stošicki opazil pomanjkanje
vizionarskega načrtovanja. Njegova opažanja
so se kmalu potrdila, saj je tudi LCI zasnoval
svojo strategijo, enako pa so razmišljali tudi v
nekaterih drugih državah.
KAJ KAŽEJO RAZISKAVE?
Snovalci in pisci dokumenta strategije, ki so
se izkazali kot izjemen tim, so si bili glede najpomembnejših izhodišč enotni in so že na prvi seji postavili ključna strateška vprašanja, ki
so se z raziskavo med klubi in članstvom le
potrdila in dopolnila. Nato so oblikovali izhodišča in se oprli na podatke o stanju v organizaciji, na dosežke v preteklosti, razmere v
klubih ter na aktualne družbene razmere in
pri tem upoštevali možne trende razvoja dobrodelnosti. Rezultati raziskave, pri kateri je
z veliko delovne vneme sodelovala tudi lionka Željka Toplek Luzar, so bili dobra podlaga za snovanje. Katere so bile najpomembnejše ugotovitve? Da je struktura članstva glede
na starost uravnotežena, da se število članov
v klubih zmanjšuje, da ena tretjina klubov krši osnovna pravila LCI-ja in se sestaja le enkrat mesečno in v povprečju s slabo udeležb,
da v klubih niso razvite oblike prostovoljstva
itd. Vendarle pa so člani zadovoljni z uresničenimi programi pomoči in s tem, da so vedno tam, kjer se kaže potreba po pomoči. Veliko je bilo storjenega na področju programov
pomoči slepim in slabovidnim, Lions-i so se
angažirali pri socialni pomoči, se odzivali na
mednarodne pozive k pomoči itd. Raziskava
med člani, je pokazala, da je njihov osnovni
motiv za vključevanje v organizacijo Lions še
vedno pomagati pomoči potrebnim in druženje ter da med drugim v ospredje postavljajo različne oblike prostovoljstva. Prav slednje
nam je pokazalo smer nadaljnjega delovanja.
NAJPOMEMBNEJŠI STRATEŠKI CILJI
Cilji in aktivnosti so zapisani v viziji, ki pravi, da bodo slovenski Lions-i uresničevali poslanstvo LCI-ja in utrjevali ugled prepoznavne
prostovoljne humanitarne organizacije, ki zna
prisluhniti ljudem in okolju, v katerem deluje,
ter globalnim izzivom na področju humanitarnosti. Stošicki pa kot strateške cilje izpostavlja smiselno povečevanje članstva, odličnost
članstva, pripadnost gibanju, spoštovanje Lions pravil ter ustvarjanja motivacijskega in
prijateljskega okolja delovanja.
Pri tem ne moremo tudi mimo vpliva na oblikovanje in spreminjanje zakonodaje s področja humanitarnosti in dobrodelnosti, kar pomeni, da Zveza Lions klubov postaja aktiven
sogovornik države.
Ob ciljih pa je projekt razjasnil tudi razvojne možnosti lionizma v Sloveniji. »Glede na
to, da postajamo družba starostnikov, je pomembno videti možnosti, ki jih ponujajo
medgeneracijski projekti. Identiteto gibanja
smo Lions-i prepoznavali in uresničevali v
humanitarnosti, ki je bila doslej naša stalnica, ter jo vidimo v prostovoljstvu, ki postaja
naš izziv. Poleg navedenega je »skriti« potencial tudi v odprtosti organizacije, ki sprejema
ljudi, pripravljene pomagati sočloveku, in ima
člane, ki so ugledni ljudje.«
KAM NAPREJ?
Zdaj je na vrsti realizacija, še prej pa seznanitev vseh 1500 članov s strategijo in vizijo,
ki jih bosta pri lionističnem delovanju vodili predvidoma do leta 2017. O »živem« dokumentu strategije je že v mesecu aprilu stekla razprava med članstvom v okviru klubov.
»Ta dokument je le osnova za spremembe, ki
se bodo dogajale. Zato je pomembno načrtovanje dodatkov, ki bodo pomenili konkretne
usmeritve, predloge, akcijske načrte ... Strategijo torej imamo. O njej se med članstvom govori in s tem vedno bolj prihaja v našo zavest.
Pomembno je, da to zaznavamo, zaznavanje
pa pomeni sprejemanje,« je ob vprašanju, kaj
zdaj, razmišljal Slavko Stošicki ter dodal svoj
pogled na leta, ki prihajajo: »Menim, da bomo
imeli do leta 2017 odlično članstvo, ki bo sposobno odgovarjati na nove izzive humanitarnosti v slovenskem prostoru in širše. Verjetno
bo v naših vrstah tudi več žensk, prav tako več
prostovoljstva in medgeneracijske pomoči, ob
tem pa bomo ustvarili še aktiven dialog z državo na področju humanitarnosti.«

klubsko ogledalo
LK BREŽICE
Lažje je dajati kot sprejemati
V začetku lanskega leta se je na pobudo idejnega očeta lionizma v Posavju Vladimirja Bahča porodila ideja
o ustanovitvi Lions kluba v Brežicah.
Brežiški Lions-i ob zaprisegi na prvem Charter nightu. Pravijo, da je lažje dajati kot sprejemati. In dajanju bodo predani z vsem srcem.
Hitro se nas je zbrala skupina podobno mislečih, ki imamo cilj izboljšati okolje, v katerem živimo, oziroma pomagati tistim, ki so
pomoči potrebni. 19. septembra lani smo
uradno ustanovili LK Brežice, ki se je tako
pridružil že štirim posavsko-dolenjskim klubom v Novem mestu, Trebnjem, Ribnici in
Krškem. 54. slovenski Lions klub šteje 24
članic in članov iz Brežic in okolice.
Takoj zavihali rokave
Polni zagnanosti in želje pomagati smo
začetek svojega delovanja in konec lanskega leta zaznamovali s prvim dogodkom kluba v Termah Čatež, ki smo ga poimenovali Pomagajte nam pomagati. S
prodajo vstopnic za ogled komedije Boruta Veselka »Laži, ampak pošteno« in
z donacijami nam je uspelo zbrati 4.500
evrov, ki smo jih namenili za nakup ultrazMentor kluba Marko Gorjup:
»Že po prvem sestanku ustanovnih
članov sem dobil občutek, da so pravi.
Mlada in ambiciozna ekipa že dokazuje, da ve, kaj dela, in da bodo rezultati dobri. Člani kluba so že na samem
začetku – poleg vseh administrativnih
del, ki so potrebna za zagon take organizacije – zavihali rokave in začeli
POMAGATI. Ko sem se udeleževal sestankov novega kluba, sem imel občutek, kot da so novi člani v humanitarnem klubu že vrsto let in ne šele nekaj mesecev. Prepričan sem, da bodo
tudi v prihodnje uspešno uresničevali svoje ambiciozne cilje. Vse že doseženo obeta, da je seme padlo na plodna tla.«
22 lion
vočne sonde za otroški oddelek Splošne
bolnišnice Brežice.
Člani LK Brežice se redno srečujemo vsak
drugi in četrti ponedeljek v mesecu. Po
vzpostavitvi kluba, registraciji, izvolitvi
vseh funkcij in prvi uspešni akciji smo se
v klubu lotili tudi oblikovanja vizije in pro-
Boter kluba Marko Gorjup, predsednik brežiških Lions-ov Aleksander Brence in predsednik
LK Novo mesto Boris Dular ob predaji grba.
Idejni oče lionizma v Posavju Vladimir Bahč in
članica LK Brežice Mateja Sušin Brence.
Dorijan Maršič, Boris Dular, Aleksander Brence
in Marko Gorjup na Charter nightu.
ČLANICE IN ČLANI LK BREŽICE SMO:
Kornelija Bibič, Aleksander Brence,
Mateja Sušin Brence, Gregor Borošak,
Adi Brod, Peter Dirnbek, Franci Furlan,
Mateja Gerjevič, Sandi Hervol, Slavko Hotko, Rade Iljaž, Tomislav Jurman,
Nataša Mihajlovič, Andreja Ninković,
Anton Petrič, Jure Pezdirc, Bogdan Planinc, Lea Racman, Uroš Škof, Petrija Stojanović Škul, Stanko Tomše, Nataša Vrečar Zorčič, Lidia Zbašnik, Igor
Zorko.
grama dela v letošnjem letu. Odločili smo
se, da bodo naše prioritetne naloge oziroma naše letošnje delo usmerjeni v pomoč
socialno ogroženim in bolnim otrokom.
Prvi Charter night
Slavnostni večer, ki smo ga 11. maja pripravili na dvorišču brežiškega gradu, smo
združili z dobrodelno akcijo Otrokom pot
do znanja. Sredstva od prodaje slik, ki so
jih darovali posavski umetniki, bomo namenili otrokom, ki žal nimajo zagotovljenih
dobrin, ki bi jim omogočale enakopravnejšo pot do znanja (na primer za šolske potrebščine, internetno in računalniško opismenjevanje in vključitev v poletni tabor).
Naših 24 članov je na prireditvi zapriseglo,
prejelo značke in grb kluba, razvili pa smo
tudi prapor, ki smo ga dobili od botrskega kluba LK Novo mesto. Slednji nas vseskozi aktivno podpira pri vseh akcijah, še
posebej pa je bila njegova pomoč nepogrešljiva ob ustanavljanju kluba, pri katerem nam je ob strani stal naš boter Marko
Gorjup iz LK Novo mesto. Lidia Zbašnik
Predsednik LK Brežice Aleksander Brence: »Prvo leto je vsekakor
obdobje, v katerem smo se najprej
morali seznaniti in skupaj zastaviti vizijo. Bilo je pestro, mislim pa, da smo
skupaj ugotovili, da vsak sodeluje in
prispeva po svoji moči in vesti, prav
vsak prispevek pa je dobrodošel. V teh
težkih časih gospodarske krize, ko smo
vsi v časovni stiski in je tudi kriza vrednot, je še toliko pomembneje, da pomagamo in ob tem združimo koristno
s prijetnim.«
Klubsko ogledalo
LK IZOLA – ISOLA
Najmlajši član Distrikta 129
Lions klub Izola – Isola je v tem trenutku najmlajši član družine Lions-ov, skoraj gotovo pa edini, katerega
člane na rednih srečanjih bogati tudi pogled na morje, saj je naš sedež v hotelu Simonov zaliv, nedaleč od
tam, kjer se je nekoč davno začela pisati zgodba Izole.
V bližini so našli ostanke mozaikov, ki pričajo o začetku mesta, ki je bilo nekoč otok
– v italijanskem jeziku beseda isola pomeni
otok. Na tem že stoletja narodnostno mešanem območju, na prepihu kultur in ob preseganju mej, se je rodil naš klub. Simbolično
ustreza vsemu naštetemu, hkrati pa je kot
»otok« postal tudi del velike družine Lions.
Naš uradni rojstni dan je 19. februar 2012,
ko se je v San Simonu zgodil tudi naš prvi
Charter night. Velika čast, da nas je ob svojem obisku v Sloveniji obiskal mednarodni
Lions predsednik, je bila za ekipo, ki se je še
zbirala in komajda spoznavala, tudi velika
obveza. Ampak živeti ob morju pomeni tudi
– znati plavati. Tako smo si, takrat še skorajda neznanci, zavihali rokave in združili energijo. Naš predsednik, Aleš Lipnik, začetek
svoje in hkrati naše skupne zgodbe opisuje
takole: »Mene osebno sta prepričala utrip in
vzdušje v organizaciji. Vsi dvomi in pomisle-
Otroci Društva prijateljev mladine Piran na izletu v Postojnski jami.
Mednarodni predsednik LCI-ja
Otroci Društva prijateljev mladine Izola na snegu v Cer- Wing-Kun Tam in predsednik LK
Izola – Isola Aleš Lipnik.
knem.
ki so bili razblinjeni aprila lani na seminarju
o lionizmu v Kortah. Dobro vzdušje, neposrednost, sproščenost, enaka želja – pomagati – so prebili led in vsaj na tihem je bila
moja odločitev sprejeta. Sledili so pogovori in iskanje somišljenikov. Trajalo je dobrega
pol leta, a ko je bil potrjen prihod mednarodnega predsednika, je šlo že z bliskovito naglico, včasih zaradi številnih obveznosti tudi
zares prehitro, saj smo se morali kar nekajkrat opomniti, da gre za prijateljsko druženje z dobrim namenom in željo pomagati.
Dogodek smo združili z dobrodelno akcijo
in uspeli dvakrat: z dobrodelnostjo smo ob
samem rojstvu osmislili namen našega druženja, vsem članom pa smo tudi dali možnost začutiti utrip in duha lionizma.«
Prva akcija z naslovom Izlet za 5 v sodelovanju z Radiem Koper – Capodistria nas
je povezala z društvi prijateljev mladine na
Charter night smo imeli 19. februarja v San Simonu.
našem območju, otroci iz socialno šibkejših
družin pa so bili z našo pomočjo že na dveh
izletih – na snegu in v Postojnski jami, še dva
izleta pa jih čakata. V klubu smo si edini, da
moramo pri naših dobrodelnih akcijah povezati niti turizma, ki je v Izoli doma, našo mediteransko sproščenost in naše prijateljstvo.
V takšnem duhu smo se na svoji stojnici prNOVI LIONS-I IZ IZOLE: Danilo Markočič, Nataša Benčič, Igor Bordon, Igor
Maher, Aleš Lipnik, Branimir Bem, Boštjan Kljun, Dean Kocjančič, Marko
Starman, Ivo Koprivec, Draško Golubar, Gordana Maher, Emina Hadžić,
Marjan Novak, Tina Komel, Mirjana
Klodič, Matej Korenika, David Morgan, Aleksander Peca, Jaka Šoba, Milan Baškovič, Anže Šoba, Miran Hrovatin, Suzana Poropat Turk.
vič javno predstavili na tradicionalnem Prazniku oljk, vina in rib, v Izoli 8. in 9. junija. Ponudili smo rezino pršuta, oljke in vino
v kozarcih z našim logotipom, da bo vzdušje
prijetno in donacij več, pa sta ob stojnici zazveneli tudi harmonika in pesem. Naša donacija gre tokrat Koronarnemu društvu Slovenske Istre. Tako bomo uresničili tudi željo
našega mentorja, Deana Žigona iz Lions kluba Ankaran Istra, ki rad opazuje: »Kako se
tkejo prijateljstva in kako iz skupine naključnih znancev nastaja homogena skupina prijateljev z veliko mero srčnosti in zagnanosti.
To je nekaj najlepšega, kar sem doživel kot
Lions.« Doda še, da je prepričan o naši svetli
prihodnosti, ki bo vtisnila pečat Izoli in širši
okolici. Skupina, katere članstvo se je za zdaj
ustavilo okrog številke dvajset, mu verjame.
In hkrati obljublja, da znamo in zmoremo –
biti za druge. Skupaj.
Nataša Benčič
lion 23
23
Leo Kamnik
Dobra dela in
dobra volja
Leo RogašKa
Levje tekme
na Janini
LEO KLUB DOMŽALE
Semafor party
»Postojte in spoznajte naše dobrodelno delo.«
V Leo klubu Kamnik nam nikoli ne zmanjka idej
za nove dobrodelne projekte in tako smo se odločili za popolnoma novo decembrsko akcijo, ki
je povezala mlajšo in starejšo generacijo. V Matični knjižnici Kamnik smo organizirali dopoldansko delavnico in se z otroki zabavali ob izdelovaju
novoletnih okraskov. Z okarski smo v Domu starejših občanov Kamnik skupaj z varovanci okrasili novoletno jelko, nato pa še malce poklepetali in
pokazali slike z naših preteklih dogodkov.
Zmagovalci vožnje s pležuhi, vožnje z vrečami
in štafete so bili na zaključni zabavi tudi ovenčani s krasnimi medaljami.
S pozitivno energijo v klubu že razmišljamo o novem letu, novih projektih in se veselimo medsebojnega druženja.
Kaj imajo skupnega pležuhi, žeblji, levi in
dober namen? Vsi štirje so bili v soboto, 28.
1., v veliki meri prisotni na smučišču Janina
v Rogaški Slatini. Prvi sneg na najnižje ležečem smučišču v Sloveniji letos ni gostil smučarjev, ampak smo po njem s pležuhi in vrečami drčali udeleženci dobrodelnega Leosnegfesta. Člani domačega Leo kluba Rogaška smo z organizacijo zabavnih zimskih
iger privabili tako snega željne domačine
kot tudi prijatelje Leo-te z različnih koncev
Slovenije. Prve levje zimske igre so imenitno
uspele, saj smo zbrali 540 evrov za socialno
ogrožene otroke iz našega okoliša.
Lucija Erjavec, F: Vid Žogan
Leo KLUB Trebnje
LK ANKARAN ISTRA
V letošnjem letu smo pripravili tudi izjemno uspešno dobrodelno dražbo rekvizitov znanih športnikov in skupaj z Leo klubom Domžale izvedli dobrodelno predstavo Zakonski vrtiljak.
Sonce v aprilu
Leo-ti z delovno terapevtko in oskrbovanko Doma
starejših občanov Trebnje ter nastopajočim članom
Andrejem.
Naša pomlad se je začela že v času valentinovega, ko smo mimoidočim v trgovskem centru delili doma pripravljeno pecivo s pripetimi mislimi in
tako poskrbeli za promocijo kluba ter poznavanje
leoizma. V soboto, 21. aprila, smo najprej obiskali oskrbovance Doma starejših občanov Trebnje, ki
smo se jim predstavili v besedi in sliki ter poskrbeli
za kratek, a pester kulturno-zabavni program. Istega dne zvečer pa smo v sodelovanju z gledališko skupino P.L.I.N. organizirali dobrodelno predstavo z naslovom Plin s smehom po dolin'. Z njeno pomočjo in prostovoljnimi prispevki obiskovalcev smo zbirali sredstva za obnovo dotrajane strehe za družino iz bližnjega kraja. Mateja Pekolj
in Suzana Bajuk, F: Andrejka Vabič Nose
24 lion
10. marca smo organizirali dobrodelni Semafor
party v ljubljanski kavarni Sputnik. Namenjen je
bila predvsem mladim, ki so ob vstopu v klub izbrali barvo zapestnice, ki naj bi predstavljala njihov status: rdečo (v zvezi), rumeno (je zapleteno) ali zeleno (samski). V prvi vrsti je bila zabava namenjena druženju in spoznavanju, hkrati pa
je imela dobrodelno noto, saj smo z vstopninami zbrali 660 evrov. Znesek smo predali družini iz
Domžal, ki se je znašla v hudi stiski, saj mama sama preživlja štiri otroke (eden je osnovnošolski,
trije predšolski).
Z Leo klubom Kamnik smo pričarali nasmeh z
dobrodelno komedijo Zakonski vrtiljak in zbranih 1500 evrov bomo namenili socialno ogroženi
družini iz Kamnika.
V času prvomajskih praznikov smo imeli z Lions klubom Domžale v Arboretumu Volčji Potok
predstavitveno stojnico. Člani obeh klubov smo
širili leoizem in lionizem med mimoidočimi, prav
tako pa se je med akcijo nabralo kar nekaj dobroPika Polona Penca
delnih prispevkov.
Od dela v oljčniku do gledališča
Zgodbo o Lions Olivetumu nedvomno že
poznate. To, da danes v Popetrah rastejo
oljke slovenskih Lions klubov, pa ni nastalo
samo od sebe. Člani LK Ankaran Istra smo
krepko zavihali rokave in kar nekaj dni pripravljali vse potrebno za slavnostno otvoritev ob obisku mednarodnega predsednika Wing-Kun Tama v Sloveniji. Vlogo gostitelja, ki nam je bila zaupana, smo vzeli z vso resnostjo, zato opravičil za morebiten izostanek nismo sprejemali od nikogar.
Neopravičenega izostanka se je kljub številnim obveznostim ustrašil celo guverner Dorijan Maršič, ki se je izkazal kot zanesljiv in
marljiv delavec. Za hrano in pijačo je poskrbel lastnik zemljišča in bližnje gostilne Lions
Vladimir Ražman.
Na dan žena smo obiskali Dom upokojencev Koper in varovankam podarili rože ter
jim čestitali ob njihovem prazniku. Za velikonočne praznike pa smo se spomnili otrok
iz kriznega centra in vsakemu od njih podarili skromno darilo. Ponovno smo si dokaza-
Oljke v oljčniku nosijo imena slovenskih Lions klubov.
li, da je včasih potrebno zelo malo, da nekomu polepšaš dan.
V marcu smo sledili tradiciji kluba in pripravili dobrodelno predstavo. Skupaj s Centrom za socialno delo Koper skozi leto organiziramo več projektov za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin in tudi tokrat so bila sredstva od prodaje vstopnic
Dean Žigon
namenjena njim. Klubsko ogledalo
LK LJUBLJANA TIVOLI
Zgodba o uspehu
V teh kriznih časih bolj kot kdaj prej ljudje
potrebujemo spodbudo, medsebojno razumevanje in podporo drug drugega. LK
Ljubljana Tivoli se je pridružil vabilu ravnateljice OŠ Jožeta Krajca Rakek mag. Anite Ivančič, da se posebej zavzamemo za
učenca 1. razreda Lenarta Skuka, ki boleha za najtežjo obliko mišične distofije, tj.
Duchennovo mišično distrofijo. OŠ Rakek
si je z odmevno humanitarno akcijo zbiranja prispevkov za Lenarta zaslužila podporo in zaupanje številnih ljudi. Na čudovit četrtkov večer 29. marca v Kulturnem
domu Cerknica smo Lenartu pomagali z
dobrodelnim koncertom in mu skupaj z
glasbeniki, številnimi donatorji, učenci OŠ
Jožeta Krajca Rakek ter člani LK Ljubljana
Tivoli omogočili, da je odletel na terapijo
v Teksas. Pomagali smo mu obrniti novo
stran in mu sporočili, da ni sam, saj se življenje, ki ga živi, tiče vseh nas.
Matjaž Žigon
LK Ljubljana Forum
Rulada velikanka
LK SEŽANA
Zveneča žoga
iz Sežane
Golbal smo spoznali od blizu.
Lenart Skuk na terapiji v Teksasu.
LK Konjice
Priprave na regato
Tudi sežanski Lions-i smo v iztekajočem se lionističnem letu izvedli več uspešnih dobrodelnih
akcij. Naš klub je bil pobudnik za pomoč reprezentanci slepih in slabovidnih Slovenije v golbalu (igri z zvenečo žogo) pri njenih pripravah na
paraolimpijske igre v Londonu. Našo pobudo je
sprejel tudi guverner Distrikta 129 Dorijan Maršič in vsem klubom distrikta priporočil zbiranje
dobrodelnih sredstev za ta namen. Sami smo
za golbal reprezentanco prispevali 1.000 evrov.
Marca smo obiskali Zavod za slepo in slabovidno
mladino v Ljubljani in se seznanili s pravili golbala. Takrat smo tudi zavodu izročili 500 evrov dobrodelnega prispevka. V tem letu smo prispevali
še dobrodelna sredstva Centru za socialno delo v
Sežani za varno hišo, Zavodu Elvire Vatovec Strunjan za hipoterapijo, uspešno izvedli akcijo Plakat
miru in akcijo zbiranja korekcijskih očal. Bogatejši pa smo tudi za novo klubsko spletno stran
Marko Kosmač
www.lions-sezana.si.
LK BLED
Prodanih je bilo več kot 5.100 sladkih paketov.
V društvu LK Ljubljana Forum so skupaj s partnerji projekta pripravili humanitarno prireditev, na kateri pa ni bil sladek le cilj – pomoč
slepim in slabovidnim –, temveč tudi pot do
njega. Na sončno soboto, 19. maja, se je čez
ljubljanski Kongresni trg vila slastna Gorenjkina
rulada, v paketu s pijačo naše mladosti, kokto,
pa so jo obiskovalci lahko odkupili za dva evra.
Prodanih je bilo več kot 5.100 paketov, s čimer je bilo zbranih več kot 10.000 evrov! Zbrana sredstva so namenili štirim različnim projektom: vzpostavitvi društva slepih in slabovidnih za rekreativni tek v Ljubljani; vzpostavitvi
in nadgradnji gledališča slepih in slabovidnih
v Ljubljani; pomoči pri organizaciji, razvoju,
opremi kulturno-umetniških ansamblov slepih
in slabovidnih ter donatorstvu in pomoči Centru slepih športnikov Vidim cilj, ki ga vodi Alen
I. S., F: Žare Modic
Kobilica.
Jadralci na Rogli.
V okviru dejavnosti pred regato VI. Lions
rally smo člani LK Konjice v sodelovanju z
Nautic clubom Rogla izvedli prvi Navtični vikend na Rogli. Gre za jadralsko regato v razredu MINI 12 na akumulacijskem jezeru na
Planji na Rogli. Tekmovalni del je navkljub
močnejšim sunkom vetra potekal neovirano, zabavni del s klapo Lanterna in ansamblom Alkimisti v šotoru na Rogli pa še toliko lažje. Na tekmovanje se je prijavilo 18 krmarjev, ki so tekmovali v 15 plovilih, končni
zmagovalec pa je bil Stanč Logar. Regata je
bila uvod v majske dogodke našega kluba,
ki so se nadaljevali z obletnico ustanovitve
in regato ob koncu meseca. Majski humanitarni izkupiček znaša okoli 6.000 evrov,
ki jih bomo namenili za elektronske pripomočke slabovidnima osnovnošolcema Kaji
in Gašperju iz Slovenskih Konjic ter slepi SuStanko Kolar
zani iz Zreč. Za otroško
ustvarjalnost
Tradicionalno sodelovanje med LK Bled in
Osnovno šolo Antona Janše Radovljica na
majski poslikavi panjskih končnic na Linhartovem trgu v Radovljici gre v štirinajsto leto.
LK Bled sodeluje kot donator in pri izvedbi programa. Letos je bila likovna delavnica Poslikava panjskih končnic z naslovom Ta
vžgana namenjena čebelicam in čebelam,
ki so jih v smrekove lesene ploščice z veliko
fantazije ter pod mentorskim vodstvom Tadeje Peternel in Milana Černeta vžgali zelo
zagreti učenci. Ustvarjale so ekipe z osnovnih šol iz Bohinja, Gorij, Bleda, Lesc, Lipnice, Radovljice in Ljubljane ter osnovnih šol s
prilagojenim programom z Jesenic, iz Radovljice, Kranja in Škofje Loke. Delavnici so veliko pozornosti namenili tudi meščani. ABV
lion 25
25
LEO KLUB BRDO
Za lepši praznik
v varni hiši
LK KAMNIK
Sestri Prusnik
in flamenko
LEO KLUB NOVO MESTO
Pritekli smo
stopničko višje
Na tekmovanju Lions Ski Open smo pomagali in
zmagali!
V Leo klubu Brdo smo moči ponovno združili z
mentorskim Lions klubom Kranj: na Prešernovem
sejmu smo na dobrodelni stojnici z dobrotami iz
fig zbirali prostovoljne prispevke za Center Korak, teden pozneje pa smo praznovali obletnico
Charter nighta. Z veseljem smo pomagali pri organizaciji dobrodelnega veleslaloma, Lions klub
Bled Golf pa je zato 3.000 evrov, zbranih v okviru tekmovanja Lions Ski Open, namenil »našemu« Levčkovemu taboru – letovanju za socialno
ogrožene otroke. Ob materinskem dnevu smo
spet pomagali materam in otrokom v gorenjskih
varnih hišah ter jih razveselili s štirimi nakupovalnimi vozički hrane in higienskih pripomočkov.
Ana Čemažar, f: Mediaspeed
LK BRNIK
Dobrodelno cepljenje
Člani Leo kluba Novo mesto z obdarovancem Florjanom in njegovo družino.
Dvojčici Prusnik in plesalka Urška Centa.
Kamniški Lions-i smo po uspešnem sodelovanju na tokratni akciji Očistimo Slovenijo mesec mladosti začeli v znamenju mladostne igrivosti in energije. Na odrskih deskah Doma kulture smo gostili zelo posrečen pevsko-plesni večer, ki je navdušil vse
zbrane v dvorani. Trenutno najslavnejši slovenski dvojčici Nika in Eva Prusnik, finalistki letošnje Eme, sta nas dodobra razgibali
s svojim igrivim pevskim nastopom. Zapeli
sta nam vse pesmi, ki smo jih že slišali in videli med televizijskimi nastopi. Njuno petje
pa je začinil še temperamentni flamenko,
ki ga je izredno doživeto odplesala prav tako mlada plesalka Urška Centa. Konec maja sta z uspešnico »Udar po moško!« Kamničane nasmejala Denis Avdić in Vid Valič. Zbrani denar bo tokrat namenjen predvsem za podporo nadarjeni in uspešni maIgor Jurič, F: Ajda Bergant
turantki. Dobrodelni Leo tek je vnovič pokazal, da kdor
hoče, ta zmore. Pripravili smo ga v nedeljo, 6.
maja, v ŠRC Portoval v Novem mestu, in to drugo leto zapored. Novost letošnjega dogodka
je bila popularna skupinska vadba – Leo zumba. Celoten izkupiček po donacijah vseh sponzorjev je znašal 2100 evrov, večino pa ga bomo
namenili za računalnik za dekle s cerebralno
paralizo. S prispevki dvestotih tekačev vseh starosti smo zbrali 1500 evrov, bon v tej vrednosti pa smo predali 9-letnemu dečku Florjanu za
nakup prilagojenega prenosnega računalnika.
Za naš dogodek je bila posneta pesem »Zmigaj
se« v izvedbi Benjamina Kovačiča. V njenih ritmih so plesale tudi »zumbašice«. Naslednje leto se vračamo in takrat imate priložnost, da se
Jasna Štupar
zmigate tudi vi!
LK KOPER OBALA
Donacija Leo klubu
Koper - Capodistria
LEO KLUB MARIBOR
Člani LK Brnik skupaj z Zavodom za zdravstveno
varstvo Kranj od leta 2010 izvajamo dobrodelno
cepljenje otrok proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) na Gorenjskem. To je prvi tovrstni
projekt v Sloveniji.
Leta 2012 smo k sodelovanju povabili tudi Lions kluba Škofja Loka in Kranj. Skupaj smo omogočili donacijo 1.200 doz cepiva, kar pomeni,
da smo poskrbeli za cepljenje 600 otrok z dvema dozama cepiva. Izbor otrok za cepljenje smo
prepustili strokovnim službam osnovnih šol Žiri, Železniki, Gorenja vas, Škofja Loka – Mesto in
Osnovne šole Simona Jenka Kranj.
Irena Grmek Košnik
26 lion
Topla oblačila
v mrzlih dneh
Ob letošnjih nizkih zimskih temperaturah
smo imeli v Leo klubu Maribor akcijo zbiranja oblačil za brezdomce. S pomočjo
družin, prijateljev, znancev, prostovoljcev
in drugih Leo klubov (izpostavil bi Leo Kamnik in Leo Mavrica Celje) smo zbrali več
kot 800 kosov oblačil, 20 parov obutve,
ogromno število kosov posteljnine in drugo. Poudarek akcije je bil na toplih zimskih stvareh, smo pa mimogrede nabrali še razne dežnike, manjše in večje torbice, igrače za najmlajše. Brezdomci so bili zbranega izjemno veseli, potrebščine pa
Matej Budja
so prišle res v prave roke!
Po uspešni ustanovitvi prvega Leo kluba na Obali je slednji slavil prvo obletnico. Charter night
Leo kluba Koper je bil umetniško obarvan, saj so
mladi Leo-ti pripravili dobrodelno dražbo slikovnih del. Na slovesnosti so predsednici Leo kluba
Koper – Capodistria Sari Vošinek čestitke izrekli guverner Distrikta 129 in boter kluba Dorijan
Maršič, predsednik Leo distrikta Peter Ribič ter
soboter Andrej Pucer iz LK Koper Obala. LK Koper Obala je mladim upom podaril ček v vrednosti 500 evrov. Ček je slavnostno izročil predsednik
Davor Žuvela
LK Koper Obala Boris Marzi. Klubsko ogledalo
LK Maribor
Varujemo naravo in pomagamo!
Pri saditvi drevoreda so LK Maribor pomagale članice LK Zarja.
Da je trditev iz naslova točna, potrjujejo
vsaj trije letošnji dogodki, pri katerih je aktivno in z veliko udeležbo članov sodeloval
LK Maribor. Tako smo se pridružili akciji LK
Ankaran Istra za zasaditev oljčnika slovenskega distrikta Lions klubov v Popetrah pri
Gračišču. Na povabilo našega člana Bojana Kirbiša, ki je hkrati župan občine Starše,
smo se konec marca udeležili vseslovenske
akcije Očistimo Slovenijo in del občine očistili odpadkov. Najkonkretneje pa smo letos
k ohranjanju narave prispevali 21. aprila, ko
POMURSKI KLUBI
F: Alojz Ivanušič
smo pomagali pri obnovi brezovega drevoreda pri Biotehniški šoli Maribor. S tem smo
se pridružili pobudi mednarodnega predsednika LCI-ja Wing-Kun Tama »Zasadimo
milijon dreves« in na najlepši način počastili dan Zemlje.
Tudi letos smo pripravili dobrodelni koncert, katerega osrednji namen je bil tokrat
pomoč 20-letnemu dekletu iz okolice Maribora, ki čaka na transplantacijo pljuč zaradi
cistične fibroze. Člani LK Maribor ji bomo
s sredstvi, zbranimi na koncertu, tako po-
Donacija dijakom
Lions klubi Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, Rotary klub Martjanci in družba Naravni park Terme 3000,
d. o. o., smo se odzvali na prošnjo Dijaškega doma Murska Sobota in se soglasno odločili, da še nerazdeljeni izkupiček lanskoletne skupne akcije Naše veliko srce namenimo soboškemu dijaškemu domu za pomoč dijakom pri
plačilu oskrbnine. Predstavniki donatorjev smo podpisali pogodbo o pomoči dvanajstim dijakom pri plačilu oskrbnine in za to namenili 2.930 evrov. Na
priložnostni slovesnosti smo ta sredstva
tudi simbolično predali in s tem zaključili drugo skupno akcijo z naslovom Naše veliko srce. Sodelovanje bomo pomurski klubi nadaljevali tudi v prihoAntoniji Berden (levo), direktorici Dijaškega doma
dnje, vendar v vsebinsko spremenjeni
Murska Sobota, je donacijo predala direktorica Term
obliki. O konkretnih aktivnostih se že
Irma Benko 3000 Ivanka Ajlec.
dogovarjamo.
Zapela je tudi Maja Keuc.
F: Gero Angleitner
magali izboljšati bivalne razmere. Pomoč
temu dekletu koordinira Zveza prijateljev
mladine Maribor. 18. aprila so na koncertu v Narodnem domu, ki so ga podprli tudi
številni sponzorji, nastopili in se odpovedali honorarju Maja Keuc, Jure Ivanušič, Oto
Vrhovnik, prof. saksofona na dunajski univerzi, Marko Grobler, Boštjan Bračič in Vesna Vilčnik, odlični pevski zbor Hugo Wolf
pod vodstvom mag. Aleša Marčiča, mladi
in izjemno nadarjeni harfist Brin Bernatović
ter skupina Bambola.
Alojz Ivanušič
LK Litija
Prinesite stara očala
Tudi člani LK Litija že dalj časa pozivamo k zbiranju starih očal, ki se pošljejo na območja, na
katerih ni zagotovljenih okulističnih pregledov
niti očal. Mag. Ingrid Rahne nas je litijske Lions-e prepričala, da so tam potrebe po očalih
neverjetne, razmere za pridobitev očal (in diagnosticiranje) pa katastrofal ne (http://recikliraj-ocala.si/). Očala smo doslej sprejemali na
dveh lokacijah, pridružila pa se je še naša članica Manja s svojo optiko, ki bo podaritev starih očal dodatno nagradila. V letu 2012 se LK
Litija pridružuje dobrodelnim organizacijam, ki
jim je mogoče odstopiti del dohodnine. Potreb
in klicev na pomoč je v današnjem času vse
več, zato bomo davkoplačevalce pozvali k donaciji, s katero podprejo naše skupne aktivnosti predvsem na lokalnem področju. Veselimo
pa se že oktobra, ko bomo praznovali 15-letnico kluba. Naj še omenimo, da je letos naš član
Tone Pavliha prejel nagrado Melvina Jonesa.
Andreja Štuhec
lion 27
Klubsko ogledalo
LEO KLUB MAVRICA CELJE
LK CELJE MOZAIK
LEO KLUB LJUBLJANA TIVOLI
Velikonočni zajčki Podarili komedijo
Vedno izvirne
mavrice
Valentinova delavnica: Petra Udrih in Tamara
Juričič ustvarjata v družbi učencev OŠ Glazija.
Na skupščini se nam je pridružil guverner Dorijan
Maršič.
Letošnje leto smo veliko naredile in podarile.
Smo klub deklet, ki nam veliko pomenijo dobri odnosi, zaupanje, spoštovanje druga druge. Ponosne smo, da smo sprejele pet novih
članic. Na naših klubskih srečanjih smo vse leto predstavljale zanimive teme (me in naši gostje), ob tem pa smo izpeljale veliko zanimivih
akcij, s katerimi smo pomagale velikemu številu
pomoči potrebnih. Lahko rečemo tudi, da smo
letos spletle nova poznanstva in prišle do pravih informacij o potrebah nekaterih skupin ljudi
ter posameznikov. Zelo smo bile počaščene, ko
se nam je na naši skupščini pridružil guverner
Dorijan Maršič, ki je skupaj z našo predsednico
Bojano Mazil Šolinc predal priznanja najaktivnejšim članicam. Še naprej se bomo trudile, da
bi pomagale drugim, ohranile našo izvirnost in
pridnost v vseh naših akcijah. Polona Pulko,
Bojana Mazil Šolinc, F: Jožica Klinar
LK NOVO MESTO
Tudi letos mavrice pridno obiskujemo učence OŠ Glazija in prirejamo delavnice, polne
ustvarjalnega duha. V februarju smo delavnico posvetile dnevu zaljubljenih, tako smo
skupaj z otroki izdelovale Valentinove srčke, ki so jih otroci nato podarili svojim ljubljenim. V prazničnem času velike noči smo
spet rezali, lepili, barvali in ustvarjali velikonočne zajčke, kokoške in pisanice. Z njimi
nismo razveselili le učencev OŠ Glazija, ampak tudi devet družin iz Celja in še ne pozabljene Vegradove delavce. Na naši tradicionalni velikonočni stojnici smo tudi zanje
zbrale kar devet nakupovalnih vozičkov hrane in higienskih pripomočkov, priskrbele pa
smo tudi ogromno rabljenih oblačil, ki jim
bodo prišla še kako prav, saj večina delavcev še vedno živi v hudi stiski.
V mesecu maju smo skupaj s KUD-om Zarja
Trnovlje pripravile dobrodelno komedijo Limonada slovenica; izkupiček od donacij bo
namenjen nakupu računalnika za slabovidnega učenca. Sara Zazjal, F: Nina Kenda
Predsednica Leo kluba Ljubljana Tivoli Anja
Polajnar in predstavnik Šentjakobskega gledališča Marko Skok sta ček v vrednosti 2.000
evrov predala predstavnici Centra za socialno
delo Vič-Rudnik Bredi Lepoša Žalec.
Leo klub Ljubljana Tivoli je v sodelovanju
s Šentjakobskim gledališčem 24. januarja
2012 organiziral dobrodelni projekt z naslovom Podarimo komedijo. Satirična komedija velikega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja z naslovom Za narodov blagor v režiji Jureta Novaka je občinstvu razprodane velike dvorane na komičen način predstavila Cankarjev
pogled na aktualne politične razmere na
Slovenskem ob koncu 19. stoletja. Skupaj
z udeleženci in podporniki dogodka smo
zbrali sredstva v višini 2.000 evrov. Šentjakobsko gledališče se je odpovedalo honorarjem in tako je bil lahko celoten izkupiček od prodanih vstopnic razdeljen med
tri ekonomsko šibkejše družine in dva poAnja Polajnar
sameznika. Medgeneracijsko sodelovanje
Ob skrbno načrtovanem letnem programu dela smo veliko postorili in rezultatom dela LK Novo mesto lahko rečemo »dober izplen«. Ob predaji električnega
skuterja invalidni srednješolki smo izpolnili zavezo, ki smo jo sprejeli na zadnjem
dobrodelnem plesu. Sreča, ki se je ob tej priložnosti zarisala na obrazu mladenke, in hvaležnost družine sta bili več kot bogato poplačilo za sodelovanje v akciji.
Z dobrodelnim kulturnim dogodkom ob koncu zime smo zbrali dobršen del
sredstev za financiranje prvega profesionalnega snemalnega studia za potrebe slepih in slabovidnih na našem koncu Slovenije. Pobudo zanj je dala Knjižnica Mirana Jarca, mi pa smo se z donacijo za postavitev in opremo celotnega studia odgovorno in z navdušenjem vključili. Projekt je že realiziran. Ob letošnjem
dnevu Zemlje smo s člani Leo kluba s svežim cvetjem ozaljšali številne balkone in
gredice tukajšnjega doma starejših. Naj omenimo, da ob tem domu nastaja prvi Lions drevored, ki ga sadijo naši jubilanti. V okviru rednih klubskih aktivnosti
smo prisluhnili tudi zanimivemu predavanju Polonce Kukec o generaciji Y in izvedeli kar nekaj novega o generaciji, ki življenje dojema nekoliko drugače kot tista,
ki je bila spet »pozvana na menjavo osebne izkaznice«.
Na letni skupščini kluba smo analizirali opravljeno delo v minulem obdobju, pregledali finance, izvolili novo vodstvo in v klub sprejeli dva nova člana. Novi predsednik kluba za obdobje 2012/13 bo Metličan Jože Cajner. Uspelo bo tudi njeJože KUKEC Predali smo električni skuter.
mu, saj mu bomo ob strani stali vsi člani kluba.
28 lion
Mednarodno dogajanje
Mednarodno
dogajanje
Poslanstvo za življenje
Izteka se dveletni mandat, ki ga je Lions Janez Bohorič imel v mednarodnem boardu direktorjev. Ob tej
priložnosti nas je zanimalo, kakšni leti sta za njim in kje smo v veliki Lions družini Slovenci.
Kako bi ocenili lionizem v Sloveniji z
zornega kota mednarodnega direktorja?
Distrikt 129, Slovenija se je v dvaindvajsetih letih obstoja razvil v enega najboljših
in najaktivnejših distriktov v Evropi. To pripisujem predvsem dobri organizaciji, ozaveščenim članom, vsako leto skrbno izbranim vodstvom – tako na ravni klubov
kot tudi na ravni distrikta – in stalnemu
izobraževanju, v katero se že polnih petnajst let sistematično vključujejo vsi kandidati za predsednike, tajnike in blagajnike klubov. Še zlasti pa je pomembno, da
Lions-i v Sloveniji skrbimo za prihodnost
in smo pomagali ustanoviti dvaindvajset Leo klubov, v katerih mladi spoznavajo vrednote lionizma, kar je dober obet za
pomlajevanje Lions klubov. Tudi naši Leoti so si med vrstniki v Evropi pridobili velik ugled!
Kateri je najbolj pereč problem, s
katerim ste se ukvarjali, srečali kot
mednarodni direktor?
Vsakovrstnih problemov, za katere raje
uporabljam izraz izzivi, je v tako veliki organizaciji, ki deluje v 208 državah, veli-
ni pa stalno skrbimo za pomoči potrebne
ljudi v vseh okoljih, v katerih Lions klubi
živijo in delujejo.
ko, vendar so vsi rešljivi, saj gre za prostovoljno dobrodelno organizacijo. Morda je
trenutno največji problem dejstvo, da se
nam vsako leto sicer pridruži 200.000 novih članov, v istem času pa naše vrste zapusti 180.000 članov, kar je seveda dober
razlog, da se nad tem zamislimo, poiščemo vzroke in jih odpravimo. Obiskal sem
številne države, v katerih imajo lionizem
razvit že mnoga desetletja in so se že zamenjale generacije Lions-ov. Vsaka država
je name naredila močan vtis, še posebej
pa skandinavske dežele. Najbolj sem ponosen na organizacijo, ki ji pripadam, zaradi njene sposobnosti hitrega odziva ob
nesrečah, saj njeni člani vedno med prvimi priskočimo na pomoč. Na drugi stra-
Duh sporazumevanja
V prvi italijansko-slovenski odbor dveh
con, ki združuje cono Lions distrikta Furlanije - Julijske krajine in peto cono slovenskega distrikta ter ga izmenično vodi conski predsednik iz ene od držav, so vključeni Lions klubi Cervignano-Palmanova,
Gradisca Cormons, Grado, Monfalcone,
Gorizia Host, Gorizia Maria Theresia in Cividale Manzano iz Italije ter Kobarid – So-
Guvernerja distriktov Dorijan Maršič in Leonardo Forabosco s člani odbora in avtorjem spominske plošče.
ča, Dobrovo, Nova Gorica, Vogrsko in Zemono iz Slovenije. Skupna srečanja so organizirana izmenično v Sloveniji in Italiji,
letošnje pa so gostili prijatelji z zahodne
strani meje. Da bi zaznamovali dolgoletno
prijateljstvo in prispevali k projektu mednarodnega predsednika Tama, ki poziva k
sajenju milijona dreves, so tako ob dnevu
Zemlje v spominskem parku v Ogleju posadili drevo miru – oljko. Ob njej je svoje
mesto dobil tudi spominski kamen miru in
sožitja, na katerem izklesani roki segata h
golobici. Dva naroda, nad njima pa simbol
miru in prijateljstva. Slovesnemu odkritju obeležja je najprej sledil vodeni ogled
ostankov rimskega mesta, muzeja in bazilike, nato pa koncert v oglejski baziliki, na
katerem je nastopil znani organist Beppino Delle Vedove. Preko 130 udeležencev
srečanja sta pozdravila tudi oglejski župan
in predstavnik province, udeležila pa sta
se ga tudi guvernerja obeh distriktov, Dorijan Maršič in Leonardo Forabosco.
Nadja Pahor Bizjak, f: Giorgio Bressan
Kakšni so vaši lionistični načrti v prihodnje?
Biti Lions je poslanstvo za vse življenje. V
klubu in distriktu sem opravljal skoraj vse
dolžnosti, ki jih je v naši organizaciji mogoče. Dve leti članstva v mednarodnem
boardu direktorjev in v njegovih odborih sta mi razširili obzorje in še utrdili mojo pripadnost tej čudoviti organizaciji. Dokler mi bodo leta in zdravje dopuščala,
bom aktiven v našem Lions klubu, v distriktu kot član posvetovalnega sveta prejšnjih guvernerjev, na mednarodni ravni pa
bom pomagal izobraževati guvernerje distriktov in Lions-e koordinatorje v enaindvajsetih državah nekdanje vzhodne Evrope in Jugoslavije. Na tem področju danes
živi tristo milijonov ljudi, med njimi ogromno takih, ki potrebujejo našo pomoč.
Pri tem pa je na primer v Ukrajini, Rusiji,
pa tudi v Armeniji, Srbiji, BiH-u, na Kosovu in v Albaniji lionizem še v povojih. Prostora za načrte in koristne aktivnosti v izobilju! Saša Mesarić; F: Tina Ramujkić
Prijatejstvo
in pobratenje
V zadnjih dveh desetletjih so Lionsklubi,
vključeni v Distrikt 126,Hrvaška, Distrikt 129,
Slovenija in Distrikt 108TA2,Italija, razvili raznoliko in kakovostno sodelovanje. Spodbudili so jih poslanstvo, cilji in etični kodeks
LCI-ja, da so korak za korakom uresničevali
skupne aktivnosti.
Že 1. maja 2004 sta se v Opatiji s podpisom
listine pobratila Distrikt 129,Slovenija in Distrikt 126, Hrvaška. Uspešno sodelovanje
med klubi treh distriktov se je nadaljevalo s
srečanji guvernerjev in drugih pooblaščencev, s podporo ob aktivnostih in skupnih
nastopih na mednarodnih Lions srečanjih.
Zadovoljni z dosežki so letos guvernerji Dorijan Maršič, Leonardo Forabosco in Jusuf
Šehanović podpisali listino o pobratenju slovenskega in hrvaškega distrikta z Distriktom
108TA2, Italija. Obnovljena pa je bila tudi
potrditvena deklaracija o prijateljstvu med
129, Slovenija in Distriktom 126,Hrvaška.
lion 29
zadnja beseda
Špela Bovha
Za seboj ima sedem zanimivih let Leo članstva, v zadnjih dveh letih je bila, v šali rečeno, zunanja ministrica
naših mladih humanitarcev ali Leo ILO. Zdaj je pred njo leto brez prevzete funkcije, saj se želi bolj posvetiti
svojemu Leo klubu Kamnik, v katerem morajo, kot pravi, poskrbeti za svoj podmladek. Modni navdušenki
in oblikovalki pa se že nasmiha funkcija tajnice Leo distrikta, a do takrat je še leto dni ...
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Kakšno je bilo vaše delo v času mandata Leo ILO?
V teh dveh letih sem naše člane obveščala o dogodkih v tujini in
jim priskrbela stike s tujimi Leo-ti, če so jih potrebovali. Udeleževala sem se ILO skype sestankov, na katerih smo mesečno poročali o stanju Leo klubov s svoji državi, razpravljali o nekaterih problematikah in izvajali projekte, kot so na primer Leo Activity pool, priprava priročnika za PR in marketing, Leo anketa, Leo spletna stran
itd. Dvakrat sem se udeležila tudi Leo Europa Foruma, ki je resnično posebno doživetje, lani pa smo obiskali tudi prijatelje Leo v Novem Sadu. Moje delo bi verjetno bilo še obsežnejše, vendar zaradi
začetka novega študija, ki je od mene zahteval veliko časa, to žal ni
bilo izvedljivo.
Torej ste dobro spoznali delovanje Leo klubov v tujini. Ste
si katere Leo-te morda vzeli za vzor, so vas s čim navdušili?
Delovanje Leo-tov se v vsaki državi malce razlikuje in ima kakšno
posebnost. Zanimivo je bilo poslušati, kako delujejo drugi, kakšnih
projektov se lotevajo in kakšne težave imajo. Tako sem med drugim
dobila tudi uporabne informacije in ideje, ki sem jih lahko prenesla članom našega Leo distrikta. Glede na svoje izkušnje lahko tudi
povem, da Leo distrikt 129 med Leo-ti iz drugih držav velja za zelo
uspešnega in tako je naše delovanje v nekaterih pogledih pravi vzor
drugim.
Kako ste spoznali lionizem in zakaj vas je to humanitarno
gibanje prevzelo?
Leo klubu Kamnik sem se pridružila na povabilo najboljše prijateljice
in tega sem bila zelo vesela, saj sem že od nekdaj želela pomagati ljudem neposredno. V leoizmu sem videla odlično priložnost, da delujem humanitarno in pomagam ljudem v svoji neposredni bližini, da
nekaj svoje sreče delim z drugimi. V sedmih letih, odkar sem članica
Leo, pa sem se veliko tudi naučila in ugotovila, da je biti Leo veliko
več kot le biti dobrodelen. Med članicami in člani Leo sem spoznala
veliko čudovitih, zelo srčnih ljudi in včasih se mi zdi, da smo Leo-ti
in Lions-i res velika levja družina, polna pozitivne energije.
Katere akcije, v katerih ste sodelovali, so vam bile osebno
najbliže? In katero obliko pomoči zagovarjate?
Vse akcije, ki smo jih organizirali do sedaj, so bile nekaj posebnega, tako da je to kar težko reči. Mogoče so mi bolj v spominu ostale tiste, pri katerih je bilo več osebnega stika oziroma smo z »manjšimi« dejanji nekoga zelo osrečili (na primer obisk družine z desetimi otroki, ki smo ji podarili različne stvari, ki smo jih preprosto nabrali doma, od oblek do pralnega stroja). Pri takih akcijah
sem se vedno tudi sama kaj naučila in spoznala, kaj je v življenju
resnično vredno. Zato včasih malce pogrešam več družbenokoristnih akcij, v katerih bi imeli več stika z ljudmi.
30 lion
Kako leoizem vpliva na vaše vsakdanje življenje in kako ga
usklajujete s svojimi poslovnimi obveznostmi?
Leoizem je dejansko postal del mojega vsakdana, zato mi ga večinoma ni težko usklajevati s študijem in delom. Je pa res, da je včasih kakšno stvar treba tudi izpustiti, saj je toliko različnih Leo akcij
in dogajanja, da preprosto ne moreš biti povsod prisoten. Po drugi
strani je nekaj Leo-tov tudi mojih zelo dobrih prijateljev, s katerimi
se družimo tudi v prostem času, tako da ni nikoli dolgčas.
Kaj počnete v prostem času? Vaši kolegi vas opisujejo kot
zelo ustvarjalno dekle.
Kaj je to prosti čas? (Smeh.) Recimo, da si vedno najdem kakšno delo, tako da mi res skoraj nikoli ni dolgčas. V prostem času predvsem
zelo rada negujem svoje družabno življenje, malce s športom in raziskovanjem narave skrbim za svoje zdravje, delam stvari za Leo-te,
ustvarjam in razmišljam, kako in s čim bi lahko izboljšala svet.
Bi lahko rekli, da imate pri dobrodelnosti kakšno osebno vodilo? Ste tudi, preden ste postali Leo, našli načine, kako pomagati?
Posebnega vodila nimam, z veseljem pomagam vsem, ki pomoč res­
nično potrebujejo, pa naj bo to z zbiranjem finančnih in drugih sredstev ali kako drugače. Preden sem postala Leo, sem se včasih udeležila kakšnih dobrodelnih stojnic, koncertov, predstav ipd. in prispevala
po svojih močeh. Priznam, da sem že od nekdaj skeptična do organizacij, pri katerih se ne ve, ali so zbrana sredstva resnično porabljena v
dobrodelne namene ali ne, zato sem z veseljem postala Leo, saj tako
vem, da gre pomoč tja, kjer jo potrebujejo.
Otroci Triglava −
Brezskrbni v igri,
povezani z naravo.
Junija bomo odprli štiri otroška igrišča, ki jih je
pomagala obnoviti Zavarovalnica Triglav. Igramo
se v Kobaridu, Velenju, Krškem in na Brezovici.
Otroci Triglava in plavalka Sara Isaković
Vse bo v redu.
www.triglav.eu