Vrt kaktusov Kako pridemo do Vrta kaktusov? Če odmislim morsko pot, lahko do Vrta kaktusov pridemo nekako iz treh smeri: - po cesti - tako da zavijemo z glavne ceste Portorož - Sečovlje na istem mestu, kot bi si šli ogledati Sečoveljske soline v Leri (prvi del solin, ki je pred mejnim prehodom), le da potem še nadaljujemo malo naprej ob kanalu sv. Jerneja proti koncu rta Seča - peš po poti iz Portoroža / Lucije, tako da gremo mimo Forme Vive na hribčku in se potem spustimo v smeri proti solinam dol proti Vrtu kaktusov - po peš poti, kjer gremo mimo kampa Lucija, divje plaže okrog rta Seča in nato še malo ob kanalu sv. Jerneja Slika 1 kaktusi pri g. Magdi Slika 2 Mladi naraščaj Slika 3 Zunanja ureditev je prav tako zanimiva Slika 4 Ta oljka pa ima že nekaj let V zbirki naj bi bilo več kot 1600 vrst kaktusov, ki so z trni in sukulente ali sočnice,pa so brez bodic, med njimi je najstarejši z 58-leti in sicer Echinocactus grusonii, ki je zagotovo največji grusonijev ježkar (taščin stol) pri nas. Kaktusi so družina rastlin, ki je razširjena le v južni in severni Ameriki. V osrednji Aziji pa raste ena sama vrsta. Kaktusi se lahko pojavljajo v zelo različnih velikostih in oblikah, kar lahko vidite tudi v Vrtu kaktusov. Osnovne oblike so stebrasta, kroglasta in drevesasta. Kaktusi so večinoma razširjeni v polpuščavah. Spadajo med večletne rastline in živijo od nekaj let do preko 300 let. Rastejo zelo počasi. Kaktuse sadimo v kremenčev pesek, katerega kupujem v peskolomu v Moravčah pri Domžalah. Dvakrat spomladi in dvakrat jeseni jih pognojim z gnojilom za kaktuse. Koliko je kaktuse potrebno zalivati? Moje pravilo je »izsušiti in zaliti« ko čutiš, da je zemlja izsušena jih pa zaliješ. Decembra, januarja in februarja jih pa nič ne zalivamo, da dejansko takrat kaktusi počivajo. Kaktuse prezimimo v prostoru 8 – 15 stopinj. Male kaktuse pa sadimo v mešanico en del peska, en del ilovice in en del šote, lonček pa naj bo za eno številko večji kot premer kaktusa. V maju in juniju kaktusi najbolj cvetijo, takrat jih z čopičem oprašimo, da dobimo seme. Naslov: Magda Grašič Seča 143A Informacije Za skupine potrebna predhodna najava na tel: 031 670 510, ga. Magda Grašič Sveta jama pri gradu Socerb Sveta jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od gradu Socerb nad istoimenskim naseljem. Globoka je 44 m in dolga 231 m. V vhodni dvorani se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. Legenda o jami pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb (san Servolo), potem ko je prestopil v krščansko vero. Kristjani ga slavijo kot mučenika, saj naj bi ga zaradi njegove vere leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner. Slika 5 Upodobitev iz leta 1877 Da smo v edini podzemni cerkvi v Sloveniji nas opozarja v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. Od oltarja, ki je bil po opisih v slogu 17. Stoletja, bogato okrašen, iz raznobarvnih marmorjev s svetnikovo podobo, so po barbarskem posegu pred petdesetimi leti ostale le stopnice in prestreljen mozaik. Takrat je bil prekinjen večstoleten običaj procesij na dan svetega Socerba, 24. maja, ki ga omenja že Valvasor v monografiji o vojvodini Kranjski. V njej je tudi opisana legenda o mladeniču, ki se je zatekel pred preganjalci v podzemlje za skoraj dve leti. Na zgoraj naveden dan leta 284 naj bi bil ubit v Trstu. Tu je opisana tudi ponvica s čudodelno vodo, ki se nahaja za kapniškim stebrom. Med drugim naj bi pokazala tudi ali je obiskovalec grešil. Slika 6 Vhod v Sv Jamo Slika 7 Stopnice v jamo Slika 8 Notranjost jame z oltarjem Slika 9 Voda katere nikoli ne zmanjka Slika 10 Stebri in stopnice v prostor za koristijo Slika 11 Lepote znotraj jame Slika 12 Vhod v vinsko klet Slika 13 Letnica nad vhodom Slika 14 Vhod v Sv Jamo Iz vhodne dvorane vodijo stopnice mimo podrtih kapnikov in starih napisov na steni do vinske kleti. Isti vir navaja, da jo je dal urediti grof Petač. Ker se ni spodobilo tako skruniti svetega kraja se mu je takoj skisalo, tako da na ta poseg spominjajo le še vrata. Raziskovalci so se od tu spustili še 20 m nižje, tako da zanaša globina jame 44 m, dolga pa je 200 m. Na njenem dnu so naleteli na potok, za katerega je sledilni poizkus pokazal, da se steka v izvire v Dolini. Tekoča voda segreva jamski zrak, katerega temperature pade pozimi pod zmrzišče, saj je ta kraška votlina po obliki »ledenica«. Na to opozarja tudi »nagrbančen« strop nad vhodnimi vrati, ki je posledica korozije kondenzirane vlage na stiku med hladnim jamskim in toplim zunanjim zrakom. To in še več lahko ljubitelji narave izvedo vsako nedeljo ob 14. uri, ko jih v svetnikovo zatočišče povedejo njegovi upravljalci, člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra, tel. 066-526036 ali 265184. Nedeljski izlet velja izkoristiti še za spoznavanje drugih zanimivosti stopnjastega sveta Bržanije, o tem pa prihodnjič... Grad Socerb, tudi grad Strmec je grad v bližini naselja Socerb na kraškem robu. Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen. Omenjen je bil že v srednjem veku. V 14. stoletju je bil grad v lasti beneške družine Ducaini[ . Grad je bil večkrat poškodovan zaradi raznih vojn. Slika 15 Grad Socerb Slika 16 Notranjost gradu Slika 17 Panoramski razgled izpred gradu Lastniki gradu so se neprestano menjavali. Po tržaško-benečanski vojni, na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko lastništvo. Kranjskemu plemiču Nikolaju Rauberju ga je leta 1521 v fevd dal cesar. Na začetku 17. stoletja je bil njegov lastnik Benvenuto Petač, ki je imel zasebno vojsko Uskokov. Leta 1678 je grad obiskal Valvasor ter ga narisal in opisal. Od Petača ga je leta 1702 kupila nadvojvodska komora Socerb in ga kasneje, leta 1766, prodala družini Montecuccoli iz Modene. Grad je leta 1780 zaradi udara strele pogorel V času narodnoosvobodilne vojne je bil grad zaradi svoje strateške lege v središču bojev. Tako je bil v njem leta 1944 sedež VOS in ljudskega sodišča. Današnja podoba gradu je zelo skromna, saj je dal Tržačan Demetrius de Economo v letih 1924/25 obnoviti le del obzidja. Naslov: Socerb 7, Socerb, 6275 Črni Kal Telefon: 05 65 923 03, 041 571 544 Faks: 05 65 923 03 e-mail: [email protected] Sežanski botanični park Kotiček, kjer se nam predstavljajo rastline sveta in delček Krasa. Slika 18 Osrednja greda pred rastlinjakom Sežanski botanični park se nahaja sredi Sežane; zasajen je z rastlinami iz različnih delov sveta in Krasa. Botanični park je zaščiten kot hortikulturni spomenik in sodi med spomenike oblikovane narave, ki skrbno obravnavajo dele naravne dediščine, ki imajo posebno znanstveno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednost. S parkom upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana. Sežanski botanični park se uvršča v slovensko mrežo botaničnih vrtov in arboretumov ter se prek nje povezuje s sorodnimi parki po svetu. Zgodovina parka Rojstvo parka sega v leto 1848, ko je grška trgovska družina Scaramangà iz Trsta v Sežani kupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso (v slov. občudovalec kamna). Prvi lastnik parka je bil Giovanni Scaramangà di Hiccolò Cavaliere, ki ga je med plemstvo povzdignil avstrijski cesar. Za njim je park podedovala njegova hči Mirto, po letu 1927 pa njen sin Giovanni. Giovanni, ki se je ukvarjal z gospodarstvom in politiko, predvsem pa je veljal za velikega zbiratelja zgodovinskih spominov Trsta, je še v svoji oporoki namenil skromen delež sredstev za sežanski park in Sežance. Med drugo svetovno vojno naj bi s svojim vplivom in zvezami obvaroval Sežano in okolico pred nemškim požigom. Družina Scaramangà je s parkom gospodarila vse do nacionalizacije v letu 1948. Takrat so park dali v upravljanje Kmetijsko - pridelovalni zadrugi in ga odprli za javnost. V letu 1950 je takratno Ministrstvo za znanost in kulturo izdalo odločbo o zavarovanju drevesnega in cvetličnega parka. Leta 1957 je lastnik parka postala občina Sežana. Leta 1962 pa so ga dobili v upravljanje pravni predniki sedanjega upravljalca. Ureditev parka Osrednja greda pred rastlinjakom Park se danes razprostira na površini enega hektarja. Prvotno je meril 1 ha in pol, a ga je leta 1949 izgradnja železniške proge Sežana - Nova Gorica razdelila in zmanjšala. Družina Scaramangà je park uredila v drugi polovici 19. stoletja. Nastajal je postopoma, z skrbnim in vztrajnim zasajanjem sadik in semen, ki so jih mornarji na ladjah družine Scaramangà prinašali iz vseh koncev sveta. Podoba in sestava parka sta se v času in prostoru spreminjala. Najstarejši in najbolj slikovit je vhodni del parka do steklenjaka - palmarija. Iz ploščadi pred vilo so po centralni osi uredili geometrijsko oblikovan park, poln renesančnih prvin. Obiskovalci lahko vidijo stezice, rondoje, ribnik, pergole, skupine eksotičnih dreves. Ta del je bil zasajen z grmovnicami in drevesi iz subtropskih krajev in Sredozemlja. Večina jih še vedno raste. V letu 1890 so dogradili rastlinjak, ki je pomanjšana verzija schönbrunskega rastlinjaka z Dunaja. Uporabljali so ga prezimovanje eksotičnih in na zmrzal ali burjo občutljivih rastlin, ki pa so bile med letom razporejene po vrtu. To nalogo opravlja še danes. Drugi, večji del parka je bil bolj prosto urejen. Med drevesi so uredili gosto mrežo poti, ki vodijo do pergol in zanimivih pogledov. Posest se je iz parka nadaljevala tudi v sadovnjak s sadnim drevjem iz juga Italije, v vinograd grškega in borgognjeskega grozdja. V tem delu je bila urejena tudi umetna jama, nad katero se je dvigal eden od treh razglednih stolpov. Umetno jamo in razgledne stolpe, pa tudi nekaj eksotičnih dreves so pri gradnji železnice uničili. Leta 1954 so park obogatili z novimi redkimi rastlinskimi vrstami, ki so jih prinašali iz Dunaja, San Rema in Brionov. Uredili so tudi manjšo drevesnico, kjer so gojili eksotične rastline za obnovo v vrtu, pa tudi za prodajo. Drevesnico so v 70-tih letih 20. stoletja opustili, nekatere »pozabljene« sadike pa so zrasle v drevesa. Tako včasih rečejo, da sta sežanski botanični park oblikovala človek, pa tudi narava. Prvi znani glavni poklicni vrtnar je bil Viktor Škamperle, ki ga je pozneje zamenjal Franc Vrtovec, ki se je šolal v vrtnarski šoli na Dunaju. Franc Vrtovec je večkrat sodeloval tudi pri urejanju parka na Brionih. Rastlinska zbirka Skupina ceder Rastlinska zbirka vsebuje 198 lesnatih vrst in več 100 različnih vrst eksotičnih lončnic, kar botanični park uvršča med povprečno velike dendrološke zbirke v Sloveniji. V parku so zastopane lesnate rastline iz različnih koncev sveta, ki jih v notranjosti Slovenije redkeje srečamo. Med najlepšimi in najvrednejšimi drevesi v parku so sinja libanonska cedra (Cedrus Libani »Glauca«), sinja atlaška cedra (Cedrus Atlantica »Glauca«), Bornmullerjeva jelka (Abies bornmuelleriana), velecvetna magnolija (Magnolia grandiflora), bela murva (Morus alba). Pred steklenjakom so po avstrijskem vzoru urejeni pušpanovi rondoji; tu raste balearski pušpan, ki izhaja iz južne Španije in Balearov ter v tem delu Evrope predstavlja pravo redkost. V spodnjem, prosto urejenem delu parka najdemo skupine eksotičnih dreves, javorjev drevored in nasad ceder, cipres in pacipres, tis v grmičasti in drevesni obliki, pa tudi nenačrtno oblikovan nasad samoniklega drevja in grmovja. Razstave in muzejske zbirke Ob sprehodu skozi parku, kjer si obiskovalec lahko ogleda več kot sto let stara redka drevesa, grmovnice in eksotične rastline v steklenjaku, si lahko s pomočjo multivizijske predstavitve vrne v čas družine Scaramanga. V razstavnem paviljonu najde pravi mali naravoslovni muzej s tremi muzejskimi zbirkami in galerijo s fotografskimi razstavami. Na ogled so: geološka zbirka (avtorja dr. Bogdan Jurkovšek in dr. Tea Kolar – Jurkovšek), zbirka 'Minerali v slovenskih kraških jamah' (avtorji Bojan Otoničar, dr. Nadja Zupan-Hajna, dr. Martin Knez), arheološka zbirka (avtorja Alma Bavdek in Peter Križman) ter zbirka 'Dinozavri s Kozine' (avtorji mag. Adrian Košir, Bojan Otoničar in mag. Irena Debeljak). Fotografske razstave ponazarjajo podobo parka v času družine Scaramangà; razstava 'Botanični park' (avtorica Vilma Colja) predstavlja rastline v parku. Razstava 'Drevesa Krasa' (avtor dr. Robert Brus) pa postavlja park v širši dendrološki okvir okolja. Urnik: ponedeljek do petek: 7.00 – 15.00 Izven tega časa po predhodnem dogovoru. Predhoden dogovor je potreben tudi za voden ogled parka.   Možnosti: sprehod po parku ali voden ogled parka z ogledom rastlinjaka, multivizije, naravoslovnega muzeja in galerije Informacije in rezervacije: telefon: 05/731-12-00 faks: 05/731-12-01 gsm: 041/361-723 e-pošta: [email protected] 19 Tloris zasaditve botaničnega parka iz prospekta Vir: http://www.portoroz.si/si/dozivetja/naravne-znamenitosti/vrt-kaktusov http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_jama http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Socerb http://www.sezana.si/povezava.aspx?pid=151&id=335 Fotke: Albin Valand