Jamska tura (20Km, 550višincev) V lepem sončnem popoldnevu si lahko izberemo eno izmed kratkih turc. Obiskali bomo kraje Kastelec, Socerb, Ocizlo in Beko. Zapeljemo se na primorsko AC, pozorni smo na odcep Socerb pri predoru Kastelec, kjer sledimo kažipotom do našega izhodišča. V vasici Kastelec si poiščemo primerno parkirno mesto, si v nahrbtnik damo še svetilko in že smo pripravljeni za potep in raziskovanja. Začnemo seveda z ogrevanjem in makadamski klanček proti Socerbu bo za to takoj poskrbel! Grad Strmec stoji nad vasjo Socerb na nadmorski višini 389 metrov na Kraškem robu, ki se prav tu najbolj približa morju nad Rižansko in Osapsko dolino. Od tu je prekrasen pogled na Tržaški zaliv. Grad oklepa na vzhodni strani obrambni zid, na preostalih straneh pa ga dodatno varujejo prepadne stene. Grad Strmec, Socerb Nekoč je bil dostopen le po umetnem, v skalo vklesanem hodniku in čez dva dvižna mostova. Po ogledu se odpravimo še na obisk Svete jame. »Vonj po kadilu se staplja s pesmijo, ki napolnjuje PO ogprostor, in mistično svetlobo sončnih žarkov, ki prodrejo do oltarja in puščajo v temi upognjene silhuete vernikov« ... si nam ni težko miselno pričarati, ko se spuščamo po stopnicah v Sveto jamo pri Socerbskem gradu. Njen vhod se nahaja v borovem gozdičku, okoli 150 m od slednjega, ob planinski transverzali. Da smo v edini podzemni cerkvi v Sloveniji nas opozarja v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. Osamelo stražarsko mesto nad prepadom kraškega roba izvir pitne vode Laze Od oltarja, ki je bil po opisih v slogu 17. stoletja, bogato okrašen, iz raznobarvnih marmorjev s svetnikovo podobo, so po barbarskem posegu pred šestdesetimi leti ostale le stopnice in prestreljen mozaik. Takrat je bil prekinjen večstoleten običaj procesij na dan svetega Socerba, 24. maja, ki ga omenja že Valvasor v monografiji o vojvodini Kranjski. JEDRO Slo-Istra foruma jamske domače živali ...in pa »živalce« na obisku Sveta Jama, Socerb V njej je tudi opisana legenda o mladeniču, ki se je zatekel pred preganjalci v podzemlje za skoraj dve leti. Na zgoraj naveden dan leta 284 naj bi bil ubit v Trstu. Tu je opisana tudi ponvica s čudodelno vodo, ki se nahaja za kapniškim stebrom. Med drugim naj bi pokazala tudi ali je obiskovalec grešil.Iz vhodne dvorane vodijo stopnice mimo podrtih kapnikov in starih napisov na steni do »vinske kleti«. Pravijo, da jo je dal urediti grof Petač. Ker se ni spodobilo tako skruniti svetega kraja se mu je vino takoj skisalo, tako da na ta poseg spominjajo le še vrata. Raziskovalci so se od tu spustili še 20 m nižje, tako da znaša globina jame kar 44 m, dolga pa je skoraj 200 m. Na njenem dnu so naleteli na potok, za katerega je sledilni poizkus pokazal, da se steka v izvire v Dolini (San Dorligo della Valle, ITA). Opazimo pojav kraške »ledenice«, ko odtekajača voda iz jame v ponore ohlaja jamski zrak, katerega temperature lahko padejo pod ledišče, je tu lepo zaznati, saj je ta kraška votlina po obliki res »ledenica«. Na to opozarjajo predvsem »nagrbančen« strop nad vhodnimi vrati, ki je posledica korozije kondenzirane vlage na stiku med hladnim jamskim in toplim zunanjim zrakom. Franc Malečkar (objavljeno v tedniku Glas, 1/1, 14, Koper) Po ogledu Svete jame se podamo proti severu, kolesarimo tik ob robu prepada do samevajoče vojaške opazovalnice na Speču. V okolici je opaziti ruševine karavle, katere objekte so porušili odhajajoči vojaki 1990. Slo-Istra forumska Belgijska naveza Po prekrasno doživeti paši za oči na razgledih tržaškega zaliva in pa po obvezni digitalni pavzi, se podamo po čistini proti Ocizli (Vzhod-E). Kolesarimo po pobočju Škrlovice, po Predgori (pod nami so cevi predora AC Kastelec), se nekoliko spustimo v dolinico pod Ocizlo v Kraje in skrenemo desno (pred makadamskim vzponom proti vasi) po markirani poti pod Brus. Prva zanimivost, ki jo ob poti opazimo, je narejena ploščad z razstavljenimi ostanki tukajšnih vojnih vihr. Kmalu zatem prečkamo potok in se levo odmaknemo od poti na gozdno singlico, ki venomer sili v vzpon in se tako postopoma približujemo vasici Ocizla. Gozdna singlica nas v tem delu kar očara. Kasneje nas v vasici pričaka lična informativna tabla in pa opis poteka TIGRove poti. Morebit nas zamika v vasi še ogled cerkve SV.Marije Magdalene. Zapeljemo proti Zahodu in sledimo markacijam. Spustili se bomo do izvira Luza in si privoščili kozarček studenčnice. Voda je pitna in pa ... zelo dobra!!! Kažipot TIGRove poti, Ocizla Nadaljujemo po naši markirani poti, srečujemo se s slapovi (v kolikor je kaj vode!), ustavimo se pri ruševinah mlina, ogledamo si »star in zgrbančen« hrast, sicer pa, to »kraško džunglo« je treba doživeti in ne le s kavč-čiča turco prebrati!!! ...pogled »iz jame!«, pri Jurjevi jami Podrobnosti informativne table Če nadaljujemo pot ob največkrat suhi strugi proti jugo-jugovzhodu (SSE), pod vasjo Beka, nas čaka še ena zanimivost, danes prva jama, zato tudi turco poimenujemo - jamska tura. To je Miškotova jama. Kolesa pustimo na stezi k počitku, mi pa se z malico in predvsem oboroženi s svetilkami podamo nižje po strugi. Brez težav si lahko ogledamo njeno največjo znamenitost - mogočen naravni most pred vhodom v jamo, obisk same jame pa terja nekaj jamarske spretnosti in omenjeno minimalno opremo in pa zelo nizek vodostaj. Vhod v jamo-naravni most je značilen pokazatelj plitkega krasa, kjer je debelina stropa nad jamo razmeroma tanka, zato so pogosti udori. In če se takšen udor zgodi blizu jamskega vhoda, nastane seveda naravni most! »s kamna na kamen«, visokostropni jamski rov, Planika po naravnem mostu Ponavadi je v jamskem visokostropnem rovu vsaj nekaj vode, preskakovanje ovir (s kamna na kamen) nam torej ne uide, rov se nam skriva in odkriva iza ovinkov, občudujemo lahko mnogotero jamsko značilnost, vsekakor pa dobimo občutek jamske teme, skoraj konstantne temperature ne glede na letni čas, priča smo tudi počasnemu nastanku kapnikov ter kapljanja kapljic vode in v tišini njenega odmeva ... Žejni, žejni ...da je kaj... Nadaljujemo s turco do Ocizeljske jame. Jamo prekine udornica s prepadnimi stenami. Pot nas nekoliko višje od steze privede do roba udornice. Če pokukamo čez rob, in previdnost je tu popolnoma na mestu, nam bo takoj jasno, da se tod ne bo dalo priti v jamo brez plezalne opreme. A nič zato, slediti je treba shojeni stezi, vozni singlici, ki nas privede do naslednjega udora, kjer je vhod v jamo, imenovan tudi Blažev spodmol. Ponovno kolesa počivajo, medtem pa se le z baterijsko svetilko podamo v globine, da se skozi rov prebijemo na drugi strani do dna udora, ki se nam je zdel še malo poprej z vrha roba popolnoma nedosegljiv. Tu se pot za nas običajne MTB obiskovalce konča in treba se je po isti poti vrniti iz jame. Kasneje poiščemo potok in mu sledimo do zanimivega ponora. Voda pada čez prag v 8,5 m globokem slapu in izgine v Meletovo jamo. To je eden redkih ponornih slapov pri nas. Iz »kraške džungle« tako nekoliko kasneje pokukamo na socerbsko planoto, prekrito le s posušeno travo in nizkim grmičevjem (pravo nasprotje gostega gozdu) in nadaljujemo proti severu, proti kraškemu robu, pod katerim se razprostira zelo znana dolina Glinščice. track jamskih ogledov Prispemo na Mali kras , danes najvišja točka 455m.n.v., pod nami sta Dolina in Boljunec, nekoliko proti severu v kanjonu Botač in dolina Glinščice in v daljavi opazimo obrise Kokoške, vrha, ki ga bomo osvojili v kakšni od naslednjih turc (obiskali smo ga tudi že pri turi Tržaški kras 1). Po čistini se počasi vračamo nazaj proti Socerbu, če smo bili s turco zgodji (tura je poldnevna, lahko si izberemo dopoldansko ali pa popoldanko različico), si lahko ogledamo Sveto jamo sedaj (vodeni ogledi začnejo ob 14.uri), kasneje se kar po glavni asfaltirani cesti spustimo iz Socerba do izhodišča v Kastelec. Profil ture Zemljevid ture No, za zaključek prav doživetega potepa, si privoščimo še kaj doživeto-kulinaričnega. V bližnji okolici ne manjka gostilniške ponudbe, izberimo si eno in se predajmo razvajanju v pristnem »domačem« okolju!