SKRIVNOSTNI KRAS IN TURISTIČNE JAME SLOVENIJE Skrivnostni svet kraškega podzemlja Človek se je že od nekdaj zanimal za kraške jame – že pračlovek jih je uporabljal kot zatočišče –, a tudi od nekdaj je bil podzemski svet zanj skrivnosten. V tem svetu je bil človek bližje duhovom, bogovom. Globoko v jamah, kamor ne seže dnevna luč in kamor navaden človek ni mogel, so že pred desettisočletji šamani slikali po jamskih stenah, jame so uporabljali kot templje in cerkve, skozi jame je bil vhod v Hades, v grški svet podzemlja, na posebne praznike so Rimljani ob vzklikih »Podzemlje je odprto!« odstranili skale, ki so zapirale vhode v kraška brezna, vhode v skrivnostni podzemski svet. Podzemlje – skrivnostni svet, ki se ga človek boji, a ga privlači obenem. Ena od osnov človeškega značaja je vedoželjnost, spoznati neznano, odkrivati skrivnosti. To je gnalo človeka na najvišje vrhove na Zemlji, v največje morske globine, v vesolje –, a tudi v kraško podzemlje. Vesolje čuva skrivnosti, ki jih človek morda ne bo nikoli spoznal. Vhodi v jame in brezna pa so tista vrata, skozi katera je mogoč vhod v skrivnostni podzemski svet. Skoznje ne more vsakdo in tudi ne daleč. Ko objame človeka nepredirna tema, ko se rov prevesi v brezno, ko se zasliši bučanje podzemske reke, človek ne more ali si ne upa dalje. V ta svet lahko prodro le jamarji, posebej izurjeni, posebej opremljeni, le jamarji so tisti, ki lahko vidijo, odkrivajo in obiskujejo kraško podzemlje, ki ga merijo, preiskujejo in prinašajo na dan slike sveta, ki ga pred njimi še ni videlo človeško oko, kamor še ni stopila človeška noga. Težko si je predstavljati, da so v kraški notranjosti Slovenije jamarji prehodili, se preplazili, preplezali, preplavali skoraj tisoč kilometrov podzemskih rovov, od takih, ki so tik pod površjem in imajo več vhodov, tudi »oken« v stropu, do tistih, poldrugi kilometer globoko, nad katerimi je več tisoč metrov debel strop. V Sloveniji je znanih več kot 10 000 jam – vhodov, skozi katere je mogoč vstop v podzemlje. Nekje je mogoče zložno hoditi, drugje pa se je treba takoj spustiti po vrvi več kot 500 m globoko. Jamarji potapljači preiskujejo tudi rove, ki so stalno zaliti z vodo. Človek raje ne pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi v mirno podzemsko jezero nenadoma pridrl podzemski hudournik in bi voda v nekaj urah narasla za sto metrov. Žal se tudi to dogaja in nesreče v jamah so težak davek raziskovanju in odkrivanju teh skrivnosti. Nihče ne ve, koliko in kakšnega podzemskega sveta še skriva naš kras. To je in bo še dolgo ostalo neznano. Podzemski kraški svet vsebuje še vrsto ugank. Ko raziskovalci eno razrešijo, se odpre vrsta novih: kam teče in kje priteče na površje podzemska reka; koliko časa potrebuje voda, da izje tako velik jamski rov; kako dolgo je rastel meter dolg kapnik; kaj se zgodi z nafto, ki ob nesreči prenika v kraško podzemlje; kako se razmnožuje človeška ribica; kdaj so se prve živali naselile v podzemlje; kako si je pračlovek uredil bivališče v jamskem vhodu in kaj je jedel? Več kot vemo o skrivnostnem podzemskem svetu, bolj je skrivnosten. Slovenija je znana kot dežela krasa, kot dežela skrivnostnega kraškega podzemlja. Možnost, da bi vsakdo videl delček tega sveta, omogočajo turistične jame – okna, odprta v podzemski svet. V Postojnski jami je mogoče videti kristale kalcita – kapnike, ki so rasli sto tisoče let in take, ki pravkar nastajajo, v posebnem akvariju pa obiskovalec lahko vidi skrivnostno človeško ribico. Podzemska reka in več kot sto metrov globoke podzemske soteske v Škocjanskih jamah puste nepozaben vtis. V Županovi jami je mogoče videti podzemski svet, ki ga je morda že pred milijoni let zapustila podzemska reka, v Snežni jami pa videti in čutiti, kako se v ledenih jamah ohranja mraz in nastajajo ledeni kapniki. Vsaka, tudi najmanjša turistična jama omogoča obiskovalcu vpogled v delček tega skrivnostnega sveta. A vsaka jama je drugačna, vsaka odkrita skrivnost je lahko nova. A podzemski svet ni le skrivnosten, je tudi zelo občutljiv. Bolj ko ga bomo poznali, bolj ga bomo cenili in bolj ga bomo varovali. Oglejmo si delček skrivnostnega podzemskega sveta z ogledom turistične jame, pri tem pa se zavedajmo, da smo vsiljivci, da smo tujci v podzemskem svetu, katerega največji del naj čim dlje ostane nedotaknjen, skrivnosten. Akademik dr. Andrej Kranjc, univ. prof. Fotograﬁja levo: Park Škocjanske jame, Cerkvenikov most Na naslovnici: Postojnska jama, Briljant, simbol slovenskega krasa; avtor Dragan Arrigler Postojnska jama, Špagetna dvorana Ves kras je namreč 'podkleten' s tisoči podzemskih jam ... Na prvi pogled je kras nekam nevznemirljiva pokrajina: valovita, mnogokje kamnita, z borovjem porasla planota, ki jeseni sicer zažari v ognjenih barvah rdečega ruja, ki pa je daleč od dramatične skrivnosti. Tak je seveda le videz. Popotnik naj bo zato tu pozoren najprej na drobne dragocenosti pri tleh, predvsem na neverjetno bogato cvetje, na perunike, potonike, anemone, lilije, svišče, mečke, osate in druge cvetoče lepotice, ki sicer – malo pogospodene – rade krasijo domače vrtove, tu pa so spomladi razkošno razmetane po vseh travnikih. – Toda to ni še nič! Treba je pod površje, velike skrivnosti niso nikoli očitne! Ves kras je namreč 'podkleten' s tisoči podzemskih jam, brezen, kilometre dolgih naravnih rovov, rek, vse do osuplosti 'okrašenih' z bisernato sigo. Da je to 'največja umetniška razstava matere narave,' je bil prepričan že Henry Moore, ko je videl Postojnsko jamo. Nekaj teh jam je prirejenih za turistične obiske – Vilenica, Postojnska jama, Škocjanske jame –, v druge je mogoče s posebnimi vodniki, v nekatere sploh ne, in nekatere šele zdaj sproti odkrivajo, saj jih je v resnici skoraj brez števila. Ponekod že površje izdaja, da to, kar se vidi v sončni svetlobi, še zdaleč ni vse in da je dežela skrivnostna predvsem s svojo 'notranjostjo': takšno zunanje znamenje je mogočni udor pred Škocjanskimi jamami ali pa Cerkniško jezero, na katerem se v istem letu od nekdaj na istem kraju lovi ribe in kosi trava, prav tako je sleherni obrh, sleherna estavela, iz katere v mokrem letu teče reka, v suhem pa vanjo spet zginja. Včasih so verjeli, da se v votlem kraškem drobovju kotijo zmaji, kar pove o kraški skrivnosti vse. Ko se srečamo z njo, nas skoraj zagotovo preplavi občutek, da smo se znašli na meji zadnjih, temnih vprašanj, nad katerimi pa se s sončnih robov sklanjajo najlepše in najsvetlejše rože vsega živega. Veselje do življenja in večna uganka si zlepa kje nista tako zelo blizu. Akademik dr. Matjaž Kmecl, univ. prof. Postojnska jama, vlak pod Veliko goro POSTOJNSKA JAMA Lepotica svetovnega slovesa a A n N v V o O t T t E ST ve Os s To SV iIt n N e E m M A Na z Zn »Tu je nov svet, tu je paradiž!« je vzkliknil jamski svetilničar Luka Čeč, ko je leta 1818 odkril najlepše dele Postojnske jame. Glas o čudovitem podzemnem kraljestvu se je s silovito naglico razširil po vsem svetu. V 200-letni zgodovini je jamo obiskalo že 34 milijonov navdušenih obiskovalcev. Med njimi so bili tudi številni mogočniki, cesarji, kralji, znanstveniki, umetniki, diplomati ... vseh vrst pomembneži iz vsega sveta. Tisočletna mila in vztrajna ljubezen med vodo in kamnom je tu ustvarila osupljivo lepo kamnito pravljico. Neverjetne kapniške oblike si neizčrpno sledijo druga drugi. Zaradi bogastva kapniškega okrasja slovi Postojnska jama kot »kraljica svetovnih jam«. Nikjer drugod na svetu namreč ne najdete toliko različnih kraških posebnosti v enem samem jamskem sistemu. Fantastične in igrive skulpture iz sige tu presežejo vsa pričakovanja. Osupljive so tudi razsežnosti: Koncertna dvorana, na primer, je visoka kar 40 metrov in sprejme 10.000 obiskovalcev naenkrat, največji stalagmit pa je narava tu zgradila iz 1400 Skozi na jle omogoča pše dele je spelj an s domišlji proščen sprehod a pešpot, ki jskih ka in občud pniš ov na vs e j p oti ni n i kih tvor b prav anje t i e ne s vsakom ur: topnice . Postojnska jama, Lepe jame - Bela dvorana kubičnih metrov sige. Zaradi neverjetnega, kar 21 kilometrov dolgega prepleta galerij, rovov in veličastnih dvoran velja za največjo jamo klasičnega krasa. Doživite vožnjo z vlakcem Postojnska jama velja tudi za zibelko speleobiologije, vede, ki preučuje živi svet v podzemlju. Prva na svetu najdena podzemeljska žival je bila iz Postojnske jame. To je bil hrošček drobnovratnik, prvič opisan leta 1831. Po pestrosti in številčnosti vrst jamskih živali je postojnsko-planinski jamski sistem najbogatejši na svetu, saj tu živi kar 150 vrst jamskih živali. Zvezda Postojnska jama je edina jama na svetu z dvotirno železnico, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi čarobno podzemno krajino. Vožnja pod med njimi je znamenita človeška ribica (Proteus anguinus), največji jamski vretenčar, ki že od nekdaj buri domišljijo. veličastnimi oboki, ki jih kakor lestenci krasijo stalaktiti, ter skozi ozke rove, kjer vam bo poskočil srčni utrip, je nepozabno doživetje. Pivka jama, kanjon reke Pivke PIVKA JAMA Še en vhod v obširni postojnski jamski sistem je od Postojne oddaljen le nekaj kilometrov. Skozi Pivko jamo teče podzemna reka Pivka, njena skrivnostna razvejanost pa je dostopna le obiskovalcem, ki jih ni strah napornejših podzemnih poti. ČRNA JAMA OTOŠKA JAMA PLANINSKA JAMA Z več kot sto metrov dolgim umetnim rovom je Pivka jama Tudi Otoška jama je naravno povezana z reko Pivko. Zaradi Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot še v Planinsko jamo, ki povezana s Črno jamo, ki je osvetljena in urejena za turistični obisk z vodnikom. V njej je bila že pred dvesto leti odkrita človeška ribica (Proteus anguinus), edini jamski vretenčar. njenih edinstvenih lepot so jo uporabljali tudi ﬁlmski mojstri iz Slovenije in tujine. Bogato razvejan podzemni svet vabi s svojo skrivnostnostjo. sodi med največje slovenske jame. Zanimivosti te jame sta podzemeljsko sotočje dveh rek, Pivke in Raka, ter eden največjih jamskih izvirov v Sloveniji. Predjamski grad PREDJAMSKI GRAD Mogočen simbol kljubovanja Le 9 km od Postojnske jame se nahaja ena najslikovitejših zgradb na svetu; sredi 123 m visoke skalne stene dobesedno visi Predjamski grad, ošaben, nezavzeten, poln kljubovanja. Je še edini ohranjeni jamski grad v Evropi, uvrščen med 10 najbolj osupljivih gradov na svetu. Današnjo podobo je utrdba dobila šele konec 16. stoletja, čeprav je njegova srednjeveška zgodovina izpričana vsaj od leta 1202 naprej. Grad je bil kot nalašč za svojeglavega, upornega viteza. In res se ga je oprijela zgodba o takšnem razbojniškem gospodu, hudo romantična in lepa; o vitezu Erazmu. JAMA POD GRADOM Pod Predjamskim gradom je ponikalnica Lokva izoblikovala drugo najdaljšo jamo v Sloveniji. Obiskovalcem s primerno jamarsko opremo so na voljo tudi posebni ogledi jame, na primer Vzhodni rov. Zaradi lege in ugodne temperature je jama tudi domovanje številčne kolonije netopirjev. Park Škocjanske jame, Mariničev most PARK ŠKOCJANSKE JAME Divača Bogastvo naravne in kulturne dediščine v nedrjih čudovitega KRASA Park Škocjanske jame, Velika dolina Park Škocjanske jame, Romeo in Juija v Veliki dvorani Slovenija vsakogar, ki potuje po njej, očara s svojo izvirnostjo in lepoto. Kdor jo doživi, je nikoli ne pozabi. Zapomni si jo po naravnih znamenitostih, kulturni dediščini in gostoljubnih ljudeh. Kdor obišče skrivnostni kras in turistične jame Slovenije, si jo zapomni tudi po Krasu z značilno arhitekturo, pršutom in teranom, po belih konjih iz Lipice, po znameniti Postojnski jami in po Škocjanske jame, Ponvice edinstvenem podzemskem svetu Škocjanskih jam, ki je od leta 1986 pod okriljem Unesca vpisan v seznam svetovne naravne dediščine. Škocjanske jame so v nedrjih matičnega Krasa v bližini Divače, ogledati pa se jih da v spremstvu izkušenih vodičev. Sestavlja jih splet enajstih jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in izginevajočih voda. Zaradi ogromnih razsežnosti nekaterih predelov ne doseže niti močna svetloba. S prostornostjo dvoran in podzemne soteske imajo posebno mesto med jamami v Sloveniji. Privlačnost prvega dela jam so kapniki. Ni jih toliko kot v Postojnski jami, a niso nič manj lepi. Če pravijo Postojnski jami, da je narava v njej ustvarila razkošen barok, potem velja za Škocjanske jame, da Netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) privlači obiskovalce s svojo skrivnostno mistično gotiko. V jamah so zavese, velike ponvice in raznobarvni, tudi ogromni kapniki. Kako dramatično skrivnostne so, temneje okrašene s podzemnim nakitom, s stalagmiti in stalaktiti, s sigo vseh barv in oblik! Zaradi drugačnih toplotnih razmer je proti dnu dolin udornic mogoče najti celo alpsko cvetje, na primer avrikelj (Primula auricula), arheologi pa so v bližini nedosegljivo temačnih jam odkrili tudi pričevanje o starodavnih ljudeh. Drugi del jam pritegne pozornost predvsem zaradi reke Reke, ki teče po soteski, globlji od sto metrov. Bučno dere v brzicah, pada v slapovih ter se umirja v jezercih in tolmunih. Kadar se sifon, skozi katerega izteka, zamaši, se voda hitro dvigne, tudi več kot sto metrov. Takrat obiskovalcev seveda ne pustijo blizu. Pot za oglede kraljestva podzemnih voda je speljana visoko po stenah in prek Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Park Škocjanske jame, Slap v Oknu Cerkvenikovega mostu nad kanjonom. Zgrajen je bil po načrtih domačina Franca Cerkvenika leta 1937, obnovili pa so ga leta 2003. Iz podzemnega sveta pa se očaran obiskovalec lahko vrne po urejeni pešpoti ali z dvigalom. Eden od muzejev v Škocjanu Lipicanci Predstava lipiške jahalne šole Predstava lipiške jahalne šole Štirivprega lipiških kobil Lipicanca Lipicanca, ljubljenje ... Hlev Velbanca, zgrajen leta 1703 Muzej Lipikum Muzejska zbirka kočij Golf v zeleni oazi KOBILARNA LIPICA Lipicanci, kulturna dediščina, umetnost in prosti čas Leta 1580 se je habsburški nadvojvoda Karel odločil na Krasu postaviti dvorno kobilarno. Vse od tedaj se kobilarna Lipica ponaša s tradicijo vzreje in selekcije konj čistokrvne pasme lipicancev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je poleg vzreje, reje in selekcije lipicanskih konj, začela lastno klasično šolo dresurnega jahanja ter svoja vrata odprla tudi drugim obiskovalcem in turistom. Predstava visoke šole klasičnega dresurnega jahanja danes navdušuje obiskovalce konjeniških prireditev v Lipici in na gostovanjih v tujini. V ponudbi Lipice so na voljo konjeniški in jahalni turistični programi: rekreativno jahanje, dresurni program in program po meri jahačev. Poleg klasične šole jahanja in jahanja ponijev za otroke, je obiskovalcem na voljo tudi atraktivna vožnja s kočijo po posestvu Lipice. Ljubitelji kulturne dediščine si v zgodovinskem stavbnem jedru kobilarne lahko ogledajo zapuščino stavbne dediščine Lipice: cerkev sv. Antona Padovanskega in najstarejši hlev Velbanca. V zgodovinskem stavbnem jedru kobilarne je tudi novi Muzej lipicanca Lipikum, posvečen slovenski in evropski kulturni dediščini lipicanca. Lipikum je novost v slovenskem prostoru in je zasnovan kot interpretacijski center in muzej doživetij. Obiskovalce na igriv in čustveno intenziven način popelje skozi svet večstoletnih zgodb o Lipici in lipicancih. Poleg predmetov, zgodbe na zanimiv in poučen način pripovedujejo tudi barve, projekcije, zvoki, interakcije in celo arhitekturni elementi. Tehnološko zapuščino kočijaštva prednikov pa si obiskovalci lahko ogledajo v Muzejski zbirki lipiških kočij. Kobilarna Lipica je danes kulturni spomenik posebnega pomena za državo Slovenijo. Poleg ljubiteljev konj ter naravne in kulturne dediščine v svoje okolje s slikovito kraško pokrajino pod vplivi milega mediteranskega podnebja privablja tudi druge ljubitelje športnorekreativnih dejavnosti: kolesarje, pohodnike, rekreativce, golﬁste. Golf igrišče Lipica z devetimi igralnimi luknjami slednjim omogoča igro skozi vse letne čase in skozi vse leto. Kraška hiša, Štanjel ŠTANJEL Energija navidezne monotonosti Štanjel Spomenik baronu Andreju Čehovinu Avstroogrsko vojaško pokopališče Brje pri Komnu Na krasu sta človek in kamen od nekdaj povezana. Kljub navidezni monotonosti je kamnita kraška zemlja polna različnih oblik in barv. Igra senc in svetlobe na zidovih starih hiš, ki se zliva prek rdečkastih streh, ponuja na desetine odtenkov sive barve kamna. Dopolnjuje jih umirjena, topla, značilna barva zemlje kraških vrtač, listja in grozdov kraške trte, jesenskega ruja, bora in brinja. Hiše, stisnjene pod dvoriščni portal in obdane s kamnitimi ograjami, ne pričajo o času, ki naj bi ga zaradi težkega preživetja ljudi na tej skopi zemlji objokovali, temveč v naši zavesti porajajo občudovanje preteklosti. – V zgodovinski spomin je zapisana tudi pot od preprostega kmeta do baronske krone. Prehodil jo je Andrej Čehovin (1810–1855) iz Dolancev v Braniški dolini, ki je za topničarske zasluge postal baron. Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen. Je terasasto razporejeno proti vrhu 363 m visokega hriba Turn, kjer so ostanki rimskega obrambnega stolpa. Utrjena naselja na vzpetinah so kot priča zgodovine še danes pomembna. Najvišja točka je Ledenica ali Gledanica. Lahko se povzpnete na Grad Štanjel, v katerem je Galerija Lojzeta Spacala, pomembnega slovenskega slikarja in graﬁka, katerega izbrani graﬁčni opus je vedno na ogled, ali obiščete drugi vhodni stolp v mesto Štanjel - Kobdiljski stolp. S svojim značilnim limonastim zvonikom iz leta 1609 se očarljivo dviguje v nebo poznogotska cerkev sv. Danijela. Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, na katerih so različni kamnoseški izdelki. Kraška hiša, imenovana tudi »romanska« hiša, je domnevno najstarejša stavba z arhitekturnimi značilnostmi prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike. Na hiši, v kateri je danes etnološka razstava, so še ohranjeni kamniti žlebovi, po katerih je pritekala deževnica v bližnji vaški vodnjak. Ferrarijev vrt, ki ga je arhitekt Maks Fabiani uredil za dr. Enrica Ferrarija, je kot najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama uvrščen med spomenike državnega pomena in ima danes status krajinskega parka. Prevzeti z urejeno naravo se nato lahko sprehodite po Fabianijevi krožni pešpoti med Štanjelom in Kobdiljem ter uživate v občutju spokojnosti. Pozornosti vredno avstro-ogrsko vojaško pokopališče je tik ob vaškem pokopališču v Gorjanskem ob regionalni cesti, ki vodi proti Klancu in Brestovici. Je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih več kot 10 000 vojakov različnih narodnosti. Pokopališče je ohranilo avtentično zasnovo, ki je prilagojena značilni izoblikovanosti kraške krajine. Župnijska cerkev sv. Jurija stoji na manjšem gričku v središču Komna. Cerkev z glavnim in štirimi stranskimi oltarji, zgrajena v sredini 18. stoletja, je obnovljena, razen zvonika z letnico 1733. V kraju Sveto je cerkev sv. Tilna iz 16. stoletja, večkrat dograjena je iz renesančne dobila baročno obliko. Največja posebnost je lesen strop nad osmerokotno ladjo, podpira ga sredinski steber, na katerem je vklesana letnica 1682. V občini Komen je tudi naselje Volčji Grad. V njegovi bližini je veliko prazgodovinsko gradišče Debela griža, z dobro ohranjenim kamnitim obzidjem. V Volčji Grad včasih prijezdi skupina konjenikov in prijetno razgiba življenje v vasi. Cerkev sv. Tilna v Svetem Gradišče Debela griža, Volčji Grad SEŽANA Kolesarjenje po Krasu, črni bor (Pinus nigra) in ruj (Cotinus coggygria) Krasni Kras Po Krasu, kjer je toliko jam in brezen, po vsem svetu imenujejo prevotljeno apnenčasto zemljišče - kras. V Sloveniji se je spočela speleološka veda in se po Krasu, kot je ime planoti nad Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, tudi imenuje krasoslovje. Mladinski hotel Pliskovica Sežana je eden večjih krajev na Krasu, nedvomno pa je njegovo pomembno kulturno središče. Tu se je rodil pesnik Srečko Kosovel, ki je svoja zgodaj prekinjena leta preživel v Tomaju, kraju z mogočno cerkvijo sv. Petra in Pavla vrh vzpetine, verjetno zgrajene v 15. stoletju. Botanični park Sežana predstavlja rastline sveta in delček Krasa. Rojstvo parka sega v sredino 19. stoletja, ko je premožen tržaški ladjar in trgovec iz družine Scaramanga začel zasajevati okrog vile Mirasasso (občudovalec kamna) z različnimi sadikami in semeni, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. Danes so v parku zastopane lesnate rastline iz različnih koncev sveta, Pepin kraški vrt, Dutovlje Botanični park, Sežana vsekakor vredne ogleda! Jesenski čas in sonce bogatita Kras z neverjetno toploto, rdečita ruj in omogočata vinogradom, da grozdje dozori. Vino spremlja vse pomembne dogodke od rojstva do smrti. Tega se zavedajo tudi v sežanski kleti Vinakras, ki spada med največje pridelovalce kraškega terana. Začetki organizirane predelave grozdja v vino segajo v leto 1861, ko je bila zgrajena velika velbana klet iz klesanega kamna. Vino se prijetno spaja s kulinaričnimi jedmi, specialitetami Krasa, ki jih strežejo v mnogih restavracijah, kjer skrbijo, da njihovi gostje uživajo ob dobri hrani in pijači ter cenijo prijetno počutje. Mladinski hotel Pliskovica deluje v obnovljeni kraški domačiji, zaščiteni kot kulturni spomenik. Obiskovalce seznanjajo s kraško arhitekturo in posebnostmi nekdanjega kmečkega življenja na Krasu. Značilna kulinarika se predstavi tudi na tradicionalnem Mesecu kraške kuhinje, navadno oktobra in novembra. Podjetje Kras ima mednarodno priznano pršutarno v Šepuljah, naselju z Vojaški muzej Tabor, Lokev značilno gručasto pozidavo hiš. Kljub tehnološkim novostim so ohranili klasičen način proizvajanja te dobrote. Samo sol, čist zrak, burja in skrben nadzor mojstrov pripomorejo, da si po dvanajstih do šestnajstih mesecih zorenja lahko z užitkom odrežete to zares okusno, rubinasto rdečo in sočno rezino zapeljivega vonja. Blizu vasi je gotska cerkev sv. Antona. Ne gre zamuditi tudi prireditve Praznik terana in pršuta v Dutovljah, sejma zelišč in kraških dobrot, pa vse bolj pestre Kraške vinske ceste. Jama Vilenica JAMA VILENICA Sežana Jama Vilenica, ki so jo za turistične oglede uredili že leta 1633, je v novejšem času znana predvsem po vsakoletnem srečanju pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope v prvem tednu septembra. Osrednji dogodek Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ustanovljenega leta 1986, je podelitev mednarodne literarne nagrade Vilenica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev izroči avtorju iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike. Muzejski kompleks na Škrateljnovi domačiji v Divači DIVAČA Muzej slovenskih ﬁlmskih igralcev Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih in vsebinskih sklopov. V pritličju Škrateljnove hiše, kjer v nadstropju domuje stalna razstava, posvečena Iti Rini, je osrednji informacijski prostor celotnega kompleksa, muzejska trgovina in delovni prostori. V nekdanji »štali« je na ogled osrednja stalna razstava, posvečena slovenskim ﬁlmskim igralcem. Hram s skednjem je preurejen v večnamensko dvorano. Osrednji muzejski prostor in večnamensko dvorano povezuje letni kino, borjaču z letnim barom pa je namenjena vloga družabnega prostora celotnega kompleksa. Divaška jama Kačna jama Stalna razstava Muzeja slovenskih ﬁlmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači DIVAŠKA JAMA V Divaško jamo obiskovalce v soju baterijskih svetilk peljejo izkušeni vodniki. Njeno največje bogastvo je Zakladnica z mnogimi belo-rdečimi zavesami ter helektitnimi izrastki in velikimi kristali. Tudi Kačna jama je v bližini, precejšnja dolžina jo uvršča na tretje mesto v Sloveniji. Vhod je 200 metrov globoko brezno in skozi jamo teče podzemska reka Reka. Nastanek udornice Risnik, ki je s svojo nepravilno obliko ob visokih prepadnih skalnih stenah zelo slikovita, je povezan z nekdanjim potekom podzemskih tokov te reke, ki zdaj teče zelo blizu udornice, vendar precej globlje. ILIRSKA BISTRICA Kraški izviri, snežniški gozdovi in gradišča Snežnik V gorskem obodu nad Ilirsko Bistrico je mogočni Snežnik, s 1796 metri najvišji vrh zunaj Alp v Sloveniji. Še dolgo v pomlad, ko vse višje zelenijo bukovi gozdovi, se v soncu blešči njegov zasneženi vrh. Številne so površinske kraške oblike kot globoke kraške doline – Leskova dolina, Mašun, Grda draga, gosto se pojavljajo vrtače, na površju je veliko žlebičev, škavnic in škrapelj. Znanih je okrog 300 kraških jam in brezen, najglobje je Brezno Bogomila Brinška s 506 metri. Snežnik, 1796 m Grad Prem Na temeljih rimske utrdbe je v srednjem veku zrasel premski grad v lasti oglejskih patriarhov. V stoletjih so se zvrstili številni lastniki in upravljalci gradu. Po drugi svetovni vojni je prešel grad v last občine Ilirska Bistrica. V letu 2008 je bila na gradu odprta stalna muzejska zbirka, enota Pokrajinskega muzeja Koper, ki predstavlja gradove in gradišča v porečju reke Reke. HRPELJE-KOZINA SVETA JAMA Sredi borovega gozda je vhod v Sveto jamo pri Socerbskem gradu, kamor se obiskovalec spusti po stopnicah v edino podzemno cerkev v Sloveniji. O tem pričajo v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. JAMA DIMNICE Obisk jame Dimnice se začne s spustom po udobni poti, nadaljuje pa v soju karbidovk tudi mimo 22 metrov visokih kapniških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v Evropi. Ker se nad breznom pozimi dviga megla, »dim«, so okoličani domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice. Jama Dimnice Grad Prem Sveta jama Presihajoče Palško jezero Park vojaške zgodovine, Pivka PIVKA Park vojaške zgodovine, Pivka, podmornica P-913 Rodovitnost skritega življenja Reka Pivka je kraška ponikalnica, ki je dala ime tako celi kotlini kot občinskemu središču. Muhasta in vihrava se včasih umakne v votlikavo podzemlje, včasih pa zalije polja in travnike daleč okrog svoje struge. Preobilje vode pa se na Pivki pokaže tudi v 17 presihajočih jezerih, ki se po obilnem deževju napolnijo v kotanjah vzhodnega roba kotline. Najbolj znani sta Petelinjsko in Palško jezero, ki večji del leta zadržujeta vodo in sta le v najbolj sušnih obdobjih čisto suhi. Presihajoče Palško jezero je še posebej čudovito pozimi. V Pivški kotlini je tudi kraška jama Parska golobina, znana po arheoloških najdbah iz mlajše kamene dobe. Sredi suhih travišč, ki se vse bolj zaraščajo z brinjem in borovjem, ali sredi travnatih gozdnih planjav nad mičnimi vasicami čuti obiskovalec razsežnosti samotne spokojnosti. Obišče lahko cerkev sv. Martina – prezbiterij z gotskimi rebri in freske iz leta 1464, ali se mu pogled ustavi na starograjski razvalini Šilentabor, kjer je bil leta 1471 pozidan grad in protiturška utrdba. Cerkev sv. Martina, Šilentabor Sploh so bili kraji ob Pivki v celotni zgodovini zaznamovani s svojo strateško lego in tu čez so se v tisočletjih selila ljudstva in premikale vojske. Park vojaške zgodovine, ki je nastanjen v starih pivških vojašnicah, privablja z nacionalno tankovsko-artilerijsko zbirko, jugoslovansko podmornico P913 in drugimi zanimivimi eksponati, razstavami in zbirkami obiskovalce od blizu in daleč. Priljubljeno muharjenje na Unici Grad Logatec LOGATEC Slikovito dramatično podzemlje Napoleonov drevored lip Udorni vhod Vranje jame, dolg 90 m in širok do 60 m Razsuti in zarasli kupi kamenja nad skrivnostno dramatičnim podzemljem pričajo o zgodovini, o bogastvu trpkih izkušenj preteklih dob, o bivanju in preživetju kraškega človeka na skalnatih tleh, na kamnu, ki nikoli ni dopuščal omahljivosti. O tem, da je bil od njunega sožitja od nekdaj odvisen obstoj življenja v kraški pokrajini.Tudi zgodovina Logatca, občine, v kateri je registriranih največ kraških jam v Sloveniji, sega v prazgodovinski čas. Njeno površje in podzemlje zaznamuje obilica vrtač, jam, ponikalnic, biser med vsemi pa je nedvomno Planinsko polje z reko Unico in njenimi več kot 150 ponori, ki se razteza na 11 km2 in združuje občine Logatec, Postojna in Cerknica ter je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice (Scilla litardierei). Na polju med številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami najdemo kar 78 različnih vrst metuljev, zaradi kosca, ptice, ki je ogrožena že po vsem svetu, pa spada Planinsko polje v območje Natura 2000. LOŠKA DOLINA Mogočni vrhovi, zeleni gozdovi Loška dolina je z vseh strani zaprta kraška globel s precej ravnim, deloma poplavnim dnom, ki ga obdajajo višje kraške planote. Vanjo se s kraškega zaledja prelivajo visoke vode, ki ne morejo odteči po podzemskih kanalih. V prostranih gozdovih domuje rjavi medved in druge velike zveri, ki si jih je v spremstvu usposobljenega vodnika mogoče ogledati v njihovem naravnem okolju. Grad Snežnik je edinstven muzej bivalne kulture 19. stoletja in je razglašen za naravno znamenitost in kulturni spomenik državnega pomena. Ostrnice predstavljajo tradicionalni način sušenja sena in drugih kmetijskih pridelkov. Med košnjo dajejo Loški dolini prepoznavno podobo. Značilnosti lova na polhe, še enega stoletja starega običaja lokalnih prebivalcev, prikazuje Polharski muzej v Kozariščah. Grad Snežnik, Srednjeveški dan Bloščica BLOKE Zibelka smučanja v srednji Evropi Rjavi medved (Ursus arctos) Dolgolistna rosika (Drosera longifolia) Bloški smučarski teki Naravna in kulturna dediščina bogati življenje ljudi, prispeva k spoznavanju in razumevanju sveta in človekove zgodovine, je identiteta naroda. Z njo se oblikuje posebnost Slovenije, ki se od drugih dežel loči tudi po živi dediščini, ki pomaga ohranjati vse značilne oblike našega življenja in kulture. Bloke so obsežna skledasta planota, od koder vode podzemno odtekajo v Cerkniško jezero. Bloško jezero je kot barje za nekatere raj na zemlji. Bloke so znane tudi po smučeh. Zagotovo so Bločani svoje smuči najprej napravili za praktično rabo, ne za zabavo in šport. S smučmi so hodili v vas, v gostilno, v trgovino, k maši, na lov; na smučeh so nosili botri novorojence h krstu in na posebej prirejenih smučeh so peljali pokojnika v krsti na vaško pokopališče. Zato so Bloke nedvomno zibelka smučanja v srednji Evropi! Prvi znani zapis je leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske naredil polihistor Janez Vajkard Valvazor. Zelške jame ZELŠKE JAME Cerknica Zelške jame imajo v razdalji treh kilometrov raziskanih več rovov, ki jih lahko avanturistični obiskovalec ob izkušenem vodniku prehodi, preplazi ali se kako drugače znajde s čelado in svetilko. Jame predstavljajo neokrnjenost jamskega sveta, so naravne, brez betoniranih potk, ograj, držal in razsvetljave. Prvinske! Bloški smučar, 1689 Presihajoče Cerkniško jezero Navadni modrin (Polyommatus icarus) CERKNICA Nenehno fascinantno spreminjajoči se svet Presihajoče Cerkniško jezero se napolni po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg, sicer bogat ribji zarod zamenja obsežna travnata košenina. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic. V jezero priteka voda iz več smeri skozi podzemski svet, kakor tudi prek površinskih dotokov. Voda izginja skozi požiralnike proti Rakovem Škocjanu oziroma izvirom Bistre. Skrivnosten in nenehno fascinantno spreminjajoči se svet kliče po občudovanju! Čudovit pogled na jezero pa se razgrne s kopaste gore Slivnice, iz bajk znane kot zbirališče čarovnic, danes pa po gostoljubni koči na njenem vrhu. Škrlatec (Carpodacus erythrinus) Za obiskovalce Cerknice je na stežaj odprt Muzej Jezerski hram z multivizijsko predstavitvijo Cerkniškega jezera v vseh letnih časih in etnološko zbirko, ki prikazuje stare načine kmečkega gospodarjenja ob jezeru. KRIŽNA JAMA Cerknica Na tromeji med občinami Cerknica, Loška dolina in Bloke leži Križna jama, ena najlepših evropskih vodnih jam. Njena posebnost so podzemna jezera s sigastimi pregradami in najdišče kosti jamskih medvedov. Križna jama Rakov Škocjan Antonijev rov, Idrija ANTONIJEV ROV Idrija ŽELEZNA JAMA Domžale Železna jama, Domžale Železna jama ima med seboj z rovom in mostovi povezani dvorani, ki sta po zasnovi večji brezni. Na dnu obeh dvoranic voda ponikne, povezuje pa ju meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Čeprav je majhna, obiskovalca očarajo pestre oblike stalagmitov in stalaktitov, sigovih izrastkov, ponvic in manjših zaves. Nepozabno doživetje je ogled enega največjih živosrebrovih rudnikov na svetu. Vhod v Antonijev rov je skozi imenitno zgradbo v središču Idrije. V njem obiskovalci spoznajo poltisočletno zgodovino rudnika, skrivnostni podzemni svet idrijskega rudarja, cinabaritno rudo, kapljice živega srebra ter edinstveno podzemno kapelo. Jama pod Babjim zobom, Bled JAMA POD BABJIM ZOBOM, Bled Do vhoda v Jamo pod Babjim zobom v bližini Bleda se mora obiskovalec vzpeti 350 metrov po gozdu. Najprej uživa v lepoti okoliške narave, nato je očaran nad lepimi kapniškimi tvorbami, predvsem nad kalcitnimi kristali, po katerih je jama najbolj znana, ter kristalih nenavadnih oblik (helektitih) in velikih kalcitnih kristalih (skalenoedri), ki so redkost v Sloveniji. KOSTANJEVIŠKA JAMA Kostanjevica na Krki Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, ki jih označuje razgiban kraški teren na krednih apnencih.Tu so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki v tisočletjih ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik. Kostanjeviška jama, Kostanjevica na Krki KRŠKA JAMA Krka Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke. Je vodoravna jama, iz katere ob poplavah bruha voda. Prostorno dvorano za vhodom zaključuje trideset metrov dolgo sifonsko jezero. V nemirnih časih je dajala zavetje domačinom, kar omenja tudi Jurčičeva povest o Juriju Kozjaku. Krška jama, Krka ŽUPANOVA JAMA,Grosuplje O Ledenici, delu Županove jame, ki leži v bližini Grosupljega, je v svoji Slavi vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor in jo predstavil kot »lepotico dolenjskega sveta«. Jama je nastala v apnencih spodnje jure, sestavlja pa jo več dvoran z mogočnimi kapniki, ki so med seboj povezane s sistemom rovov. Ob izvrstni električni razsvetljavi prihajajo sveže, pestre kapniške oblike v jami do polne veljave, da obiskovalca očarajo s svojo pravljično lepoto. Županova jama, Grosuplje JAMA PEKEL Šempeter v Savinjski dolini Ena redkih turističnih jam na Štajerskem je tudi jama Pekel, stara več kot tri milijone let. Ta čarobna kraška jama je sredi Spodnje Savinjske doline. Sestavljena je iz dveh etaž. V vodnem delu jame poteka pot ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve. V jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in netopirji. Jama Pekel, Šempeter v Savinjski Dolini HUDA LUKNJA Velenje Južno od Gornjega Doliča preide široka dolina Pake v kilometer dolgo, slikovito sotesko Hude luknje. Soteska deli srednje visok apnenčast hrbet v vzhodni del, katerega najvišji vrh je Pečovnik, in zahodni del, območje Tisnika, ki je z več kot dvajsetimi dostopnimi kraškimi votlinami kraški svet v malem. Na koncu soteske se odpira kraška jama Huda luknja, vsi njeni rovi so zasnovani ob prelomih v več smeri. Med kraškimi pojavi je najbolj zanimivo ponikanje potoka Ponikve v ponore pod Koprivnikarjevo kmetijo. Huda luknja, Velenje MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA VELENJE V Muzeju premogovništva Velenje se obiskovalec lahko sprehodi po urejenih poteh premogovnika 180 metrov pod površjem. Je edini podzemni premogovniški muzej v tem delu Evrope, v katerega se obiskovalec v nekaj sekundah spusti s 120 let starim dvigalom v globino 160 metrov. Na vodenem ogledu podzemnega dela ob pomoči vodnika in multimedijske predstavitve spozna nastanek, odkritje in pridobivanje premoga nekoč in danes. Predstavljeni so vsi slovenski premogovniki, posebna pozornost pa je namenjena bivanjski kulturi rudarjev pred letom 1930. Pod zemljo je pripravljenih veliko zanimivih scen: kipi in v ozadju govorica, rudarska malica, starejši in novejši premogovnik, potres, razstrelitev stene ... Vsak obiskovalec dobi rudarsko malico in se popelje s prevoznim trakom ter podzemno železnico. Muzej premogovništva, Velenje Snežna jama, Raduha SNEŽNA JAMA Raduha Snežna jama na Raduhi je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Dolga je kak kilometer. Obisk je voden, čar avanturi pa dajeta karbidovka in čelna svetilka, s katerima je mogoče raziskovanje skrivnostnega podzemlja Raduhe, saj je z električno napeljavo osvetljena le prva dvorana. Je to edina za obisk urejena ledena jama v Sloveniji. Posebnost so ledeni kapniki in druge ledene tvorbe, ki vztrajajo celo leto, tudi poleti. PODZEMLJE PECE Mežica Mistično podzemlje Perkmandeljca Med Peco in Uršljo goro so že od nekdaj poznana nahajališča rude, ki so jih odkrili že Rimljani. Globoko pod zemljo se začenja svinčeva in cinkova pot stoletij prelitega znoja in žuljev. Čeprav se neustrašni knapi niso bali ne teme ne nevarnosti dela, se je razvilo precej legend o bitjih, ki živijo pod zemljo. Verjeli so, da podzemlju vlada škrat Perkmandeljc ali Bergmandeljc. S pravim rudarskim vlakom se po podzemlju Pece lahko obiskovalec po varnih rovih pelje po sledeh rudarjenja v osrčje Pece in ob razstavljenih eksponatih seznani z zgodovino rudarjenja. Večino rovov so rudarji izkopali v trdo kamnino, rudo in jalovino pa so iz rudnika odvažali z vozički po številnih transportnih poteh. Po enem od takšnih rovov danes poteka edinstvena, več kot pet kilometrov dolga kolesarska pot. Podzemlje Pece, Mežica VABILO NA POKUŠINO DOBROT KRASA, NOTRANJSKE IN BRKINOV Čez Notranjsko in Kras je iz Srednje Evrope proti morju vodila trgovska pot, »cesarska cesta.« Domačini so s pripravo jedi od nekdaj znali ugoditi furmanom, trgovcem, potnikom, gospodi, letoviščarjem in popotnikom, ki so potovali čez Kras ali želeli na njem preživeti počitnice. Okusi jedi z utripom narave in kulturne dediščine so stoletja privabljali ljudi in tako je tudi danes. Doživljanje domačnosti je postalo sestavni del gostinske ponudbe. Vonjave in okusi jedi vabijo dušo in telo. Tisočeri odtenki vonjav vznemirjajo in vabijo obenem. Za podoživljanje okusov skrbijo vedri in rdečelični domačini z zanimivimi zgodbami o naši kulinarični tradiciji ter o pripravi jedi nekoč in danes. Domačini znamo živeti z naravo in verujemo vanjo, ker nam daje moč in upanje. Iz vsega, kar pridelamo na vrtu, na njivah in kar ponuja gozd, pripravimo jedi raznovrstnih okusov, ki teknejo. Jedi ponujamo s svežino in eleganco, pri tem sledimo letnim časom ter ohranjamo zvestobo dediščini in tradiciji. Spomladi vas Kraševci vabimo na pokušino okusnih in sočnih frtalj. Za pripravo frtalj rabimo liste in cvetove koromača, melise, akacije, bezga. Okuse popestrimo s plodovi bučk, divjim špargljem, listi žajblja. Z domiselnimi kombinacijami krompirja, ﬁžola, zelja, repe, kolerabe, graha, zelene, ohrovta, ječmena skuhamo okusne mineštre. Priprava teh jedi zahteva svoj čas, znanje in izkušnje. Posamezne sestavine kuhamo posebej. Kraševci smo ponosni na joto, ki jo skuhamo po starem receptu iz zelja ali repe s ﬁžolom in krompirjem. Joto uvrščamo na jedilnik kot predjed. Na Notranjskem uživa sloves trojka, ki jo skuhamo iz krompirja, kolerabe in Peka kruha v krušni peči na turistični kmetiji Hudičevec ﬁžola. Mineštre, joto in trojko obogatimo s koščki svinjskega mesa. Poleg jote in trojke velja pokusiti ječmenovo mineštro in šelinko. Med nasitne jedi uvrščamo imenitne brkinske češpove njoke in domače ročno narezane testenine z okusnimi omakami. Bogat je izbor krompirjevih jedi, med Prosciutto crudo del Carso Luftgetrockneter Karst Schinken Dry-cured Karst ham Coppa del Carso Karst-Halsstück Karst pork neck Kraški pršut, Kraška panceta njimi je najbolj poznan krompir v zevnici z ocvirki, ki jih skuhajo v Brkinih. Naše matere in gostilne se ponašajo s kuhanimi štruklji z bogatim skutnim ali orehovim nadevom. Zelo atraktivne so sladice z gozdnimi sadeži. Gostom s posebnim zadovoljstvom ponudimo rahlo in sočno orehovo potico. Strada del vino del Carso Karst-Weinstraße Karst wine road Brkinska sadna Brkinska sadna cesta cesta Strada della frutta di Brkini Obststraße von Brkini road Notranjci in Brkinci so ponosniBrkini nafruit izvirno kulinarično ponudbo jedi iz divjačinskega mesa. Slastne jedi iz mesa srnjadi, jelenjadi, divjega prašiča spremljajo okusne priloge z gobami, s krompirjem, kolerabo, z ajdovo, belo in rumeno polento, gozdnimi sadeži in s sušenim sadjem. Okolica Cerkniškega jezera vabi na Pancetta del Carso Karst - Pancetta Karst pancetta Kraški teran pokušino ribjih jedi. Njihova specialiteta so sušene ribe. Bukovi gozdovi Javornikov in Snežnika vabijo na skrivnostne polharske noči in pokušino slastne polhove obare. Goste razvajamo z lahkotnimi jedmi iz belega mesa – jagnetine, teletine in Distilato di prugne di Brkini Brkini-Sliwowitz Brkini plum brandy Distillato di bacche di ginepro di Carso Karst - Wacholderschnaps Pure Karst Juniper Spirit piščancev. S skrbno izbiro domačih prilog in začimb ohranjamo izvirno aromo belega mesa. Okusi Krasa izvirajo iz naravnih danosti. Apnenčasta tla omogočajo zelo pestro ﬂoristično sestavo rastlinja. K nizki relativni vlagi in stalni cirkulaciji zraka prispeva stik med celinskim in sredozemskim podnebjem. Razgibanost narave daje siru, skuti, medu, brinjevcu, slivovcu in suhim mesninam posebne jedilne in senzorične lastnosti, kar je bila osnova za njihovo zaščito. Marljivi čebelarji se ponašajo s Kraškim medom. Kraški brinjevec je posebnež med alkoholnimi pijačami. Brinjevec dobimo s fermentacijo brinjevih jagod, ki mu sledi destilacija. S potovanjem po Brkinski sadni cesti bomo spoznali domovino Brkinskega slivovca, ki ga skuhajo iz fermentiranih češpovih plodov. Uživanje brinjevca in slivovca je pravo doživetje in obvezna protokolarna zdravica. Ob kolinah pripravimo Kraševci, Notranjci in Brkinci iz svinjskega mesa vrsto izvirnih jedi in izdelkov. Svinjsko meso spremlja jedi z žlico. Kraševci smo naravne danosti, izkušnje in znanje izkoristili za proizvodnjo Kraškega pršuta, Kraške pancete in Kraškega zašinka. Tradicionalne posebnosti uživajo zaščito geografske označbe. Kraški pršut je kralj med pršuti. Za Kraški pršut je značilen suh postopek soljenja z morsko soljo ter dolgotrajno sušenje in zorenje na zraku brez uporabe dima. Elegantna rezina pršuta vabi z rožnato rdečo barvo ter polnostjo vonja Češpovi njoki Orehova potica in okusa. Nežna, na roke narezana rezina pršuta se v ustih praktično stopi. Moč rdeče kraške zemlje so poznali že stari Grki in Rimljani. Tu pridelamo znamenito rdeče vino teran. Sadna cvetica mu daje iskrivo svežino, vsebnost mlečne kisline in železa pa mu daje blagodejni zdravilni učinek, ki krepi kri. S potovanjem po Kraški vinski cesti se boste o tem prepričali. Kdor želi ob jedi užitek, izbere Kraški pršut in teran. Uživanje pršuta in terana je postalo tradicija in prisrčno povabilo na pokušino. Doc. dr. Stanislav Renčelj »Ni ječmena brez prašiča« Skutni štruklji, ajdovi s skuto, štruklji s koprivami in špinačo Ovčja in kozja skuta, siri ... Miele del Carso Karst-Honig Karst honey Kraški med Park Škocjanske jame UNESCO Obœine BLOKE CERKNICA DIVAČA TURISTIČNA ZVEZA BRKINI KRAS NOTRANJSKA HRPELJEKOZINA ILIRSKA BISTRICA KOMEN LOGATEC LOŠKA DOLINA PIVKA POSTOJNA SEŽANA državna meja naravna znamenitost mednarodni mejni prehod arheološki spomenik glavna cesta tehniški spomenik, rudnik panoramska železnica, muzejski vlak spomeniki kulturne dediščine, ki jih priporočamo za ogled mednarodno letališče zanimiv arhitekturni kompleks športno letališče spomenik svetovne dediščine / UNESCO gondolska žičnica pristanišče, marina Notranjsko podolje turistične informacije Park Škocjanske jame kamp Vplivno območje Parka Škocjanske jame NOTRANJSKO zimskošportno središče toplice igralnica igrišče za golf Slovenska turistična organizacija turistična podzemna jama Dimičeva ul. 13, SL - 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 589 85 50 Faks: + 386 1 589 85 60 E-naslov: [email protected] http://www.slovenia.info vinorodno območje E LJ DO PO Slovenska planinska pot Evropska pešpot E-6, E-7 cerkev samostan grad TD Postojna 1883−2011 muzej, galerija Izdalo in zaloæilo: TuristiËno druπtvo Postojna v sodelovanju s Slovensko turistiËno organizacijo in ob pomoËi Postojnske jame d. d., Javnega zavoda Park ©kocjanske jame, Slovenija, Kobilarne Lipica ter obËin: Bloke, Cerknica, DivaËa, Hrpelje − Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Logatec, Loπka dolina, Pivka, Postojna in Seæana, v slovenskem, angleπkem, nemπkem, italijanskem, francoskem in πpanskem jeziku / Za TD Postojna: SreËko ©ajn / Uredila: SreËko ©ajn in LuËka LetiË, Slovenska turistiËna organizacija /Uvodnika napisala: akademik dr. Matjaž Kmecl, univ. prof., akademik dr. Andrej Kranjc, univ. prof. /Vabilo na pokuπino …: doc.dr. Stanislav RenËelj / Drugo besedilo: Tatjana Pregl Kobe/ Lektoriranje: dr. Joæe GasperiË / Edicijo zasnoval in oblikovala: SreËko ©ajn v sodelovanju z mag. umetnosti Arjanom Preglom, ak. slikar / Na posameznih podroËjih so sodelovali πe: dr. Andrej Kranjc − krasoslovje, mag. Slavko Polak − biologija in botanika, doc. dr. Stanislav RenËelj − kulinarika, prof. dr. Branko J. Rojc, univ. prof. − kartograﬁja, mag. Danica Zorko − turizem / Prevodi: nemπki jezik − Wolfgang Zitta, italijanski jezik − Katarina Bajæelj Ævokelj, angleπki jezik − Rosman I d.o.o., francoski jezik − Amidas, πpanski jezik − Jasmina MarkiË / Fotograﬁje: Arhivi: Fotodokumentacija Kobilarna Lipica, Park ©kocjanske jame, Postojnska jama d. d., TIC Seæana, druge jame in Dragan Arrigler, Jaka Babnik, Brane »uk, Iztok Felicijan, Vojko FranetiË, Tanja GodniË, Darja Grosman, Renata Gutnik, Emil KariË, Bogdan Kladnik, Simon Korenjak, Andrej KorenË, Miha Krivic, Matej KræiË, Borut Lozej, Igor Maher, Polona Makovec, Franc MaleËkar, Silvo Ramπak, Stanislav RenËelj, Valentin Schein, Joæe Strnad, SreËko ©ajn, Samo Trebiæan, Katja Æagar, Matjaæ ÆnidarπiË, Joco ÆnidarπiË / Informacije zbrala, obdelala in uredila: Marica GombaË / Zemljevid: Geodetski inπtitut Slovenije / GrafiËna priprava in tisk: »ukGraf / Naklada: 60.000 izvodov / Postojna, november 2011 Slovenija, turistiœna karta, 1 : 500 000 - 2002, 9. izdaja, karta dopolnjena in popravljena: november 2011, Slovenska turistiœna organizacija, izsek. Zasnova in redakcija: prof. dr. Branko J. Rojc. Kartografska obdelava in priprava za tisk: Geodetski inøtitut Slovenije. © Turistiœno druøtvo Postojna 0 10 20 30 km In luË naj sveti na vaπi poti ... 21 22 23 16 14 6 11 7 8 9 10 17 15 1 12 2 UNESCO 5 3 4 13 20 19 24 1 Vilenica 2 8 4 Sveta jama 9 Pivka jama 14 3 Divaπka jama 10 »rna jama 15 6 7 ©kocjanske Postojnska jama Otoπka jama jame 11 Planinska jama 12 Jama pod Zelπke Predjam- jame skim gradom 17 16 Rudnik Krška jama æivega srebra Idrija Antonijev rov 5 Dimnice 13 Kriæna jama 18 Æelezna jama Æupanova jama 21 22 Kostanjeviπka jama 18 19 Pekel 20 Huda luknja 23 24 Podzemlje Pece turistiËni rudnik in muzej Muzej premogovniπtva Slovenije, Velenje Slovenija, turistiœna karta, 2002, 9. izdaja, karta dopolnjena in popravljena: november 2011,Slovenska turistiœna organizacija. Zasnova in redakcija: prof. dr. Branko J. Rojc. Kartografska obdelava in priprava za tisk: Geodetski inøtitut Slovenije. © Turistiœno druøtvo Postojna 0 10 30 km 20 A I H SLOVENIJA Ljubljana Postojna HR Na zadnji strani ovitka: Park Škocjanske jame, Mahorčičeva jama; fotograﬁja arhiv PŠJ Slovenska turistična organizacija Dimičeva 13, SL -1000 Ljubljana Tel.: +386 1 589 85 50 Faks: +386 1 589 85 60 E-naslov: [email protected] http://www.slovenia.info