1. No category

Kazalo
_
_
■■=£- '^=^==-
>
*
Foto: Luka Cjuha
Naročnik: GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE
Četrtino Slovenije
ogrožajo plazovi
Slovenija
je zaradi svoje pestre
geološke sestave, tektonske
porušenosti kamnin, velike
razgibanosti ozemlja ter tudi zelo
raznolikih podnebnih značilnosti
podvržena pojavljanju zemeljskih
plazov. 0 zgoraj omenjenem in o tem,
kako predvideti plazove, smo se
pogovarjali z dr. Matejo Jemec Auflič,
univ. dipl. inž. geol., iz Geološkega
zavoda Slovenije.
Zemeljski
plazovi
so
vedno večji pro-
Koliko se jih prina leto?
Po dozdajšnjih raziskavah in prostorskih
analizah pojavljanja zemeljskih plazov, ki
smo jih opravili na Geološkem zavodu Slovenije, je četrtina slovenskega ozemlja podvržena pojavom zemeljskih plazov oziroma
kar petina prebivalcev živi na območjih, kjer
blem tudi
bližno
v
Sloveniji.
sproži
je verjetnost pojava plazov velika. Vsako leto
se na območju Slovenije zgodi od nekaj de-
Geološki
zavod
Slovenije se
poleg
osnovnih
dejavnosti
ukvarja:
z raziskovalno dejavnostjo;
vodenjem projektov;
izobraževanjem;
pripravo projektne dokumentacije;
tehničnim svetovanjem in
z mednarodnim povezovanjem.
3
Kazalo
set do nekaj sto zemeljskih plazov. Trenutno
je v Sloveniji registriranih 6600 zemeljskih
plazov, skupno naj bi jih bilo po oceni strokovnjakov med 7000 in 10.000. Pri popisih
zemeljskih plazov je treba vedno upoštevati
dejstvo, da število evidentiranih plazov z
znano lokacijo ne odraža dejanskega stanja
v naravi in obratno.
Je res vedno več plazov?
Plazovi so se pojavljali tudi v preteklosti,
vendar je bilo manj materialne škode, kot je
je danes. Z razvojem tehnologije in gospodarstva so ljudje postali ranljivejši in občutljivejši za tovrstne pojave. Ob vse pogostejših
(ekstremnih) padavinskih dogodkih v zadnjih letih in daljših deževnih obdobjih se verjetnost pojavov zemeljskih plazov veča.
Eden od pomembnih razlogov za vse večje
škode je tudi v tem, ker Slovenija (še vedno)
nima veljavne zakonodaje na področju gradnje na območjih, ki so dovzetnejša za pojav
zemeljskih plazov.
Je
narejena
Naročnik: GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
bi bilo
vzroki
vsaj
za
kakšna študija, po kateri
približno jasno, kateri
plazove
in
kje
jih je
so
največ?
Seveda in vse bolj jasno je, kateri so vzroki
ter kje in kdaj so verjetnosti največje. Poglavitni vzroki za nastanek zemeljskega plazu
so tesno povezani z delovanjem naravnih
sil, vse pogosteje pa na njihov nastanek
vpliva tudi človek s svojimi nepremišljenimi
posegi v okolje.
Vzroke za nastanek plazov lahko delimo na
naravne danosti in splet različnih dejavnikov
(povzročitelji), ki vplivajo na stabilnost pobočij. Glavni naravni dejavniki, ki v veliki meri
pripomorejo k nastanku plazov, so geološka
zgradba in današnja geodinamika določenega območja. Med povzročitelje plazenj, ki
skozi daljše časovno obdobje pogojujejo razmere za nastanek plazu sodijo geomehanske lastnosti kamnin, geomorfološke lastnosti terena (naklon, ukrivljenost in orientacija terena, oddaljenost od strukturnih
elementov) in tip rabe tal.
Pri nastanku plazov imajo pomembno vlogo tudi sprožitveni dejavniki, ki dodatno
vplivajo na razmere nekega območja na način, ki lahko privede do porušitve stabilnosti.
Plazovi se lahko sprožijo zaradi človekovega
delovanja ali naravnih pojavov, ki se dalje
delijo na pripravljalne (sečnja gozda, vkopi/izkopi v pobočju, povečanje naklona pobočij, odstranjevanje vegetacije, namakanje) dejavnike in sprožilne (intenzivne kratkotrajne in dolgotrajne padavine, potresi,
erozija, tresenje tal, taljenje snega).
Padavine so eden glavnih sprožitvenih dejavnikov za nastanek zemeljskih plazov. Pri pre-
gledu prostorskega pojavljanja plazov v odvisnosti od časa smo ugotovili, da se zemeljski plazovi pojavljajo ob značilnih padavinskih
dogodkih/vzorcih. Do plazov lahko pride ob
kratkotrajnem deževju (intenzivne kratkotrajne nevihte, močni nalivi), ob daljšem manj
intenzivnem deževju, ali pa pri kombinaciji
obojih. Mnogo pogosteje tam, kjer so geološki pogoji primernejši za nastajanje plazov.
Tudi v Sloveniji so nekatera območja primernejša za pojav plazenja. Običajno so
plazenju najbolj podvržena tista območja, ki
ležijo na manj obstojnih terenih/kamninah.
To so območja osrednje Slovenije od Tolminskega čez Škofjeloško-Cerkljansko hribovje pa naprej čez Zasavsko hribovje proti
Posavju in Halozam. Zelo izpostavljene so
tudi Slovenske gorice, Goričko in del Pohorja. Ob tem je treba poudariti, da se lahko zemeljski plazovi pojavljajo tudi drugod.
Lahko navedete
na pobočjih
gov
kaj
ustreznih posein lahko navedete neneustreznega ravnanja?
nekaj
V tako morfološki razgibani državi, kot je
Slovenija, se težko popolnoma izognemo
posegom v pobočja. Da bi se izognili številnim posledicam, kijih za seboj pustijo neprimerni človeški posegi v prostor, je pri gradnji
objektov ter tudi drugih posegih zelo pomembno, da s posegi v pobočje ne porušimo mejnega ravnotežja, ki lahko vodi do
nastanka zemeljskega plazu. Zato je zelo
priporočljivo, da se pri gradnji objektov v pobočju upošteva naslednje: konstrukcija objekta se prilagodi pobočju, kontrolirano odvajanje padavinske vode v že obstoječe odtoke, urejeno površinsko odvodnjavanje, minimalen izkop in zasutje, objekt se mora ustrezno temeljiti v stabilno kamnino, vgradnja drenaž, ohranjanje vegetacije . .
Najbolj pogosti primeri neustreznega ravnanja pri posegih v pobočje so: konstrukcija
ni sposobna prenesti posedkov, neenakomerno posedanje slabo vezenega nasipa
povzroči pokanje, porušitev strmih nepodprtih izkopov, voda s strehe odteka v pobočje,
objekt ni temeljen v kamnino, zajezena voda vteka v pobočje in sproži zdrs, odstranjena vegetacija. Najpomembneje pa je, da se
tam, kjer je verjetnost za nastanek plazov
velika, ne gradi!
Zemeljske
načeloma težko
Upravo RS za
zaščito in reševanje ste pripravili neplazove
Skupaj
napovedati.
je
z
ko REŠITEV, KI BO OPOZARJALA NA NEVARNOST PLAZOV
LAHKO PODROBNEJE PRED-
-
STAVITE TO REŠITEV?
Zemeljske plazove je mogoče napovedati; v
prostoru lažje, v času pa nekaj težje. S sodobnimi prostorskimi programskimi orodji
lahko analiziramo povzročitelje plazov in ta-
ko učinkovito in z razmeroma z veliko zanesljivostjo določimo območja, ki so podvržena pojavu plazov. Na ta način je bila na
Geološkem zavodu Slovenije že pred desetletjem izdelana karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov v merilu 1:250.000.
Ta je zaradi svojega merila bolj informativne
narave, zato smo pred leti v sodelovanju z
ministrstvom, pristojnim za okolje, na pri-
meru 14 slovenskih občin razvili sorodno
karto tudi v merilu 1:25.000, ki deluje tudi
kot spletna aplikacija. S prostorsko natančnostjo od 10 do 50 metrov (odvisno od nivoja obdelave detajlov) ocenjuje verjetnost
za nastanek plazov v razredih od zanemarljive do zelo velike. Izdelek je preverjeno nepo-
sredno uporaben za občinsko prostorsko
načrtovanje in čudi nas, da ga je doslej naročilo le prgišče občin.
Posledice raznolikega podnebja se največkrat izražajo s pojavom padavin, ki igrajo
pomembno vlogo v človekovem in naravnih
(eko)sistemih. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) seje ob intenzivnih kratkotrajnih padavinah ali daljših padavinah v obdobju od 1990 do 2013 sprožilo veliko zemeljskih plazov, ki so lokalno
povzročili precej materialne škode na objektih, cestah in infrastrukturi, žal v nekaterih
primerih tudi smrtne žrtve. Po dosegljivih
podatkih Statističnega urada (SURS, 2013)
znaša skupna škoda zaradi pojavov drsenja
tal in snega (plaz, usad) v obdobju med
1994 in 2008 okoli 100 milijonov evrov.
Posledice teh dogodkov bi bilo mogoče
ublažiti in v nekaterih primerih tudi preprečiti z zanesljivim, v realni čas postavljenim
(dinamičnim) sistemom zgodnjega opozarjanja na nevarnost proženja zemeljskih plazov. Po naročilu Urada RS za zaščito in reševanje (ministrstvo za obrambo) je bil izdelan
projekt Masprem, katerega cilj je bil izdelava
dinamičnega modela, ki po javni spletni
aplikaciji napoveduje, katera območja so ob
povečanih količinah padavin izpostavljena
nevarnosti proženja zemeljskih plazov. Trenutno je izdelan sistem v testni fazi in je rezultate napovedi potrebno obravnavati previdno. Kadar model pokaže povečano verjetnost, se sestane strokovna ekipa Geološkega zavoda Slovenije, ki sprejme odločitev
o obveščanju javnosti. Sčasoma naj bi sistem
deloval
bolj samodejno.
4
Kazalo
~
-'^
£^^^^H^^HKJ~H^^^^^HUi^QK^Lfi£3jft*JLJ^^^S^^^^^^^^^^^^^H
B
*r
v
ri^^^^^^^^H^^^^M^^sIf^^t:-feii-'-*!**?> " r^^i'^'^^^^K^kkklm^kkm^mmmmmm\
'4
'
.'
mm^^^^^^^^^^mm^^^^mgm^ma^S^mams
.*«-
Naročnik: GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
.
ij^^^^^^E9SKl^^^naifl9flBG3^HB9BSK933. "
"
r
-
:
.A.^
"^--
'
■
i|
'-::;TfcBlM^^^^^^^^^M^W
.«2^<4
■
Foto: Tomaž Klipšteter
5