1
-ustanovljeni 18.2.2013
-pojavnost v medijih
-pridobili zagonska sredstva (p2a)
-trenutno naša energija usmerjena v postavite večjega akvaponskega sistema za
komercialno pridelavo zelenjave in rib
2
3
4
Dušik je za rastline zelo pomemben element, saj je gradbena sestavina aminokislin in
beljakovin. V zraku se nahaja okrog 78% dušika, ki pa je dvoatomaren in je za rastline
nekoristen. Rastline lahko prejemajo dušik le v mineralni obliki in sicer kot NH4AMONIJ, NO2-NITRIT in NO3-NITRAT.
Dušik se zaradi potreb rastlin hitro porablja, zato ga kmetovalci dodajajo v obliki
gnojil. Vendar ima to tudi slabo stran, saj kmetovalci velikokorat svoje obdelovalne
površine preveč oskrbijo z gnojili in zato prihaja do spiranja nitratov v podtalnico, kar
povzroča onesnaženost površinske in podtalne pitne vode.
5
6
NH4+ amonij ali amonijev ion je najpomembnejši pokazatelj onesnaženosti. Nastane
ob razkroju organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov ob nizki vsebnosti kisika. V
akvaponskem sistemu je prisoten kot izločki rib in ostanki ribje hrane, ki so v vodi in
jih ribe ne pojedo. Ribe izločajo NH4-AMONIJ neposredno v vodo preko škrg, zaradi
njegove dobre topnosti. Je močna kislina in lahko reagira z bazo pri čemer pride do
nastanka amonijaka (NH3).
Je toksičen, ni pa supertoksičen, kot amonijak NH3, ki ni nabita molekula in je zelo
toksičen. To velja tudi za rastline in ostale organizme.
Nitrifikacijski proces pri nizkem pH je počasnejši. To velja čisto na začetku, ko sistem
šele dobro zaženemo. Pri starejših sistemih lahko vzpostavimo dober in učinkovit
nitrifikacijski proces tudi pri nižjih pH vrednostih. Najbolj optimalen pH sistema je
med 6 in 6.4 (vir: dr. Nate Storey).
Ob povečanem amonijaku v sistemu velja, da moramo zmanjšati prehrano rib, recimo
prenehamo s prehranjevanjem za 1-2 dni. Če imamo kljub temu še vedno povečano
vsebnost NH3 pomeni, da se je v sistemu zadržala nekaj gnijoča zadeva in zato je
potrebno pregledati in očistiti sistem.
7
8
RIBE = s svojimi izločki predstavljajo vir hranil za rastline. Hrana, ki jo ribe prebavijo se
porabi dvakrat
BIOLOŠKA POVRŠINA = Biological Surface Area = KJER DUŠIČNE BAKTERIJE
PRESNOVIJO ŠKODLJIVI AMONIJAK (NH3) IN AMONIJ (NH4) V RASTLINAM KORISTEN
OZ. DOSTOPEN DUŠIK V OBLIKI NITRATA (NO3).
ZELENJAVNE GREDICE = se namakajo z obogateno vodo iz akvarija. Rastline porabijo
dušik v vodi in jo s tem prečistijo. Prečiščena voda se vrne nazaj k ribam
9
Breztalni način gojenja rastlin so poznali že v Starem Egiptu (od 3.000 p.n.š.).
Ko so preseljevali odrasla drevesa iz njihovih matičnih krajev je bilo breztalno gojenje
edini način, da ta drevesa preživijo v novem okolju, kjer je bila prst znatno drugačna in
bi rastline tako odmrle. Ni znano s katerim medijem so napolnili kontejnerje/vedra,
ampak glede na to, da so vedra prenašali ljudje na dolge razdalje je moral biti to lahek
material, ki je bil namočen v ustrezno hranilni raztopino.
Slika levo: najstarejši zapis o breztalnem gojenju rastlin.
Danes plavajoči vrtovi na jezeru Inle v Mjanmaru.
.
10
Prvi zapisi o akvaponiki oz. chinampas se pojavijo pri Aztekih (1.200 n.š.). To so bili
nekakšni vrtički iz prsti, ki so s pomočjo hiacint plavali v ribnikih.
Recimo Kitajci so na svojih riževih poljih naselili krape in s tem dodatno pognojili riž
11
1. AVSTRALIJA : akvaponski pioniriji. Prvi začeli razvijati akvaponiko, zaradi slabše
kakovosti tal in omejenimi vodnimi viri. Backyard aquaponics-vodilno podjetje
2. ZDA: kmalu za Avstralijo so tudi ZDA začele razvijati akvaponiko. Nelson&Padevodilno podjetje
3. KANADA: I.M. AQUAPONICS-vodilno podjetje, Just aquaponics-tudi eno od
podjetij
4. JAPONSKA : vodilno podjetje Japan Aquaponics. Vzpostavili akvaponiko po
uničujočem potresu in tsunamiju v letu 2011
5. ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI: zaenkrat je tu postavljen največji komercialni
akvaponski sistem. Postavilo ga je podjetje JBA Agritech.
6. VELIKA BRITANIJA: največ podjetij v Evropi je v VB. Bolj znana so: Aquaponics UK,
Bristol Fish project
7. ŠVICA: najbolj znani so Urban Farmers-prodajajo 3 produkte: veliki (nad1000 m2)
in dva majhna sistema (18 in 30 m2)
8. NIZOZEMSKA: podjetje Youmanitas Green Farms-ustanovljeni 2012
9. NORVEŠKA: trenutno konzorcij 4 podjetij z javno finančno podporo
10. MADŽARSKA: Peter Gonzi organizira delavnice in postavlja manjše sisteme. V
navezi z Matejem.
11. HRVAŠKA: Projekt vzgoje alg, akvaponika je stranski testni projekt.
12. AVSTRIJA: manjše podjetje objavilo načrte, da bi začeli spomladi 2013 postavljati
večji komercialni sistem
13. ITALIJA: bolj raziskovalno usmerjeni, podjetje AquaGuide, organizirajo on-line in
12
navadne tečaje
Dr. James Rakocy je pionir akvaponike v svetu. Doktoriral je leta 1980 na področju
akvakulture na Univerzi Auburn v Alabami v ZDA.
Dr. Nick Savidov iz Alberte v Kanadi.
Dr. Wilson Lennard iz Avstralije ima več kot 10 let izkušenj s komercialnimi sistemi
Dr. Nate Storey-iz ZDA, ima podjetje BrightAgrotech
12
V Avstraliji podjetje Backyard aquaponics skrbi za postavitev manjših hišnih
akvaponskih sistemov.
To so primeri delujočih domačih akvaponskih sistemov v avstraliji različnih
posameznikov.
Slike iz spletne strani backyard aquaponics.
13
Slike akvaponskega sistema podjetja Nelson&Pade (februar 2014)
Nilska tilapija
Mikro kalčki-mikrozelenjava
14
Kandasko podjetje Just aquaponics iz Vankuvra v Britanski kolumbiji
V Kanadi se raziskovalno z akvaponiko ukvarja dr. Nick Savidov iz Alberte
Slika levo zgoraj: prvi komercialni akvaponski sistem v Torontu v Kanadi
Slika desno zgoraj: Raziskovalni akvaponski center v Edmontu v Kanadi.
Slika spodaj: delujoči sistem v Calgaryu. Na sliki je Scott Weir, ki je postavil tak sistem
15
Po rušilnem potresu leta 2011 v Fukušimi so se odločili vzpostaviti akvaponiko, saj na
mnogih področjih pridelava hrane v tleh ne bo več mogoča.
Balkonski akvaponski sistem na Japonskem (200 L sistem, 10. nadstropje stolpnice v
Yokohami blizu Tokia, prostor: 1,5 x 1,2 m, za pridelavo zelišč, ker so na Japonskem
zelo draga, 80L rastnega volumna).
Slika desno: akvaponski sistem na Univerzi Shizuoka, južno od Tokia. Postavljen za
demonstrativne namene.
16
Tri slike: HAVAJI – Friendly aquapnics (Suzzane Friend and Tim Mann) organizira
večtedenske akvaponske delavnice na Havajih. V letu 2008 so pridobili certifikat za
organsko akvaponsko pridelavo. USDA (United States Department of Agriculture) je
odobrilo.
KANARSKI OTOKI-Slovenec Gregor Kocijancic je zagnal akvaponiko tam
17
Akvaponski sistem v Zimbabwe, KWaZulu-Natal, Empagneni (J Afrika)
G. Ken Konschel-zagnal projekt aquaponics Africa
Akvaponika na podeželju Kenije
Slika levo: iz Kampale, glavnega mesta Ugande.
Slika zgoraj desno: gradnja akvaponskega sistema v severni Tanzaniji (mesto Arusha)
Slika spodaj desno: Edith Nankya manager Afriškega združenja akvaponistov razlaga
osnove akvaponike
V Afriki obstaja Afriško akvaponsko združenje. Ima več kot 100 članov.
18
V ZAE je zankrat največji delujoči akvaponski sistem.
40 ton zelenjave in 12 ton rib za prodajo v supermarkete po ZAE.
400.000 L vode.
19
Slika zgoraj levo: V VB Farm shop v središču Londona. Aquaponics.uk
Slika zgoraj desno: The Bristol Fish project, zagnan sistem v Bedminstru
Slika spodaj levo: Herbs from Wales, valižanski akvaponski sistem
Slika spodaj desno: hišni akvaponski sistem v VB. Na sliki je 24-letna Becky Banbridge
– raziskovalka pri Aquaponics UK
20
Akvaponski sistem podjetja Urban Farmers v Baslu, tretjem najbolj naseljenem mestu
v Švici (166.000 prebivalcev)
21
Akvaponski sistem na Nizozemskem v mestu Bleiswijk. Avtor projekta: Willem
Kemmers
22
23
24
25
26
27
28
29
China: Zid za termalno maso
30
31
Ribnik
-Od 5-25 kg/m3
-različni materiali (PE, PVC, poliester, zemlja, epdm folija....)
-hitro in kvalitetno odstranjevanje usedlin (Cornell-ov dvojni odtok) – hitrost vrtenja vsaj 30 cm/s
- razmerje premer: globina 5:1
Vodna napeljava: čim bolj ravna – manj izgub ( DN 25mm koleno – 1m, T-kos 1.5m, nepovratni ventil
5.6m) + višina
Črpalke: čim bolj varčne in vzdržljive
-potopne s keramičnimi osmi
-cirkulativne
-recirkulacijske
Gojitveni prostor: Prostor mora biti zračen, s primerno vlago (60-70), ter temperaturami med 20-25°C
-različni načini kontroliranja (evaporativno, toplotne črpalke, solarni rastlinjak)
Biofilter: Trickling filter, Fluidized filter, Moving bed filter, gramozni filter
- 3% od vnešene hrane je amonijak (npr 100g) – 5kg rib 2%
-odstrani se ga 0,6g/m2 specifične površine
- specifična površina hidrotona je 200 m2/m3
- 3g/0,6g/m2 = 5m2 : 200m2/m3 = 0,025m3
32
33
11 m3/m2 radialni filter
34
35
36
37
38
39
40
41
42
Rastline, ki imajo visoke prehranske zahteve bodo dobro uspevale v sistemu, ki je
bolje založen z ribami.
ZAHTEVNE RASTLINE SO: paradižnik, paprika, kumare, fižol, grah, brokoli, cvetača,
zelje, bučke
43
Pridelava lastnih semen in ustvarjanje lastne banke eko semen.
44
Pridelava lastnih semen in ustvarjanje lastne banke eko semen.
45
Pridelava lastnih semen in ustvarjanje lastne banke eko semen.
46
POMLAD
1. stolpec: artičoka, fižol, sladka melona, korenje, ohrovt (collards), koruza, kumare,
jajčevec
2. stolpec: česen, zelišča, ohrovt (kale), koleraba, por, solata, melona, ohrovt (mustard
greens)
3. stolpec: okra (lady fingers), čebula, peteršilj, pastinak, arašidi, krompir, muškatna
buča, redkev
4. stolpec: špinača, zucini bučke (squash), jagode, blitva (swiss chard), repa (turnip),
paradižnik, lubenica, zuccini bučke
POLETJE
1. fižol, blitva (chard), koruza, česen
2. Zelišča, solata, ohrovt, čebula, okra, paprika, špinača, redkev, bučke, paradižnik
47
JESEN
1. pesa, kitajsko zelje, brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenje
2. cvetača, zelena, endivja, česen, ohrovt, koleraba
3. solata, gorčica, čebula, peteršilj, grah, redkev
4. špinača, sladki grah, blitva, repa
ZIMA
1. šparglji, rdeča pesa, brokoli, brstični ohrovt, zelje, cvetača
2. endivja, hren, ohrovt, koleraba, solata, čebula
3. peteršilj, pastinak, grah, redkev, rabarbara, šalotka
4. špinača, blitva, repa
48
49
50
51
Esencialen (nujno potreben) element oz mineralno hranilo. Je nujno potreben, brez
tega rastlina ne more normalno zaključiti svojega življ. kroga, do tvorbe kalivih semen.
Ne moremo ga nadomestiti z drugim elementom.
MAKRO: dušik, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, žveplo, silicij
MIKRO: klor, železo, bor, mangan, natrij, cink, baker, nikelj, molibden
52
53
54
55
MANGANESE-mangan
POTASSIUM-kalij
DOBRO MOBILNI ELEMENT: dušik, fosfor, kalij, magnezij, klor
Simptomi pomanjkanja se najprej pojavijo na starejših listih
SLABO MOBILNI ELEMENTI: bor, železo, kalcij
Simptomi se najprej pojavijo na mlajših delih rastline
56
SLABO MOBILEN MAKROelement
57
SLABO MOBILEN MIKROelement
Tega največkrat zmanjka v sistemu.
58
SREDNJE MOBILEN MAKROelement
59
DOBRO MOBILEN MAKROelement
60
DOBRO MOBILEN MAKROelement
Tega največkrat zmanjka v sistemu
61
DOBRO MOBILEN MAKROelement
62
DOBRO MOBILEN MAKROelement
63
Mikroelementi manjkajo v sledovih.
64
Mravlje se hranijo z medeno roso, zato s pogosto navzoče ob kolonijah uši. Mravlje
skrbijo za uši, jih varujejo ter prenašajo na druge rastline in jih tako širijo med
rastlinami.
65
66
67
Paradižnikov list okužen z belo muho in tretiran s parazitiodni osico.
68
69
Ta družina dobila ime po tem, ker večina pripadnikov zapreda pajčevino
Bledenje lista vzdolž glavne žile
Pršice prelke na bršljanu
70
71
72
BV rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu, ki uporablja žive
naravne sovražnike (koristne organizme), antagoniste ali kompetitorje ali njihove
produkte in druge organizme, ki se lahko sami razmnožujejo.
BV je usmerjeno v varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov v naravi in na
ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v zavarovane prostore.
Koristni organizmi so: plenilci, parazitoidi, entomopatogene ogorčice,
entomopatogene glive, bakterije, protozoi, bakulovirusi, ki zatirajo škodljivce in
antagonistični mikroorganizmi, ki zatirajo povzročitelje bolezni.
Trgovski pripravi vsebujejo ličinke koristnih organizmov ali živalice (25 živalic v 100 ml
posodicah).
ZANIMIVOST: Pri paradižniku več kot 95 % teh pridelovalcev nadzoruje populacijo
rastlinjakovega ščitkarja s koristnimi organizmi
73
Biotični pripravki se na rastline nanašajo enostavno, ročno ali z enostavnimi
napravami, niso nevarni ljudem in ne poškodujejo rastlin, ne puščajo ostankov, nimajo
karence, ne vplivajo na pojav rezistence pri škodljivih organizmih, ne onesnažujejo tal,
vode in zraka. Zaščitna sredstva pri delu niso potrebna.
Domačih laboratorijev za komercialno razmnoževanje koristnih vrst še nimamo. Za
zdaj smo vezani na uvoz.
Preko 30 podjetij je združenih v mednarodno združenje IBMA (International
Biocontrol Manufactures Association) s sedežem v Švici.
http: //www.ibma.ch
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84