File
8. občni zbor ZDRUŽENJA REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME (ZRKSHP) 4. marec 2012 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Pričetek OZ ob 10.22 uri. Jože Škulj: Otvarjam redni letni občni zbor združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. spoštovane rejke, rejci, spoštovani gostje, prav lepo vas vse skupaj pozdravljam v imenu združenja rejcev konj in svojem imenu. prav posebno pa še med nami pozdravljam naše goste. kot prve bi pozdravil goste iz Avstrije, gospoda predsednika Čika Marjana in njegovega očeta, dolgoletnega našega ljubitelja in prijatelja in seveda tajnika združenj gospoda Opatika. "Ploskanje". Pozdravil bi tudi med nami sam nevem da ga ni, dali smo vabilo opravičila nismo dobil, ministra gospoda Franca Bogoviča in prejšnjega ministra Dejana Židana. Pozdravil bi predsednika kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije gospoda Cirila Smrkolja, vodjo za živinorejo pri kmetijski gozdarski zbornici Slovenije gospoda Danila Potokarja, predsednika zadružne zveze Slovenije gospoda Petra Vriska, ki so fantje rekli, da pride vidu ga nisem, se opravičujem. Potem bi pozdravil podžupana občine Trebnje, našega gostitelja gospoda Silvestra Prparja. Našega župana občine Ig, kjer ga tisti ki dirkate in ukvarjate s konji ga tudi vsi poznate predsednika? župana občine Ig gospoda Janeza Cimpermana. Iz biotehnične fakultete bi pozdravil gospoda dr. Potočnik Klemena, predsednika sindikatov kmetov in poslanca gospoda Žveglič Romana, predsednika koordinacijskega odbora, predsednika avtohtonih pasem pri genski banki, predsednika sveta za živinorejo v Sloveniji, predsednika slovenskega združenje rejcev pasme Haflinger, pozdravil gospoda magistra Staneta Berganta. Predsednika slovenskega združenja rejcev konjev pasme Posavec gospoda Simoniška Antona z delegati. Predsednika strokovnega sveta združenja gospoda magistra Janeza Rusa moram povedati, da se je opravičil. Strokovnega vodja za konjerejo v Sloveniji gospoda dr. Matjaža Mesariča, vodja za žrebce pri strokovni službi gospoda inženirja Darkota Platonjaka, vse botre na našem praporu, ki jih imate tam na trakovih so napisane bodo tudi pozneje ves spisek oddan, da ne bom predolgo čital. Družino Glušac iz žrebetišča Briga, se opravičujem pozabil sem gospoda dekana veterinarske fakultete gospoda profesorja Marjana Kosca, predsednika konjerejskega društva Radohova vas gospoda Vrhovca Milana, predsednika konjerejskega društva Trebnje gospod Kužnik Franca in vse predstavnike konjerejskih društev iz Slovenije. No to so bili naši gostje. Prebral bi vam dnevni red potem pa ga damo v potrditev (dnevni red), katerega ste ga prejeli po pošti na dom. Pa bi prečital. Potrditev delovnega predsedstva, izvolitev organov zbora, poročilo za leto 2011 predsednika, tajnice, blagajničarke, časnega razsodišča strokovnega sveta nadzornega odbora. Razprava o poročilo nadomestne volitve, beseda gostov, načrti in plani za leto 2012, podelitev priznanj in razno. Če se s tem strinjate bi prosil, da to potrdite z dvigom rok, če pa ima kakšen še kaj za dodat pa lahko doda prosim pa naj pove pa bo pol ko bo tajnica da se to dopiše. Prosim za roke. Je kdo proti? Vzdržal. Noben. Da bi naše delo potekalo ne nemoteno pa bi predlagal delovno predsedstvo. Za delovnega predsednika predlagam gospoda Janeta Šivca, zapisnikarico gospo Tanjo Gobec, overovatelja zapisnika gospo Janjo Pešelj in gospoda Zajc Petra, verifikacijska komisija pa gospoda Gabron Erik in Brežnik Ivan. Če se s tem predlogi strinjate ali imate kakšen drug predlog, če ima kdo lahko pove, če se pa s temi predlogi strinjate pa bi še enkrat prosil za dvig rok, da gremo naprej z občnim zborom. Hvala lepa. Kdo proti? Noben. Tole bi bilo sedaj to. Bi nadaljevali z OZ prosim komisijo, da zasede ta delovna mesta predsednika in dveh overovateljev da pride na oder in da gremo z dnevnim 1 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME redom. Moram povedat, da je občni zbor sneman tako, da če bo kakšen imel kakšno vprašanje ali karkoli do naših gostov pa da pride na oder, da bo povedal v zvočnik in vprašal vprašanja, da se lahko to odgovori, kar ne bo jasnega. Hvala lepa zaenkrat. Jani Šivc: Torej spoštovane rejke, spoštovani rejci, prav lepo vas tudi v imenu delovnega predsedstva in v svojem imenu pozdravljam na 8 rednem občnem zboru združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme in se seveda zahvaljujem našemu gostitelju. smo tule že nekaj let zapovrstjo v Galaksiji - Trebnje. Naprošam že na začetku verifikacijsko komisijo gospoda Erika Gabrona in Ivana Brežnika da mi čimprej sporočita število članic in članov za potrditev sklepčnosti za volitve, ki jih imamo v toku današnjega 8 rednega občnega zbora. Ivan Brežnik: vseh članov je 260. Jani Šivc: Najlepša hvala. Dnevni red, ki ste ga, kot je že predsednik povedal, prejeli na dom in ki smo ga potrdili pomeni, da bomo imeli kar aktivni občni zbor, kajti 10 točk dnevnega reda z vsemi poročili in z predavanji ki sledijo. Tako se bomo kar nekaj časa družili zato vsi tisti, ki se boste prijavili kakršnemu koli komentarju pa potem odgovori na zastavljena vprašanja naj bodo kratki in jedrnati. Preden pa seveda začnemo z občnim zborom žalostna novica kajti v preteklem letu sta nas na žalost zapustila dva naša člana in sicer Franci Pirnat, ki je bil član združenja rejcev od čisto samega začetka, kot znan žrebčar in rejec konj slovenske hladnokrvne pasme pa tudi lipicanske pasme, verjamem da ste ga kar velika večina dobro poznali, je tisti pravi rejec in pa gospod Jože Urbanč, ki je bil ustanovitelj pasme združenja je čisto praktično od samega začetka, ko so bile še vse te pasme pod enim okriljem, ki je predsednik in častni predsednik posavskega društva iz Krškega, ki je bil predsednik združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme pasme haflingerjev v Sloveniji in predsednik nadzornega odbora združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. Prosim za minuto molka. Slava jima. Slovenija je seveda resnično izgubila dva velika človeka, dva velika rejca, ampak verjamemo da je njuna to, da vsi tisti ki ste tule v Galaksiji bomo šli po zamisli tudi našega Franca in Jožeta v bodočnost saj je bila njuna želja, da vsi skupaj ostanemo taki rejci in rejke kot ste spoštovane gostje in gosti. Prvo od poročil, ki ga bomo spremljali v današnjem 8 rednem občnem zboru, je poročilo predsednika združenja rejcev konj gospoda Jožeta Škulja. Jože Škulj: Spoštovane in spoštovani še enkrat lep pozdrav. v združenju rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme je ca. 800 članov. V novem spisku katerega sedaj imamo je 600 članov. V sam rejski program pa je vključenih s svojimi živalmi 550 članov. Na zadnjem strokovnem svetu pa smo se dogovorili, da kar se tiče strokovnega dela in izvajanja delovne sposobnosti razvrstitev živali po osvojenih točkah kobil in žrebcev nam bo podal gospod dr. Matjaž Mesarič. O samem strokovnem delu v združenju pa nam bo podal predsednik strokovnega sveta gospod magister Janez Rus. O sestankih, na ministrstvu, na biotehniški fakulteti, na svetu za živinorejo pa nam bo podal gospod magister Stane Bergant, predsednik koordinacijskega odbora vseh treh združenj. Sedaj pa bo prišlo na delo združenja. V letu 2011. 2 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME -11.1. smo se udeležili sestanka licenciranja žrebcev za zamudnike veterinarske fakultete v Ljubljani. -17.1 smo se udeležili in pripravili vlogo za ponovno žigosanje živali, to smo oddali vlogo lipicanci gospod magister Rus bi vedel o tem več povedati ali pa gospod Bergant, kar se tiče žigosanja in seveda združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme in posavsko društvo združenja posavskega društva pa nekaj več mesečih in po interviranju smo dobili obrazložitev po kakšni metodi se to lahko opravi in to da to za naše rejce ni dosegljivo. Več o tem boste slišali od magistra Janeza Rusa ali gospoda magistra Staneta Berganta. Udeležili smo se občnih zborov združenja rejcev slovenskega združenja rejcev pasme Posavec v Krškem in slovenskega združenja rejcev konj pasme Haflinger v Ljubljani. Udeležili smo se vseh občnih zborov po sloveniji tam kjer smo dobili povabilo in to KD Sostra, KD Barje, KD Radohova vas, KDCelje, KD Škocjan, KD Semič, KD Krim, KD Šentjur, KD Višnja Gora. 5. Po našem občnem zboru v Trebnjem se je zbralo v lanskem letu to se pravi 100 več ljudi kakor danes. 2.3.2011 se je ponovno zbrala na komisiji dela navzoča tudi za licenciranje za zamudnike žrebcev v Ljubljani. To se pravi, da smo imeli dvakrat za zamudnike v Ljubljani, ker niso pripeljali na prvo žigosanje v Vrbeljne, ko je osnovno. 7. Na povabilo Gregorjeva sejma v Novem mestu so se člani združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme udeležili s svojimi živalmi in to: Martin Može, Nikola Obrč, Slavko Žonta, Anton Gorc, Boštjan Gorc, Janez Železnik, Franc Kužnik in Lenart Janez. Verjetno nismo katerega pozabil, tak sem jaz dobil spisek. Za organizacijo in pripravo razstave pa bi se posebno rad zahvalil rejcu Gorc Antoniju, ki je tudi sodeloval s svojo kobilo in žrebetom tri dni na tem sejmu. Predstavitev združenja in rejcev na sejmu sva opravila predsednik združenja in Anton Gorc. Vsem rejcem pa še enkrat najlepša hvala za udeležbo na tem sejmu. 8. V mesecu marcu smo dobili odločbo iz ministrstva za kmetijstvo, da prihaja v last upravljanja z državnimi žrebci vsa tri združenja. Več o tem nam bo povedal gospod magister Stane Bergant. 9. v začetku aprila smo se udeležili razstave plemenskih žrebcev in kobil posavske pasme v Krškem. Na tej prireditvi se je tudi predstavila kolekcija hladnokrvne pasme. Na njej so se prestavili rejci in žrebčarji: žrebčar gospod Branko Grmovšek z žrebcem Čuvaj Vulkanom, žrebčar gospod Pečnik Ivan z žrebcem Ahilom, žrebčar gospod Pacek Jože z žrebcem Fatalistom, žrebčar gospod Lajkovič Franc z žrebcem Galvulkanom, žrebčar gospod Kotnik Alojz z žrebcem Miško Vulkanon. Sodelovali so tudi rejci s kobilami: rejec Gorc Anton s kobilo Zorico in s kobilo Viktorij, rejec Ljakovič Franc s kobilo Jugomiša in kobilo Kasandra-Mojca, rejec Pečnik Ivan s kobilo Liso. Za organizacijo se bi lepo zahvalil slovenskemu združenju rejcev konj posavec, posebno pa še predsedniku gospodu Simoniško Antonu za sodelovanje, za pogostitev na tej lepi prireditvi. Za organizacijo in pripravo kataloga in izbiri živali pa bi se lepo zahvalil veterinarski fakulteti, selekcijski službi za konjerejo, posebno pa še doktorju Matjažu Mesariču, Nataši Gorišek za predstavitev rejcev in živali slovenske hladnokrvne pasme. 18.6.2011 udeležili smo se razstave, parade in spretnostne vožnje, ki jo je organiziralo KD Radohova vas in se vsem najlepše zahvaljujemo, še posebeji predsedniku Vrhovc Milanu. 20.6.2011 dobili smo strokovni obisk iz Avstrije, ki ga je vodil predsednik gospod Čik Marijan in gospod Papotnik in še en delegat je bil tistega nimam imena, kjer smo si ogledali žrebetišče. Živali so bile v dobri kondiciji za kar gre velika zahvala družini Glušec in veterinarski fakulteti. Sama kvaliteta pa se vsako leto izboljšuje kar gre velika zahvala v selekcijski službi. Kaj so pa videli naši sosedi iz 3 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Avstrije nam bodo sami povedali danes, ker so med nami. Na tem združenju je sodelovala komplet strokovni svet združenja in selekcijska služba iz veterinarske fakultete za kar bi se še enkrat lepo zahvalil. 18.8. 2011 smo imeli zadnji sestanek in določitev rejcev v Gornji Radgoni. Opravili smo karakteristike rejcev in veterinarska fakulteta pa je pripravila dokumentacijo rodovnikov živali ki so bile predstavljene na Agra sejmu v Gornji Radgoni. Na sejmu v Gornji Radgoni so sodelovali rejci: žrebčar gospod Peter Zajec iz Gornega brezova z žrebcem Jupiter Elmer XV, drugi je bil rejec gospod Marko Ročnik, Podhom 6, s kobilo Francozinjo z žrebetom, ki jo predstavlja kot avtohtono pasmo slovenske hladnokrvne pasme in rejec Cafuta Jože iz Celestine z kobilo Nadresa Maja in kobilo Ceneja Miša v vpregah in vozičkih. Vsi trije rejci so dobili državna priznanja za rejec leta od ministra za kmetijstvo, posebno pa bi se rad zahvalil strokovnemu komentatorju predsedniku strokovnega sveta združenja za predstavitev živali gospodu magistru Janezu Rusu. Zahvalil bi se tudi vsem rejcem za predstavitev živali na tem sejmu. Sami veste, da je to kar naporen dan, da si 5, 6 dni na taki prireditvi. 13. 3.9.2011 smo se udeležili razstave žrebcev na Barju, ki je prav lepo in vzorno pripravilo konjerjsko društvo Barje z predsednikom Marjanom Trčkom. V sodelovanju z veterinarsko fakulteto gospodom Matjažem Mesaričem revijo o konjih z urednico Manco Mernik in z kmetijsko gozdarsko zbornico z Cirilom Smrkoljem. Za tako lepo pripravljeno prireditev pa je bilo škoda, da se je na to prijavilo premalo živali. V komisiji so sodelovali gospod doktor, kot predsednik Matjaž Mesarič, urednica Manca Mernik, gospod inženir Darko Platonjak, gospod Božo Miklavčič in predsednik združenja. Vsem rejcem, žrebčarjem, ki so bili na tej prireditvi se jim najlepše zahvaljujemo. Predvsem pa se najbolj zahvaljujemo predsedniku komisije gospodu doktorju Mesariču za strokovno razlago. Posebna zahvala pa gre konjerejskemu društvu Barje in seveda njegovemu predsedniku Marjanu Trčku. 14. 4.9.2011 je KD Sostro in združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme organiziralo 4. državno prvenstvo konj pasme v spretnostni vožnji v Ljubljani v Zajčji dobravi. Na tej prireditvi se je videlo spretnost in fizična zmogljivost živali tako kot voznika. Na tej prireditvi bi lahko opravili delovni test, a nismo dobili nobenih prijav, čeprav je bila komisija pripravljena z veterinarske fakultete in strokovni sveti ni bilo prijav tako da tega nismo speljali. V spretnostni vožnji smo dobili novega državnega prvaka gospoda Nejca Hlebša mladega in prosim en aplavz za državnega prvaka. Na drugo mesto je prišel s kobilami Anton Jančar, na tretje mesto je prišel Avšič Ambrož in moram pohvaliti konjerejsko društvo Sostro, vsi trije so iz konjeniškega društva iz Sostro. Posebna zahvala pa gre organizaciji konjerejskemu društvu Sostro, posebno pa še gospodu predsedniku Hlebš Matjažu. 15. na povabilo konjerejskega društva Celje smo se 10.9.2011 udeležili tekmovanja spretnostne vožnje eno in dvovpreg za kar se lepo zahvaljujemo. Prireditev je bila lepo organizirana kar gre velika zahvala predsedniku gospodu Piku in članom Gabrno Eriku in gospodu Ivanu Brežniku. 16. 15.10.2011 sodelovanje konjerejskega društva Krim, združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, veterinarske fakultete in občine Ig smo organizirali razstavo petletnih žrebcev, licenciranje žrebcev, zamenjavo žrebcev, ki so že plemenili štiri leta na postajah in potrditev žrebca za rejo in rabo ter delovni test žrebcev v Vrbljenu pri Igu. Zahvalil bi se tudi županu občine Ig gospodu Janezu Cimpermanu za sodelovanje in finančno pomoč združenju rejcev. Moram povedati, da takega župana, ki ga ima občina Ig ga ni. Ni prireditve, ni dirke, da se gospod župan 4 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Janez Cimperman udeležil, pa naj bo to na državnem ali društvenem nivoju. Zahvalil bi se tudi za sodelovanje in pripravo prostora konjerejskemu društvu Krim za sodelovanje. Za strokovno delo pa bi se zahvalil veterinarski fakulteti z gospodom doktorjem Matjažem Mesaričem z ekipo. Moram pohvaliti rejce, žrebčarje za urejene živali. Ugotavljamo, da so živali vsako leto bolje urejene, to pa verjetno tudi zato, ker bi bilo rejca sram, da pripelje živali v slabi kondiciji in slabo urejene. Razpored samih žrebcev po točkah bo podal gospod magister Matjaž Mesarič. 17. Na skupnem sestanku strokovnega sveta pa smo se zbrali v žrebetišču Briga vseh treh združenj, predsednik gospod Bergant, gospod Simonišek Anton in ogledali smo si žrebetišče za dve in tri letne žrebce. Žrebci so bili v zelo dobri kondiciji za kar gre velika zahvala veterinarski fakulteti in družini Glušac. Gospod inženir Darko Platonjak nam je predstavil triletne žrebce glede semena in skupno zbranih točk za vse tri pasme. Na tem sestanku smo se pripravili grobo razdelitev mladih in starih žrebcev. Za bolj natančno razdelitev pa smo si zbrali datume, da se vsaka pasma posebej domeni za razporeditev žrebcev. Pogostitev nam je letos pripravilo združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme pod vodstvom gospoda Gorc Antona za kar se mu najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi za gostoljubje družini Glušac. 18. 22.10.2011 smo organizirali delovni test za triletne kobile in starejše kobile na kmetiji Gorc. V sodelovanju z združenjem rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme in veterinarsko fakulteto z gospodom Mesarič Matjažem smo organizirali odlično, prostor je bil lepo pripravljen za to prireditev. Na test se je prijavilo 13 živali, triletne žrebice in nekaj starejših kobil. Od 13 ni samo ena opravila delovnega testa. Mesta rejcev in mladih kobil po točkah bo nam povedal gospod doktor Mesarič, lahko pa jaz povem tudi za rejce, ki niso bili: prvo mesto gospod Brajer Adolf z triletno kobilo, drugo mesto gospod Boštjan Škulj z triletno kobilo, tretje mesto gospod ??? Janez z triletno kobilo in četrto mesto Boštjan Škulj z triletno kobilo. prvo mesto pa je zasedla kobila rejca gospoda Kastelic Jožeta. Najlepše bi se rad zahvalil veterinarski fakulteti in doktorju Matjažu Mesariču, Božetu Miklavčiču in strokovnemu svetu za delo v komisiji. Prav posebno priznanje pa dobi družina Gorc za pripravo prostora, pripravo živali, posebno zahvalo pa še tudi Boštjanu za pripravo živali in Antonu Gorcu. Za zaključek, dobro hrano in pijačo, bi se rad zahvalil tudi družini Gorc. 19. 29.10.2011 smo se napovedal slovensko združenja rejcev konj Posavec, udeležili delovnega testa kobil in žrebcev posavska pasme v Kostanjevici. Za lepo pripravljen prostor in pogostitev se še enkrat lepo zahvaljujem predsedniku združenja Simonišek Antonu. 20 - Na povabilo avtohtonih pasem iz biotehnične fakultete in doktorja Klemena Potočnika smo sodelovali na gospodarskem razstavišču v Ljubljani na sejmu Narava in zdravje. Na sejmu je sodeloval rejec Boštjan Škulj iz Iške vasi pet dni s kobilo Elo in Mišo - žrebičkom za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Gospodu doktorju Klemenu Potočniku je pa tudi predstavil na tem sejmu molžo kobil in mleka za kar se najlepše zahvaljujemo. Kaj več o molži in mleku nam bo verjetno sam povedal, ker je udeležen na tem našem občnem zboru. 21 - združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme in KD Krim, občina Ig in veterinarska fakulteta smo se 11.11.2011 na Martinov petek organizirali odkup, vaganje, čipiranje mladih žrebcev vseh treh pasem na žrebetišču Briga. Posebno bi se rad zahvalil gospodu Matjažu Mesariču, Antonu Genzu, Lukatu Antonu in Zinki, Bavc Francu 5 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME in Danici Škulj, Boštjanu in Danici za pomoč in delo pri pogostitvi. Za strokovno delo in izvedbi pa bi se rad zahvalil gospodu doktorju Mesariču in kompletni ekipi. 22 - nismo organizirali državne dirke v kasu, ker je bilo premalo prijav. V lanskem letu smo imeli že eno dirko v kateri so sodelovali tudi rejci z živalmi v sklopu društva konjerejskega društva Krim, za letos naprej smo se pogovarjali, ker če hočemo mi sami narediti državno dirko moramo zbrati 25, 30 parov konj - to bo težko, da narediš državno dirko, da imamo polfinale, finale pa dirko. Odločili smo se tako, da bomo letos v sklopu, ko bo imel KD Krim dirko, da bomo povabili in opravili tudi eno dirko vmes, če ne bo več prijav kar se tiče hladnokrvne pasme v paru za slovensko hladnokrvno pasmo. Nismo tudi organizirali delovnih testov po Sloveniji, kjer so bili napovedani na večih krajih. Rejcih so bili zato ampak kakor ste videli glavna je bila samo pri družini Gorc, na Vrbeljnah ni bilo zadosti prijav, za center Slovenije ko smo se pogovarjali se rejci ne prijavljalo ali nimajo pripravljenih živali - zakaj ne? tako da smo pol samo to izvedli na večih krajih pa je bilo odpovedano, ker ni bilo prijav. Zdaj bi pa še povedal - odprte teme na ministrstvu katere še nismo rešili do konca. Konjereja mora biti enakopravna kmetijska panoga kot so govedorejci, prašičerejci in drobnica. Podpore kobil do julija kot kravo do julija - to se pogovarjamo že vrsto let - 10 let mogoče nazaj. Tam bo verjetno iz ministrstva, iz kmetijsko gozdarske zbornice nam bodo tudi povedali kaj več o tem. Pomoč pri nakupu živali, žrebic, tako kot v Avstriji - tega tudi nimamo, krovne premije tako kot govedorejci najbolj rejce zanima tako kot mene kot vsakega posebej konja, trg kako bi s trgom prišli nekam ven, da bi se te živali začele prodajati pa odkupovati. Sami veste, da v prejšnjih letih, 5 - 10 let nazaj so odkupovale žrebeta tudi zadruge. Sedaj zadruga jih nima sploh na spisku in sploh se nočejo pogovarjati, če vprašate kako to in radi bi enkrat odgovor zakaj naše zadruge ne odkupujejo teh živali. Imeli smo tudi klanje na domu. Vsi veste da za vse živali razen za konje in govedo smo padli ven. Če za prašiče da lahko zakolješ tri doma je ven vržen, bi lahko tudi enega žrebeta, če cela družina dela doma zaklala. Ne vemo kako daleč je tle, kaj je s tem, to bodo tudi naši fantje povedal. Še enkrat bi se rad zahvalil predsedniku koordinacijskega odbora vseh treh združenj za sklice sestankov in vodenja gospodu magistru Stanetu Bergantu. Zahvalil bi se rad strokovni službi za konjerejo in sodelovanju gospoda doktorja Matjaža Mesariča in ekipi, strokovnemu predsedniku združenja gospodu Janezu Rusu za strokovno pomoč, zahvalil bi se kmetijsko gozdarski zbornici posebno pa predsedniku gospodu Cirilu Smrkolju in gospodu Danilu Potokarju za sodelovanje in prostore, kjer imamo sestanke preko celega leta. Najlepše bi se zahvalil pravnemu nadzornemu odboru, časnemu razsodišču, blagajničarki in pomoč in delu združenju. Osebna zahvala pa gre naši blagajničarki Zinki Lunka, ker sama ve, da midva morava dostikrat čarati zapisnike, tako kot z Matjažem Grbcem s katerim pripravljamo tele zapisniki same in sami vesta, da smo na lanskem občnem zboru potrdili in izvolili tajnico. Tajnica je bila samo enkrat na sestanku, da je prevzela papirje in nikoli več. Poslala nam je obvestilo, da je ne bo več, ker ona ne more toliko delati, seveda sej ni dela nič ker še nismo imeli nič - ne sestanka niti enega zapisnika od nje. Dobili smo še eno tajnico, smo rekli ta je malo boljše je malo bližnje, smo imeli tri sestanke sigurno zaradi tega smo se skupaj zbrali, predlagali in potrdili, bila je samo takrat ko je bila razstava žrebcev na našem delu na Vrbeljnu. Prišla je in potem po tisti zakuski - malici ni bilo nikoli več - nasvidenje. Vsaj danes bomo mogli izbrati tajnico, da bo vsaj nekaj delala, ker je tajniškega posla dosti, ampak jaz pa ne morem biti tajnik in predsednik, blagajničarko pa imamo super. Zahvalil bi se tudi gospodu Matjažu Hlebšu za delo in pripravo internetne strani združenja rejcev 6 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME tako, da bodo sedaj naprej naši člani združenja bolje obveščeni preko internetne strani. Hvala lepa ker ste me poslušali. Jani Šivc: Najlepša hvala torej za izčrpno poročilo, ki ga je podal predsednika združenja rejcev gospod Jože Škulj. Problematika, ki ste jo sami slišali na koncu o tajnicah, veste tudi sam sem imel priliko videti kako je že z samo manjšim segmentom dela tajnice, ko je bila tajnica Sabina Gerbec, ko ni enostavno poslati 800, 900 pošt, kuvert celotnemu združenju - koliko pakiranja je to praktično ti to pobere ogromno časa in današnja mlada dekleta si ga pač niso pripravljena vzeti kot zgleda - zato bomo danes poizkusili potrditi tajnico, ki je bila v nekdanjem času že preizkušena. Seveda pa bi prosil gospoda predsednika, da poda še čisto kratko poročilo namesto tajnice in sicer Jože to ve na pamet tudi brez zapisnika. Jože Škulj: Čeprav ne vem saj napisan mam. Lahko povem, da je v letošnjem letu bilo sestankov strokovnega sveta štirje, rednih sestankov združenja smo imeli 6, izrednih je bilo 8, sestankov na veterinarski fakulteti pri gospodu Mesariču in Platovnjaku smo imeli 18. Lahko povem, da jih je bilo več, ker se mi vsak teden dobivamo enkrat ali dvakrat kar se dogaja pri žrebčarjih ali kaj se domenimo. Manjka nam tajnica, mislim, da jo bomo danes izvolili in potrdili in da bomo s tem šli naprej. Hvala. Jani Šivc: Naslednje poročilo, ki ga pričakujemo je tisto, ki vas vse gotovo zanima, to je stanje financ - blagajniško poročilo gospe Zinke Luka. Zinka Lunka: Dober dan, lepo vsi pozdravljeni. Od prejšnjega leta nam je ostalo na računa 7262,56e. Prihodki pa so bili članarina in pristopnina 12.006 eur, subvencije po razpisu agencije za kmetijske trge, kjer smo se prijavili na razpis, so nam odobrili 617e, veterinarska fakulteta 2499e in še obresti z banke - 7,88e. Prihodkov je bilo 16.254,86, odhodki pa: kuverte, znamke, obvestila na radio veseljak 535e, pijača in pogostitve 1433e, pokali in plakete 571e, potni stroški za leto 2010 in za polovico 2011 6300e, računovodski servis za bilanco 400e, občni zbor v Galaksiji 2373e, priprava državnega tekmovanja v spretnosti vožnji KD Sostro 963e, delovni test na kmetiji Gorc 350e, razstava Novo Mesto in Brege 920e, državno tekmovanje v spretnosti vožnji - nagrade 300e, sejem v Gornji Radgoni predstavitve in vse 939e, licenciranje žrebcev in odbira mladih žrebčkov v KD Krimu 2473e, stroški banke 312e. Odhodkov je bilo 19.421 eur, ostalo nam je na računu 4.096e. Bolj malo za zapravit ampak toliko je. Hvala lepa. Jani Šivc: Hvala lepa gospe blagajničarki Zinki Luka, najbolj sem vršenje zaslišal po veliki vsoti denarja, ki je na banki. Država tako skopušna, da pičlih 6,7 EU obresti, kam gre naša ljuba Slovenija. Naslednje poročilo, poročilo predsednica častnega razsodišča gospodične Janje Pešelj. Janja Pešelj: Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz kot časno razsodišče imam zelo malo za povedat, ker med sabo se nočete tepsti, da bi kaj razpravljali zato se vam zahvaljujem za vašo strpnost v lanskem letu in si želim vnaprej tudi takole. Hvala lepa. Jani Šivc: Kratko in jedrnato. Fantje dejte kaj akcije, da bomo častno razsodišče kaj zanimal. Hvala lepa tudi predsednici disciplinske komisije oziroma časnega razsodišča 7 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME gospe Pešlovi. Sedajle pa bi pričakovali poročilo predsednika strokovnega sveta gospoda magistra Janeza Rusa, ki pa ga bo v svojem poročilu zajel gospod doktor Matjaž Mesarič, kajti gospod magister Rus se je za današnji dan opravičil. Pričakujemo poročilo predsednika no Damjana Gerkeša. Damjan Gerkeš: Vsem skupaj lep dober dan. Poročilo nadzornega odbora združenja na delo upravnega odbora združenja v letu 2011. Nadzorni odbor je pregledal razpoložljivo dokumentacijo za preteklo leto 2011 in ni ugotovil nobenih nepravilnosti saj je dokumentacija vzorno urejena za kar gre zahvala gospe Zinki Luka. Sproti smo spremljali delo nadzornega odbora združenja med letom, ki je potekalo korektno in v skladu z letnim načrtom glede na dane možnosti in razpoložljiva sredstva zato nimamo pripomb na delo združenja v preteklem letu. To je vse. Hvala. Jani Šivc: Hvala gospodu Damjanu Gerkešu predsedniku nadzornega odbora združenja rejcev. Naslednje poročilo, ki ga pričakujemo je poročilo predsednika sveta za avtohtone pasme pri genski banki republike Slovenije in predsednika koordinacijskega odbora vseh treh pasem gospoda magistra Staneta Berganta. Stane Bergant: Prav lep pozdrav. Tale koordinacijski odbor, ki ga imamo te tri rejske organizacije - hladnokrvni, Posavci in haflingerji. Zdaj kar nekaj let že kar uspešno deluje, z mnogih strani dobimo priporočila in namige, da naj bi se združili formalno v neko zvezo. Vidimo, da na nekaterih področjih, recimo čebelarska zveza je zanimiv primer, ko je zelo močna organizacija in začenja prevzemati vse te izvorne naloge priznane rejske organizacije. Vendar je pa v konjereji majhne problem, da so vse pasme po svojem namenu dokaj različne. Mi smo enkrat dali pobudo, da bi to zvezo ustanovili tudi formalno in se registrirali vendar je bil zelo različen odziv. vemo da so recimo po eni strani športne pasme takoj od tiste osnoven reje naprej imajo precej drugačne svoje namene s temi konji. Vemo, da ima lipicanec po zakonu o Lipici že posebno bom rekel po kulturni dediščini posebno privilegirano mesto, tako da je bilo težko skupne interese na nivoju reje skupaj spravit. Tako da jaz mislim, da zaenkrat ta koordinacijski odbor dovolj solidno deluje. Te tri gospodarske pasme predstavljamo proti državi in inštitucijam, ker precej kritične mase se je blizu 80% rodovniških konj. Zaenkrat je ta oblika delujoča, sprejemljiva tako, da mislim da bo verjetno tako ostalo. Drugače pa je v bistvu ??? zakon ??? omogoča, da se tudi formalno povežemo v eno zvezo. Zdaj mi kot ta koordinacijski odbor poizkušamo pridet do vsakega ministra in mu nekako razložiti te težave v konjereji. Tako smo prav pri vsakem ministru bili odkar obstojamo, vendar tale kmetijski resor je bil v zadnjih letih precej dinamičen od Lukačičeve, Jarca, Pogačnika, do zdaj do zadnjega Židana veste, da se ni noben mandat do konca iztekel in začete pogovore smo potem mogli začenjati čisto na novo. Z Židanom smo začeli, smo bili pri njemu 22.2.2011 in tam smo jaz mislim dosti tvorne področja odprli in tudi dosti hitre reakcije so bile z njegove strani - recimo veste, da smo kar nekaj let opozarjali na tale odvzem teh treh obveznih preiskav - to se pravi CEM, IAK pa vendar ni prišlo do neke rešitve. Potem je minister zahteval od GURSA in od svojih ljudi, da to spravijo pod eno inštitucijo. Mi smo se kar nekajkrat sestali z GURSOM in ministrstvo in smo videli kakšno hudo konkurenčno ali kako je zadaj z veterinarsko zbornico tako, da smo potem na koncu prišli do boljše rešitve, da je lansko leto potem te vzorce jemala ena inštitucija - to je bila veterinarska fakulteta. Uspeli smo tudi znižati stroške tako, da je to področje 8 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME do neke mere rešeno, čeprav pa pol zdaj bilo cel kup opozoril, da nekatere države imajo to drugače in jaz imam neko priliko, da preko te svetovne haflingerške federacije malo povem kako je drugod in sem pridobil kar nekaj podatkov kako je v Evropi. Zdaj je zanimivo stanje pri naših sosedih, zahodnih sosedih, severnih sosedih, v Italiji je obvezna preiskava na žrebcih za šest preiskav - to se pravi šest bolezni - poleg teh ki jih imamo mi tudi ??? se dvakrat jemlje - vsak žrebec mora prestati šest preiskav, cena vseh šestih preiskav je 160e. Skratka še zmeraj precej manj kakor mi plačamo za tri. Po drugi strani je pa v Avstriji preiskave sploh niso zahtevane in se pri licenciranju žrebca izvede samo splošni veterinarski pregled in neka cepljenja. Mislim da smo zdele z gospodom Čikom rekli dve besedi - mislim, da je cepljenje proti influenci in tetanusu. Tako da tukaj so zelo različna, skoraj nikjer pa ne zahtevajo preiskavo na plodnost, ker pravijo, da se pri mlademu žrebcu pravzaprav zelo hitro da ugotoviti po prvih kobilah z ultrazvokom pravzaprav pri 14, 17 dnevu, če kobile ostajajo breje ali ne. Tu imamo še nekaj prostora za pogovor, ne želimo da bi bili žrebci brez nadzora, da bi imeli probleme z boleznijo - to je najslabša varianta - vendar bomo pa tudi mogli iti v eno obliko vzorčenja ali nekaj takega, da bo stvar sprejemljiva. Vsekakor pa bi največ naredili, če bi uspeli zajeziti črne prepuste pa v bistvu samo to populacijo, ker je pod v registrih primerno nadzorovati, To je bila ta zadeva. Minister je izdal odločbo kot je že vas predsednik povedal, o prenosu žrebcev v upravljanje priznanih rejskih organizacij. To zahteva 114. člen zakona o živinoreji, ki zelo jasno pravi, da mora po priznanju 30 dni minister prenesti žrebce iz upravljanja veterinarske fakultete na priznane rejske organizacije. To je naredil minister z odločbo. Zdaj samo ta odločba ni zadosti, mi na ta upravljanje kot rejske organizacije ta trenutek nismo pripravljene zato smo ponudili veterinarski fakulteti eno pogodbo v kateri bi mogli podrobneje opredelili kako to sodelovanje teče. V bistvu bo ostalo bom reku, približno tako, kot je bilo. Te naloge opravlja veterinarska fakulteta še naprej - po drugi strani pa nekaj več nadzora s strani rejskih organizacij v ta del smo si pa v tej pogodbi želeli pridobiti. Zdaj ne vem zakaj, kar se zahvaljujem gospodu Koscu, vzel si je dosti časa, 5 ur smo sedeli na veterinarski fakulteti usklajevali to pogodbo - jo tudi uskladili sedaj pa nekako ne dobimo podpisane nazaj. To bo mogoče pol profesor Kosec povedal kaj več. Tretja stvar je bila, ko smo rekli da tudi povsod kamor smo se zaganjali v preteklih letih kaj je treba v konjereji premakniti, kaj je narobe, povsod smo trčili pravzaprav na odgovore ta pravilnik to zahteva, ta zakon to zahteva, ne morete tako, ne morete, tam je tako napisano. Na koncu spoznaš, da je v bistvu brez enega vpliva na delo ali na izbruhane države po teh zakonskih predpisih nujno treba neki vpliv izpostaviti. Če nimaš na to vpliva v bistvu potem resnično po zakonih, po sprejetih pravilnikih, je treba se ravnati in ministru smo predstavili tudi ta vidik, da konjerejci v preteklosti na ta del vpliv na nastajanje te zakonodaje od zadaj, kar nas po drugi strani pritiska z raznoraznimi zadevami nimamo vpliva. To je bilo tudi uspešno sprejeto s strani ministra tako, da smo zdaj predstavniki konjerejcev imenovani v nekaj teh organov. Zdaj tale genska banka katere predsednik sem moram reči nisem preveč zadovoljen. Tri mesce pred konstituiranjem tega sveta katerega predsednik sem je minister Pogačnik podpisal sedemletni program točno po letih. V bistvu v teh sedmih letih do 2016 nimamo kaj spreminjati, ker je sedemletni program pred konstituiranjem sveta za te genske vire pri biotehniški fakulteti - kot da tukaj kaj dovolj za naredit nimamo pa tudi denarja ni ne vem koliko. Tam je vsega skupaj 200.000 eur in to za vse živinorejske vrste od kur, zajcev, in tako naprej vse do konj. Če bomo uspeli kakšne genske rezerve kakšnih posebnih žrebcev ustvariti tam kaj drugega 9 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME ni mogoče. Sem bil pa imenovan na predlog teh treh organizacij oziroma podprle so me potem še dve priznane rejske organizacije - svet za živinorejo, ki je pa ??? posvetovalno ??? telo ministrstva in tam gre v glavnem vsa ta zakonodaja skozi, čeprav sem zdaj po dveh treh sestankih videl, da bo tudi težka zato, ker je na tistem svetu so, če ne drugega polovica predstavnikov inštitucij, druga polovica pa so predstavniki rejskih organizacij vendar spet vseh živinorejskih vrst. To je v bistvu stalna borba za državni denar, kar pa veste, da bo v naslednjih letih še veliko bolj izostrena. Velik uspeh bo, če bomo uspeli vplivati na nastanek dokumentov, ki bodo nekoliko razbremenili nas rejce in v tej situaciji bo to nujno potrebno, da bo konjereja ostala ekonomska. Kar se tiče nerešenih vprašanj sigurno tisto kar je že vaš predsednik povedal je trg s konji, kar sigurno ni urejeno. Potem kar nam je bilo v zapisniku že obljubljeno gospoda Židana, da se bo šlo v proučitev teh podpor za kobile dojilje - niso take ampak tako rečemo po zgledu krav dojilj. To v teh dveh letih do naslednje perspektive niso rešili, ker zdele lahko ta kop samo podaljšamo - to verjetno poznate. Šele naslednja perspektiva od 14 do 20 moramo se zdaj res potrudit, da bi mogoče tam v tistem segmentu kaj za konjerejo dobili. Te dve leti do izteka tega sedemletnega obdobja pa verjetno ne bomo kaj posebnega uspeli. Seveda vedno opozarjamo tudi na položaj priznanih rejskih organizacij, skratka tudi financiranje ni rešeno, vemo po zakonodajo kakšna pooblastila, naloge, odgovornosti nam daje zakonodaja po eni strani, po drugi strani pa financiranje ni rešeno in večinoma delujemo volontersko. Približno okrog 10.000 gre prostovoljnih ur, ki niso plačane. Vprašanje je, koliko časa bo ta voluntarizem še zdržal. Verjetno bo potrebno neke nove motivacijske faktorje prinesti v rejske organizacije, ker drugače bo stvar šla navzdol. Jaz sem včeraj imel priliko spregovoriti par besed z ministrom. Prosil sem ga, da bi nas enkrat sprejel - tudi ta novi minister. V glavnem je rekel, da pripravimo našo problematiko in mu jo pošljemo. Potem bomo pač se enkrat srečali in probali kaj premakniti. Samo sej pravim vidite kako je zdaj situacija tako, da kakšnih posebnih hudih finančnih premikov ni za pričakovati. Mislim, da je bilo rečeno, da bi povedal nekaj okrog žigosanja. Vsa zadeva se je sprožila, ko je evropska veterinarska federacija v letu 2002 izdala neko okrožnico. Ta evropska federacija je vrhovno telo v evropski uniji, ki daje neobvezujoča mnenja, vendar pa mnenja, ki jih naj države članice ta priporočila spoštujejo. Slovenija je tudi članica te federacije in v tej okrožnici ta dokument, ki ga je ta federacija izdala, je bilo žigosanje definirano kot pohabljanje živali. Takrat s to okrožnico so sprožili proces v Evropi, ko so se začele poglobljene, strokovne, laične debate okoli tega žigosanja - čisto vsak vse ve in vse zna povedat. Skratka tukaj je še vedno zelo burno v Evropi, na drugi strani pa je sprožil to, da se je v zakonih o zaščiti živali prišli noter členi, kjer se prepoveduje približati živali z vročim razbeljenim železom. Posledično zaradi tega je potem začel ta proces, da je GURS izdal prvo opozorilo, da mora država najti druge oblike označevanja. Evropska unija se je odzvala na okrožnico s tem, da je potem v letu 2008 izdala eno uredbo s katero se zahteva čipiranje konj kot individualno označevanje konj. Povedal bi, da tukaj imamo lahko zelo različna mnenja. Lahko rečem za haflingerje, da je bila Planika 100 let zaščitni znak - bilo je zelo boleče opustiti. Verjetno bo trend šel tako, da tam kjer še vedno žigosajo, da bo pritisk javnega mnenja toliko močen, da bo verjetno žigosanje kot tudi alternativna metoda prepovedana. Evropska unija daje za kmetijstvo kar precejšen delež denar in tukaj je javno mnenje zelo za upoštevati. Če bo javno mnenje v evropski uniji pa gre v dobrobit živali, gre v dobrobit okolja. Kdor spremlja raziskave ali debate kako bo naslednje obdobje od 14 do 20 - pravijo da bo ozelenite te kmetijske politike, kar pomeni, da se 10 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME več skrbi polaga za okolje, več za dobrobit živali, itd. Dostikrat mi kdo reče, ko vidi žigosanje konj, tak laik, nekako pri ljudeh je sprejeto, da z injekcijo mikročip, je sprejemljiva metoda, čeprav smo različnega mnenja, da bolj boli ali ni. Da pa železo pritisneš na žival pa marsikdo reče, da kr na svojo "" pritisnite. Javno mnenje je zelo močno in moramo upoštevati, da je VURS izdal novo navodilo, ki pa je za nas rejce zelo obremenjujoče. Možno je žigosanje vendar morate lokalno anestezirat in potem pet dni dajati protibolečinska zdravila. Pojavi se karenca in tu je strošek narase, nekateri so izračunali, proti 100 evrom. To se pravi to verjetno bodo današnji ekonomiki, če se bo kdo tega lotu. Naslednja zadeva, za žrebce sem že omenil, pričakujemo, da bi prišlo še v letošnjem letu v kratkem do podpisa in da potem dokument, po tej pogodbi delal. Gremo zdaj spet s problemi do novega ministra in upajmo, da bo tukaj mandat trajal dlje časa, da bomo vsaj prišli do enega zaključka in upajmo, da bomo lahko drugo leto povedali kakšne dobre novice. Hvala lepa. JŠ: Za izčrpno poročilo se gospodu magistru Stanetu Bergantu zelo lepo zahvaljujem in že vabim naslednjega - poročal bo doktor Matjaž Mesarič kot predsednik selekcijske službe za konjerejo v republiki Sloveniji. Gospod doktor vam bomo kar slajde pripravili. Matjaž Mesarič: Prosim. Cenjene rejke, cenjeni rejci, cenjeni gostje, seveda tudi predsedstvo rejske organizacije. Lep pozdrav v imenu strokovne službe. Danes imam za nalogo, da predstavim tisti del, ki se tiče strokovnih nalog. Rad bi povedal tudi, da člani teh komisij v strokovnih nalogah sodelujejo z nami in skupaj odločamo in se pogovarjamo glede nadaljnjega dela in rezultatov dela. Gremo na prvi slajd. Hvala 11 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 12 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 13 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 14 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 15 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 16 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 17 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 18 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 19 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 20 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 21 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 22 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 23 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 24 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 25 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 26 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 27 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 28 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Matjaž Mesarič: No toliko bi jaz imel glede poročila strokovne službe. Na tem mestu bi se še enkrat lepo zahvalil vsem rejcem, da vztrajajo v teh kriznih razmerah, ki je zdaj v Sloveniji in pa po svetu. Seveda bi se zahvalil tudi za sodelovanje rejski organizaciji, zelo dobro sodelujemo, seveda si želim še boljšega sodelovanja naprej. Hvala. Jani Šivc: Zahvala doktorju Matjažu Mesariču za izčrpno poročilo in predavanje. Zdele pa je na vrsti razprava o poročilih za preteklo sezone. Vsi tisti, ki imate namen razpravljati zgolj na temo o podanih poročilih se držite tega, da bodo razprave kratke in jedrnate in vsak tisti, ki se ima namen prijaviti pride na oder se predstavi s polnim imenom in priimkom in pove svoje želje in zahteve. Torej točka razprava o poročilih. Jože Škulj: Bi jaz nekaj povedal. Že v lanskem letu na občnem zboru smo dali v vednost in je bilo potrjeno 100% z dviganjem rok naslednje kar smo predlagali: 1. žrebčar kateri ima državnega žrebca mora biti obvezno član združenja, 2. žrebičke za prejem v Brigo se odkupuje samo od članov združenja, 3. identifikacijski dokument za živali članov združenja mora biti veliko cenejši kot nečlanom, 4. žrebčar, če ni član združenja in ima državnega žrebca ne dobi prepustne dokumentacije tako dolgo časa, dokler ne poravna računa za članarino, 5. rok plačila članarine za tekoče leto je do 30. aprila v letu, 6. živali, če niso vključene v rejski program se ne smejo udeležiti razstav in tekmovanj. Lahko se udeležijo, če lastnik zahteva samo se plača komisija in prostor, kjer to opravljajo. 29 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Jože Škulj: To imamo že iz lanskega leta, smo dali z dvigom rok. Imamo snemano, smo pogledali, vendar smo še enkrat dali informacijo tako da veste kakšne privilegije imajo član združenja. Toliko bi imel za povedat, zdaj bi pa prosil za diskusijo še druge. Marko Dolinar: Lep pozdrav. Marko Dolinar. Ne bom se obregnil ob te zadnje zadeve, ki jih je predsednik povedal ampak moram reči, da me veseli - zato najprej ena pohvala, da kljub vsemu, da dolgi dobi prišli končno do tega, da imamo preglede žrebcev - se pravi odvzem CEM-a, IAK-a, Artritisa končno v eni osebi in to je pohvala. Mislim, da smo si zaslužili en napredek kar se tega tiče, mogoče tudi obstoječi agrarni politični strukturi - sedaj Dejan Židan ni več minister saj nam je na tem področju prisluhnil in razumel. Seveda pa imamo veliko novih problemov ampak ne glede na vse to me zanima, ker je blagajničarka povedala, da se potnih stroškov pojavi za 6.300 evrov pa me pri tem zanima koliko je kilometer obračunan, ker se mi zdi to zelo velika postavka v kompletnem proračunu rejske organizacije. Naslednja stvar, ki se nekako ugotavlja in zagovarja, da moramo biti konjerejci - namreč jaz sem predvsem govedorejec, nekje izenačeni, bom primerjalno rekel, da pri 32 tisoč kravah molznicah črno-belo pasme iz naslova razpisa pomoč društvom rejcev črno-belega goveda kot priznana rejska organizacija dobi slabih oziroma dobrih 5000 evrov. Hladnokrvna pasma pa dobi 6000 evrov, to se pravi, da sem v podrejenem položaju. No kar se pa teh zadnjih zadev tiče, ki jih je predsednik komentiral, bom pa takole povedal. V zakonu o živinoreji piše, da morajo biti člani nediskriminatorni - davke plačujemo vsi. Iz tega naslova se mi ne zdi korektno in pošteno kar je povedal. Vendar moram reči, da kot predsednik priznane rejske organizacije v govedoreji čutim, da žal pač Slovenci smo takšni, da samo če je prisila. Takrat poskušamo nekaj plačati pa še takrat se poskušamo izognili. Za boljše in transparentno delo pa seveda s strani države ni posluha, da bi država namenila kakšna sredstva. Rejci smo v položaju v kakršnem smo in financirati raznorazne funkcionarje ali zaposlene v rejskih organizacijah pač ne moremo. Zato so tudi težave s tajnico in podobnimi stvarmi. No ko sem že pri tajnici bi se mogoče na komentar vodečega predvsem obregnil. Jaz ne vem, če je 9000 pošiljka za kakršno koli zadevo hladnokrvno pasme bilo kdaj poslanih, ker sem v enem letu dobil samo eno vabilo. Nobeno drugo zadevo, ne da imamo kakršnokoli prireditev. Predsednik je prej povedal, da je bilo ne vem 18, 20, ali 22 raznoraznih prireditev ampak niti na spletni strani nisem kaj dosti tega zasledil. Če že ne morejo drugače predstavit - mislim, da je to en kritika na delo te organizacije. Se pa seveda zavedam, da ni to enostavno in mogoče bi bilo treba sicer mogoče čez tri mesce zbornične volitve, gospod Ciril Smerkolj ne bo več predsednik ali pa bo kandidiral ponovno - to še ne vemo. Mogoče ga bo treba vprašat ali pa pride na zbornične volitve in zelo intenzivno podpreti - moram reči, da bodo letos v malo drugačni obliki, da ne bom promocije za kogarkoli delal, da je možno glasovati tudi po pošti. Bolj konkretno boste seznanjeni, mogoče vam bo predsednik kaj povedal, da kakšno promocijo za to zadevo naredim. Kakšne zaposlene v javnih službah na nivoju zbornice mogoče izkoristiti v ta namen, da bi se mal manj stroškov v rejski organizaciji naredil pa da kdo v teh službah to prevzame. Sedaj sem dobil namig ali pa recimo razmišljal - ali imamo kakšne strokovnjake znotraj rejcev, ki so izobraženi ne vem univ. dipl inženirji zoo tehnike, da prevzame delo odgovorne osebe za izvedbo rejskega programa. Saj vemo, da je gospod Rus polno zaposlen v Lipici in to je kar težko. To vem tudi pri sebi pri rejski organizaciji, doktor Klopčičeva je zaposlena na zoo tehniki, veliko obremenitev, 30 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME mogoče bi se dal nekoga poiskati in del stroškov na ta način prenesti. Tako, da za konec bi rekel, da pozdravljam delo ampak vseeno pri vsem temu moramo biti kritični, še posebno na ta zadnji del. Tudi mene boli, če rejci ne plačujejo članarine pri govedorejcih ampak če hočemo promocijo delat na področju konjereje ali kogarkoli drugega se ne smemo razlikovati. Vem, da ni enostavno in da potem člani rečejo, da so plačali članarino. Veste tudi jaz plačujem za hobi in da imam žrebca, da nekaj zaslužim lahko rečem, da ga ne rabim, ker dela zgubo. Ta zguba je velika, če računamo 4 evre na dan računamo oskrbnino in krat 365 pa povprečno 17 ali 15 kobil pri meni jih na gorenjskem pride prepust samo toliko kolikor lastnikov kobil želi imeti rodovniške papirje. Vse ostalo je pa tisto črno ali je ta pravo ali ni. Pravim, da pri licenciranju naj imajo enake pogoje pa bomo videli ali se splača ali ne. Hvala lepa. Jože Škulj: Rad bi odgovoril gospodu Dolinarju. Hvala lepa za vprašanje. Kar se tiče kilometrine lahko povem, da se plačuje članom, ki pridejo na sestanke iz cele Slovenije. Morate vedeti, da eni so daleč stran tudi po 150 km ali več. Tem ljudem se plača po 0.18 kar je najnižja točka kilometrine. Moram povedati da sam kot predsednik združenja naredim od 4800 do 5000 km na leto. Dobim bore malo, dobim samo tisto plačilo kilometrine, kar se tiče pa dnevnic, morate pa sami vedeti, da predsednik združenja, ali pa sam vem ker si pišem, da to zgubim najmanj en mesec pa pol delovnih dni v letu. Zdaj bi pa vprašal vseeno, kdo bi vzel en mesec pa pol dopusta, da bi hodil na te sestanke pa kar se tu dogaja. Dnevnice ne dobim nobene plačane. Kar se tiče obveščanje rejcev, sprejmemo kritiko, res je tako, kot je gospod Dolinar rekel. Imeli smo dve tajnici, ob prelomu smo delali sami. Ena nam je pripravila internetno stran. Do tega nismo prišli, potem sem prosil gospoda Matjaža Hlebša in zdaj obljubljam, da bo v naslednjem letu, od sedaj naprej, boste rejci bolje obveščeni - vsaj na internetni strani. Obveščeno kar se tiče prireditev pa kar se okoli hodi, moram povedat, da je vseh konjskih revijah in kmečkem glasu za vsako prireditev posebej. Vsakega rejca nismo posebej obveščali, da je kakšna prireditev, kje je licenciranje, kaj se dogaja, kje je razstava, to pa res nismo. Rad bi se zahvalil tudi regijskem društvom, ker oni tudi sami pripravljajo te razstave, od države pa ne dobijo nič. Zgolj s tistim naredimo kar dobimo od sponzorjev, da sploh lahko nekaj organiziramo in dobimo. Če je še kakšno vprašanje pa prosim. Marko Dolinar: Namreč kar se tiče, se opravičujem, kilometrine, dnevnice in nagrad predsedniku me je predvsem zbodlo to iz enega samega razloga. Sam opravljam osmo leto funkcijo predsednika priznane rejske organizacije v govedoreji pa mesečno, ali pa letno bom rekel, da se domače to sliši, naredim od 10 do 12 tisoč kilometrov. Zaračunal priznani rejski organizaciji nisem nikoli niti enega kilometra, ker se nagrade predsednika tiče nisem nikoli dobil in kar se tiče dnevnici tudi nikoli. Iz tega naslova tudi upravni odbor priznane rejske organizacije v govedoreji društva rejcev črno-belega goveda ni dobil nikoli noben potnih stroškov. Toliko v informacijo. Veste, če volontersko opravljam to opravljam volontersko. Če se bo pa stvar profesionalizirali se bo profesionalizirala in to zame pomeni, da je dokler je volontersko je volontersko za vse ali pa za nobenega. Hvala. Jože Škulj: Lahko gospodu Dolinarju povem, da tole lahko traja toliko let. Jaz moram povedati, da jaz sam do predlanskega leta ni noben dobil kilometrine plačane. Morate 31 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME pa vedeti, da sem bil že v prejšnjem mandatu predsednik pa podpredsednik združenja. Opravljali smo iste prireditve preko celega leta. Kilometrine smo naredili največ na teh prireditvah kar se tiče hladnokrvne pasme. Pripravili smo tudi v naši občini IG - tam jaz ne rabim kilometrine. Kar se tiče ko hodimo okoli po sestankih, po razstavah, je pa to da bi še sam vse plačal, pa še toliko časa, prosim, da še kdo drugi proba pa bo videl koliko je to dela in bo videl kam bo prišel. Tukaj sem pa že drugi mandat in ne mislim pol več bit. Drugo leto za naslednjo leto prosim ste zdele vsi rejci pripravljate kaj na naslednjem občnem zboru - pripraviti moramo novega predsednika in bi nekaj povedal za gospoda Dolinarja. Če je pripravljen prevzeti pa tudi dela zastonj kot prej ga lahko sprejme. Bili smo že na prejšnjih sestankih, kjer je povedal enake besede, ko smo bili v Iški vasi je rekel, kaj bo vse pripravil na ministrstvu, da bo konjereja napredovala. Imeli smo sestanke, obljubil je da bo delal ampak na sestanek ni niti enkrat prišel. Tako je to bilo in vemo kako se dela in kaj je. Hvala. Jani Šivc: Še kakšna razprava o poročili? Marjan Kosec: Vsi lepo pozdravljeni. Jaz bi se morda samo na razpravo na poročilo magistra Berganta oglasil in sicer glede pregleda na oploditveno sposobnost žrebcev. To seveda ni prišlo iz tega, da bi kdo to rad počel ampak je prišlo iz gole težave s katero smo se v preteklosti srečevali in to leta nazaj. Kot veste je žrebetišče leta 1981 iz Logarske doline v Kočevje. Leta 1980 bosta tu dva starejša rejca, to je že kar dolgo tega, ko je bila hladnokrvna reja v porastu spominjala kako je v eno od dveh velikih plemenilnih postaj, ki je danes sicer ni več, v Iški vasi žrebec imel prepuščenih 76 kobil. Tako lahko predsednik združenja kot gospod Trček, ki je iz Črne Vasi potrdite in niti ena kobila ni bila breja. To smo ugotovili šele naslednjo pomlad, ko naj bi kobile začele žrebetiti. Kdo naj bi bil takrat kriv. Hvala bogu tiste čase se še ni ugotavljalo krivde zakaj. Tragedija je toliko večja ko smo tega žrebca analizirali, da je pred tem plemenil, zdele mi pomagajte, če je kdo iz Prlekije v veliki ali mali nedelji pri gospodu Krabonji, ki je bil takrat žrebčar sedaj pa ni več. Plemenil tri ali štiri leta, ne spominjam se natanko, imel slabo plodnost in kljub temu so se žrebeta nekater pojavljala, nekatera so bil celo, še pred 30 leti, licencirana in ugotavljali šli še nazaj začel je svojo kariero ta žrebec v Prekmurju na meji z madžarsko, ki pa je imel 9 kobil. Z našim tehnikom Božotom Miklavčičem, ki sva šla takrat pogledati to plemenilno postajo, so nama jasno rekli, da takrat od 9 kobil ni bila nobena breja. Tisti, ki jih je nato tri leta plemenil je imelo po 20 in več 30 kobil so se sem pa tja žrebeta rodila, kajti tudi takrat so bili ne licencirani žrebci in ta stari pregovor pravi - deca poslije rata nikada ne znaš ko je tata. Tako je seveda bilo v takem primeru. Zdaj če pogledamo enega takih žrebcev, ki ni bil pregledan, kako gospodarsko škodo je imel za rejce. Takrat smo rekli sedaj je tega konec in vse žrebce moramo pregledati. Še tisto leto smo ugotovili in našli med mladimi žrebci kliptorhida, drug primer, ki ga seveda Prleki bolj poznajo iz kasaške reje, ko je kasaški žrebec prišel iz Nemčije, imel potrdila veterinarske fakultete iz munchena z podpisom profesorja Vajdla, ki je večje ime v evropski reprodukciji kot je Marjan Kosec. Gospod je že v pokoju, to potrdilo je bilo ponarejeni. Naskočil je 26 kobil in nobena ni bila breja, poleg tega je bil pa še ???kriptohid???. To je tisto kar govori o pregledih preden žrebci gredo na plemenilne postaje. Izpostavil bi dve stvari - glede kužnih bolezni se moramo danes v Sloveniji pohvaliti, da imamo odlično situacijo. Kot veste že pred več kot 30 leti je prišlo do izkoreninjenja infekciozne anemije. Žal smo jo pred parimi leti spet dobili in to nam je 32 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME prinesla Evropa in odprti trg na določenem delu. Na splošno lahko rečemo, da smo prosti. Še pred 20 leti smo imeli kužnega vnetja maternice pri kobil in žrebcih in smo potem ugotavljali veliko. Bilo jih je morda, težko je reči v procentih, ker ne vem za tisto leto, ampak recimo 7 do 8%, lansko leto smo imeli že samo 1%, letos pa nobenega, kar pomeni, da s tem, ko se žrebci letno pregledujejo in se izločajo zato imamo tako odlično situacijo. Stanje na sosednje države, države Skandinavije, nizozemske, Nemčije in Italija, imajo točno predpisano za plemenske žrebce. Res pa je, da naša sosednja država Avstrija, ki se šteje kot seveda del zahoda je ena od tistih držav, ki je na OE listnici držav, se prav etnografskih kužnih bolezni kot rizična država za te bolezni kot so seveda vse države bivše Jugoslavije na tej lestvici rizičnih držav, ker dejansko ne morejo izkazati, ker teh problemov ne izvajajo. Se pravi tu je določena problematika zdravstvena problematika. Jaz sem miren in to moram reči, ker smo se zavzemali in seveda se je rejskim združenji treba zahvaliti, da smo praktično stroške znižali na tisti minimum kar se je dalo s tem, da so se vse te tri bolezni, ki so smiselne - infeciozna anemija, virusni artritis in kužno vnetje maternice smiselne. Medtem ko ostale tri bolezni, kot jih je gospod Bergant navedel so popolnoma nesmiselne. To gre za izpuščaj, ki ga praktično se prenaša s kobile na žrebce, res lahko fajn oziroma grdo zgleda. Vendar ponavadi je tako, da če ga zdravimo z antibiotiki pa razkužili traja 14 dni, če pa ga ne zdravimo pa traja dva tedna. Se pravi ne predstavlja ta bolezen nekih težav. Zaradi tega se s temi tudi ne ukvarjamo vendar seveda, če pa se pojavi je pa edino kar je, da ??? za nekaj tednov prekine. Tako da jaz mislim, da smo lahko v Sloveniji zadovoljni, da takšno zdravstveno situacijo imamo in da se izogibamo slabo plodnih ali jalovih žrebcev. Približno pred 20 leti delal analizo pri kasaških žrebcih, ki so prihajali v slovenijo in lahko na pamet rečem - 25% je bilo dobro plodnih, 50% bi lahko rekli pogojno ali slabo plodnih in 25% jalovih - neplodnih. Pri hladnokrvnih, haflingerjih, posavskih je ta situacija boljša, ker dejansko ni toliko stranskih vplivov, ki vplivajo. Kljub temu pa vemo, da je ta situacija sem pa tja vprašljiva, ker vemo, da smo imeli kužno vnetje maternice, se pravi, da smo to našli v žrebetišču pred štirimi, petimi leti, Matjaž lahko mi pomagaš katerega leta je bilo - 4 leta nazaj, ko je bilo v žrebetišču tretjina mladih žrebcev okuženi. Se pravi, da s tem moramo biti na preži, da dejansko nebi prišli do večjih težav kajti zdravljenje kužnega vnetja maternice je zelo drago glede na vrednosti naših živali. Moramo preprečevati, da se pozdraviti, kajti samo nastane potem vrednost glede na vrednost živali zelo drago in je velikokrat nesmiselna. Toliko samo na pojasnilo k temu poročilu. Hvala lepa vam vsem. Jani Šivc: Hvala lepa profesorju Koscu. Se še kdo javi k razpravi o poročilih? Izvolite. Marko Dolinar: Se opravičujem, ker sem že tretjič tukaj. Glede na diskusijo profesorja Kosca moram reči, da se pridružujem njegovemu razmišljanju, ker se moramo zavedati rejci ali oskrbniki žrebcev in lastniki kobil, če pač minimalnega pregleda ne bomo imeli in nekako zagotovljenega status plodnosti žrebcev, mislim, da bo kar velik problem. V kolikor kakršnakoli kobila ne ostane v letu breja saj vemo, da je žrebec ploden, če je pregledan. Če ni pregledan še tega ne moremo trditi in potem je še tok večji problem. Moram reči glede na sam delež preiskav določenih bolezni se mi pa zdi tako veste, živino na nekem področju Evrope, kjer je možen pretok raznoraznih konj takšen in drugačen, kjer je nadzor dober ali boljši ali mogoče tudi slabši in iz tega naslova je kar 33 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME pravilno, da imamo določen pregled. Ne glede na to koliko nas to stane, ker je to še vedno cenejše kakor ne imeti žrebeta ali ne imeti plodne živali. Hvala lepa. Jani Šivc: Hvala lepa gospodu Dolinarju. Se še kdo javi? Še gospoda imamo tamle. Franc Lajkovič: Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Malo sem razburjen. Ne vem če bom lahko govoril tako kot bi mogel. Rad bi povedal tisto kar vsakega rejca boli. Najprej bi povedal kako je lepo krmit živino, če imaš dosti hrane. To sem povedal tudi na občnem zboru v Krškem. Kako je težko, če nimaš dosti hrane. Kako je lepo plačati vse obveznosti, čeke in položnice, če imaš dovolj denarja. Kaj če nimaš? Sedaj bom povedal en primer. Čakam za žrebeta, da mi ga vzame dva mesca, tri mesce. Vzameš? Bom pred novim letom. Po praznikih 2. februarja. In dobim že 200e sem bil dolžen fakulteti, dobim 200e za plačati in že dobim odredbo iz sodišča, da nisem plačal tole. Pokličem Krušičevo ste nakazali denar za žrebeta - pravi danes 29. februarja. Pokličem fakulteto, mi da upravnico, pogovarjamo se in jaz sem takoj, ko je nakazala dvignil denar in nakazal. Poleg 200e sem dobil še 142e že obresti. Težko plačat tistih 200e in če nebi takoj to reševal bi imel mogoče par tisoč evrov za plačat zaradi tistih 200e. Glejte plodnost žrebca - imel sem žrebca, ki sem ga dobil od Hlebša. Da je zelo dober žrebec, pri njemu je bil na pašniku pri meni pa je bil v štali. Spustil sem ga med kobile tako, da sem občudoval, da bi mogla televizija snemat, kako ta konj osvaja kobile in vse rihta. Ko sem prišel v Iško vas, da predam žrebca, ne vem kako se piše Mirkotu v Belo cerkev. Vpraša me kakšen je žrebec - sem reku, da je ta žrebec Adi Smolar. Kakšen je? Počasi boža, vse preišče, ker je bil verjetno tepen pri Hlebšu. In je prišel in vse preiskal, prevohal in potem je naskoči. Niti ena, da ni bila naskočena in niti ena ni bila breja. In ta žrebec je že šel v klavnico, ker ni nič vreden. Vemo tudi koliko stane žrebec rejca. Zanj smo menda na fakulteti, da se mora kopito čistit vsak mesec ne pa na vsake tri mesce. Če sam čistiš glih tako stane, če pa kovača naročiš je pa 20e in na leto je to toliko, zavarovalnina je toliko, fakulteti plačaš sem pa tja za ????. Zakaj smo šli mi da bi ????? 1:27:50 ????. Jaz ne opažam, da bi bilo ceneje, da bi bilo manj, 125 je toliko in skupaj 235e. Gospod Kosec ste bili pri meni in kaj ste rekli: "Lepo štalo mate". Vi ste meni to rekli. 2x na dan skidana in urejena. Ker pa tega ne rihta ga pa lahko ???? žrebec po dvorišču. Zato mene boli, ker nimamo vsi debele žepe, da bi kaj dajali. Zdaj pa vprašam še tole, da ne pozabim. Člen ta pa ta je, da od zaslužka plačaš vse storitve, kaj pa ko zaslužka ni od čega potem plačaš? Ali imaš lepo penijo, lepo plačo, a ti je živina poginila. Na veterinarski imajo vse zapisano, da mu je kobila poginila pa štirje žrebete je vse zapisano. Če plačaš boš imel 142e ali pa 5 tisoč evrov in celo sem tisti dan zapazil, da tiste čeke ??? pa domačijo in take stvari. Ne bom več tečen. Hvala lepa, da ste me poslušali. Jani Šivc: Še kakšna razprava na poročila? Če ne dajem poročila na glasovanje. Sprejem poročil za sezono 2011. Kdo za sprejem? Proti? Vzdržani? Hvala lepa. Naslednja točka 8. občnega zbora združenja rejcev so nadomestne volitve in sicer za novo tajnico, razrešnica dosedanji tajnici Nataša Japelj in novi tajnici sprejem nove tajnice gospe Tanje Gobec ter sprejem dveh novih poverjenikov za Gorenjsko in sicer Valentin Zupan in Janko Vidic. Dajemo na glasovanje. Kdo je zato, da se sprejme nova tajnica Tanja Godec? Proti? Vzdržani? Hvala lepa. Ugotavljam, da ste 100% za novo tajnico in izvolimo še dva nova poverjenika za gorenjsko in sicer gospod Valentin Zupan 34 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME in gospod Janko Vidic. Kdo je za ta predlog? Proti? Vzdržani? Hvala lepa. Tudi gospod Valentin Zupan in gospod Janko Vidic sta 100% potrjena. Vsem novo izvoljenim čestitke in seveda obveza za dobro delo za prihodnje. No takole naj bi zgledala še z dvema novima poverjenikoma nova shema združenja rejcev konj. To shemo poznate že od lanskega leta, Tanjo smo že zabeležili noter, še dva nova poverjenika pa bomo dodali na naslednji slajd. Naslednja točka plan dela za leto 2012 pa bi seveda kar gospoda predsednika poprosil, da se sprehodi skozi plan. Jože Škulj: Plan dela za leto 2012: Občni zbor, to kar imamo že danes. Sprejem žrebic v rodovnik šestmesečnih in triletnih kobil v rodovnik, pregled in odbira - to se bo delalo po mestih tako kot sedaj in bo verjetno veterinarska fakulteta isto delala - odbirala in žigosala, čipirala te živali tako kot sedaj. Sami veste da mi te živali ne moremo pripeljati na en mesto, čeprav bi bilo to fejst tudi kar se tiče žrebičkov v odbiru. Pol bomo prišli do žrebičkov ampak do tega ne gre, ker vsak rejec mora pregledati kri, krvno sliko in to bi preveč stalo. Edino srečo še imamo, da ker bi oni sploh lahko hodili po teh preglednih mestih. Sami veste, da smo v lanskem letu dobili od ministrstva prepoved, da se ukinjajo ta mesta in da je prišlo na mesta za pregledna mesta in za našo pasmo okoli 55 mest. Sami veste, da en rejec ima 5, 10 žrebic. Kako bi te živali pripeljal na eno mesto in pa smo skupaj s strokovno službo in vsa tri združenja pripravili en sestanek na ministrstvu. Dolgo je trajalo, da smo prišli, da tista mesta še ostanejo, ki so člani združenja. Povedali smo tudi, da če niso člani združenja vključeni svoje živali v rejski program, potem tisti člani, ki pridejo ogledat, da se jim zaračuna kilometrina. Te spiske smo vse zbrali in oddali na fakulteto in ministrstvo. Moram povedat, da so pregledna mesta še iz lanskega leta in vsako leto, če ima rejec več kot 5 živali že prosi fakulteto in tudi ona jim gre na roko, da če gre že mimo, da se te živali pogleda. Pregled in odbira žrebičkov za zavetišče Brigo. Vsako leto to opravimo ampak to ne gre. Probali smo tudi v prejšnjih letih, da bi naredili skupno, da bi pripeljali od 25 do 30 živali hladnokrvnih žrebičkov na eno mesto in da bi pregledali te živali, dali zadnjo oceno, seveda moramo pa tudi gledati na linije žrebičkov. Potem bi se te živali odbralo in odpeljalo v žrebetišče Briga. Ampak ne gre tako, veste vsak lastnik žrebička, oziroma ko bi pripeljal žival na to mesto mora biti pregledana kri. Seveda, da kjer ne bi bilo odbrano, bi bila slaba kri - to sami veste kako je - in eden bi odpeljal ga domov, eni ga bi odpeljali, ostale pa bi mogli domov odpeljati. Probali smo že, da bi naše nakupovalce dobili, da bi ti žrebičke odkupili na terenu. Samo z našimi nakupovalci noben ni bil zato, da to sprevidel in to naredil, kar bi se mogli tudi enkrat dogovoriti, da bi lahko rejci te živali prodajali, ker veste, drugače bi bilo tega prepusta še manj kot ga je sedaj. 4.) Sodelovanje na sejmu Adria v Gornji Radgoni. Letos nismo še nič dobili, ta sestanek je v začetku maja. Bomo videli ali bomo šli na to razstavo, ali bomo povabljeni, nekaj je bilo slišano, da bodo verjetno samo lipicanci. O tem bi mogel danes več povedal magister Janez Rus. Če pa bo, pa bomo sodelovali, ker moramo in moramo že sedaj pozvati žrebca iz Šentjerneja Fuks od gospoda Kosmača, da ta žrebec gre na razstavo v Gornjo Radgono, če jo bomo imeli. Prosil bi, da se rejec kar počasi pripravlja, da bo vedel, da gre na ta sejem, če bomo povabljeni. Regijska razstava moje mesto ne vemo, ker nismo dobili nobenega vabila, če bo prav zdaj naslednjo nedeljo. Potem bi bile regijske razstave Barje, Sostro, Krim, Krško Celje. Se bomo tudi pogovarjali kje bodo, potem datumsko udeležbo bi lepo prosil uskladitev teh datum. Glejte v mesecu septembru ima država Avstrija razstavo konj, to se pravi prvo soboto in nedeljo v 35 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME septembru. Vsako leto mi ne moremo it, smo že rekli, da bomo organizirali izlete pa to z avtobusi, da gremo na ta odkup in razstavo, pregled žrebičkov in žrebic. Ampak nikoli ne moremo pridet, ker ima takrat Sostro, Semič, Barje, to je bilo zadnjič ravno v letošnjem letu so imeli to soboto in nedeljo. Tudi radgonski sejem se menja. Prej je bilo rečeno, da bo zadnji vikend, da bo zadnji teden, lansko leto je bilo 14 dni prej in to je problem, ker to v društvu ne moremo organizirati in bi prosil društva, ki imajo predvideno, če se da te datume uskladiti, da ne bo v začetku septembra, ko je ta razstava v Avstriji, da vsaj enkrat gremo k našim sosedom pogledat ostali člani pa člani združenja in ostali rejci to razstavo in avkcijo kako zgleda. 7.) Državno tekmovanje v kasu in spretnostni vožnji Sostro - Krim - Vrbeljne. Že prej sem povedal, Sostro verjetno bi jaz tudi naredil tekmovanje v spretnostni vožnji, ker je tam res teren lepo pripravljen, lep prostor, dosti gledalcev, Ljubljana blizu in fajn prostor za organizacijo - zahvala konjerejskemu društvu. Oni bodo tudi skupaj z konjerejskim društvom Sostro to pripravili, ker drugače tukaj morajo oni organizirati te državne razstave.???? bomo organizirali z KD Krimom, kar smo že imeli na občnem zboru, da bomo pripravili državno tekmo v sklopu konjerejskega društva Krim, ki bo na dan tekmovanje, da bomo imeli zraven eno ali dve tekmi hladnokrvnih pasem za združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme pripravili. Potem imamo delovni test kobil in žrebcev - moram povedati, da je kmetija Gorc tudi da je že zdaj pripravila, da bi bilo v maju. Lahko se z njimi pogovorite, če imate kakšno žival in se prijavite z žrebico ali žrebcem, da bi bilo že v maju en tak test pri njih doma, kjer so pripravljeni, da se to tam dela. Ta test kobil in žrebcev bo tudi drugje po Sloveniji, prosim, da bi prijavili tele centre ne da pride komisija tja pa je samo ena ali dve kobili - to pa ne gre, ker je potrebno pripraviti prostor, morate veterinarsko službo pripraviti zraven. Razstava petletnih žrebcev bo verjetno isto v Vrbeljnu, kot je vsako leto, pa zamenjava žrebcev, ki plamenijo štiri leta, licenciranje in živinska potrditev za petletne žrebce, potrditev za eno leto za žrebce za rejo in rabo. 10.) obveščanje članstva, to sem že prej rekel, da je res vsaka kritika, da je pravilo, da so rejci povedali, ker res tega nismo imeli na internetni strani, ker je imel gospod Boštjan. Da pa vsakemu članu za vsako prireditev pošljemo vabilo bi bilo malo preveč in se obvežemo, da bodo vse prireditve na internetni strani. Tako si lahko rejec preko celega leta lahko pogleda in ve kaj se kje dogaja. 11.) strokovna predavanja, smo se že pogovarjali, da bi vsaj enkrat na leto imeli eno takšno predavanje pa da bi, če se da z veterinarsko fakulteto nekaj pripraviti za predavanja za rejce, o živalih ali bilo kaj, da bi prišli rejci na ta predavanja, ker jih res že dolgo nismo imeli. Strokovna ekskurzija nam pripada bolj Avstrija, ker imajo hladnokrvne konje, mogoče kam ven ali pa kaka druga distinacija, ker drugje nimajo urejene naših živali, nas pa bolj zanima strokovna reja hladnokrvne pasme. 13.) letos je petdeset let rodovne knjige. Pogovarjamo se vsa tri združenja, da bi bila državna razstava. Predlog je padel v Celju, ali je predsednik Celja tu? Dogovorjeni smo bili, da bi se danes domenili, da bi Pišek malo povedal kako misli narediti to prireditev, če ne bomo pa nekje naredil, se moremo domeniti mesto, da bi bila državna razstava. Povedano je bilo tako je gospod magister Janez Rus povedal, da je bila ta razstava ene 10 živali Posavcev, 10 živali haflingerjev, 10 živali lipicancev, da je bila kompletna cela ta kolekcija živali od vseh pasem, ko se je pisalo rodovno knjigo, da se malo vidi te živali na enem mestu in primerja od pasme do pasme. 14.) odkup in odbira žrebičkov, ki je vsako leto. Sedaj imamo narejeno tako, da nam selekcijska služba pripravi spisek 25 do 30 žrebcev, čeprav katero leto jih težko dobimo in gre potem komisija, strokovni svet 36 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME združenja in veterinarska fakulteto gremo okoli te žrebičke gledati in moram povedati, da je to kar dolga tura, ki jo naredimo na en dan in to gremo dva dni preko 800 km. To se nabere in nimamo časa niti, da bi se v kakšni gostili ustavili za kakšno kavo. Tako je res kakor povem in tole bi bil plan za leto 2012. Prosil bi, da če ima še kdo kaj za dodat da prosim da dopišemo zdele, če pa nima bi pa prosil, da to potrdite z dvigom rok. Če se strinjate s tem delom in programom prosim, da dvignete roke. Ali je kdo proti? Vzdržano? Noben. Plan dela je potrjen in gremo z občnim zborom naprej. Hvala. Jani Šivc: Hvala lepa predsedniku. Prihajamo k točki, kjer naše goste povabimo k besedi, k pozdravu, k komentarjem in sicer bi najprej k mikrofonu povabil našega gostitelja gospoda župana občine Trebnje gospoda Silvestra, da se nam pridruži. Silvester Prpar: vsem skupaj dober dan. spoštovani predsednik, spoštovano predsedstvo, spoštovani gostje, spoštovane rejke, rejci. Vse skupaj prav lepo pozdravljam. Moram reči, da sem vesel, da ste ta občni zbor bom reku naredili v naši občini. Seveda zahvala tudi našemu podjetju Kohribar Nacetu, da ima takšen prostor. Moram reči, da je bilo veliko slišati o konju, moram pa reči, da podatek, ki ga je doktor iz fakultete predstavil - najbrž pa gre velika zahvala prav rejcem, ker stalež tam okoli 23.200 glav konjev v Sloveniji je bil še pred 10 leti polovico manjših. Po enih podatkih se je ta stalež za 57% povečal v zadnjih 10 letih in da moram reči, da je to sigurno prav zasluga vas. Poleg tega pa je zanimivo, bom rekel, da se je povečalo število rejcev iz 5000 povečalo število rejcev skoraj na 6000 - 5900 rejcev. Zelo zanimivo in pa tudi spodbudno, da je večje zanimanje mladih. Če pogledamo, da je Slovenija 2/3 površin gozdov in je bolj zaraščenih je tudi velik vpliv reje teh konjev z vidika krajine. Da se ti konji, ta zvrst živali vzgajala predvsem na območjih z omejenimi dejavniki. Razvoj konjereje je zelo dobrodošel pa tudi z vidika pridelave mesa, ker vemo, da je to meso zdravo. Večina pa je mogoče še premalo reklame, nekaj ljudi ima tudi odpor do tega mesa, vemo pa, da je po vseh analizah to meso zdravo. Zaželel bi vam veliko uspehov v bodoče, da bi bili vsi zadovoljni, res pa je, da bi bilo treba na tem več naredit in mogoče je bilo omenjeno tudi eno rokavica vrnjena kmetijskim zadrugam, da bi več poudarka na tem segmentu naredili glede odkupa žrebet in starejših konjev. Želim, da se v našem kraju čimbolj počutite in srečno odpeljete domov. Hvala Jani Šivc: Hvala lepa za vse te vzpodbudne besede gospodu podžupanu in našemu gostitelju gospodu Silvestru Prparju. Seveda se vam zahvaljujemo za vašo prijaznost in gostolublje že kar nekaj let zapovrstjo in upamo, da se vidimo tudi naslednje leto, če boste gospod podžupan še zato. Ko smo že pri županih, bi povabil še enega župana, ki je prisoten tu med nami. Prihaja iz našega konca gospod Janez Cimperman, župan občine Ig prosim. Janez Cimperman: Spoštovane rejke, rejci, člani združenja, spoštovani gostje, lep pozdrav tudi v mojem imenu. Seveda ne verjemite vsega tistega kar je Jože rekel o meni. Je pa res, da sem zelo rad v vaši sredini pa naj bo to na vašem občnem zboru ali na občnem zboru konjerejskega društva Krim ali prireditvah, ki jih imamo pod Krimom v tej naši lepo občino. Seveda, ker imate neko posebno dobrovoljno, neko posebno dušo imate konjerejci, nič nimam proti govedorejcem ampak mislim, da ste vi tisti, ki največ vlagate pa najmanj dobite. Mislim, da se vsi strinjate z mano. Želim vam veliko uspeha v 37 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME nadaljnji reji teh plemenitih živali. Bi pa rekel, da smo dobili na pravo mesto pravega človeka. Mislim, da je Franc Bogovič tisti pravi, ki bo imel posluh tudi do konjereje v naši državi. Seveda jaz mislim, da je treba iti čim prej k njemu in da ste vi v istih pogojih kot vsi ostali rejci v naši državi. Želim vam res še enkrat veliko uspeha in da bi letos ??? osorej??? spet vidimo. Jani Šivc: Zahvaljujem se županu občine Ig gospodu Janezu Cimpermanu za njegov govor in seveda vabim pred mikrofon gosta iz tujine in sicer gospoda Marjana Čika. Marjan Čik: Spoštovano predsedstvo, spoštovani častni gostje, dragi rejci konjev. Sem vesel, da vam lahko predam pozdrave iz Avstrijske strani. Prav lepo bi se zahvalil, da nas sploh vabite. Glejte da smo si znani, če gledate v obraze tukaj vas, skoraj vsakega posebno poznaš in to se meni zdi kot neki komplement. Mislim, da je to neko sodelovanje katerega si želimo. Sami veste tam ko je prijateljstvo je dosti lažje kaj gospodarskega ustvariti. Mate to se tudi vidi, bi rekel, da imate podobne probleme kot jih imamo v Avstriji. Moram pa vas potolažiti, da pač probleme najlažje tam rešiš ko se sam zavzameš zanje in poskusiš nekako drugače narediti. Konjereja vemo, da se je v zadnjih letih močno razvijala. Moram vam čestitati k tem visoko kvalitetnem zborovanju, ker se res vidi, da se res ukvarjate s tem in trg morate vedeti, da je že bil malo na višku. Važno se mi pa zdi, da je to kot konjerejec oziroma kot proizvajalec konjev da tudi spravimo po robu kar je mip proizvajal ko imamo najhujše stroške, da nam to uspe, da jih dobimo na trg. To je pač tisti problem kar sem tako rekel vsak poskuša malo pritisnit na organizacije. Jaz pa vam lahko samo to rečem, da vsak osebno gleda malo kjer je mogoče, da malo naredi. Bodisi, da se proizvaja konjsko meso, kar bi rekel tisto v oklepaju tista zadnja možnost, če kaj drugega ne gre. Da se pa tudi gleda veste, da če se danes nekje oglas da kaki konj in se da prodati potem je premalo, če zna jesti, stati v štali in iti na pašnik. Mora se pustiti malo jahati, malo giba. Jaz že vem, da so to naloge, ki jih noče vsak prevzeti ampak je to mora za katerega malo kaka alternativa, ki da možnost, da prideš do malo drugačnih dobičkov. Tiste ljudje, ki pridejo iz mesta kupovati konja, to niso takšni strokovnjaki kot ste vi. Takega, če bi tako rekel pošteno malo bolj posnameš kot pa kakega, ki se spozna na konje. Dobički so čisto drugi in jaz vedno rečem tam smo tudi deloma ne upamo reči sej ??? to je nekaj kar bi vam lahko tudi dal s sabo. Upate si, bodite ponosni, da so vaši konji minimalno toliko dobri kot tisti uvoženi in mislim, da boste na trgu tudi bolj uspešni. Bili ste pa tudi vedno država, ki je bila močno razvita te uporabe oziroma cen tega konjskega mesa in mislim, da tam tisti trg, ki se je danes slišalo, da zadrugo še bolj vključiti. To res glejte da tole boste zamudili, da tole ostane neka visoka cena. Jaz vedno rečem, da je to neka podlaga za vse proizvodnje in tudi za tiste kmete spodbuda, ki pač proizvajajo in tiste kar pač za uporabo ne gre, da ima tam še dobro ceno in je kolikor sem slišal še to neko cenjeno delo. Poznam to tudi iz naših sejmov in avkcij, da je najslabše, če kmet pripelje žrebca in ne dobi nič za njega. To je dvojna blamaža - prvič nimaš tiste samozavesti, da bi šel iz tega ven pa rekel, da bom doma vse spremenil. A res zgleda na tele stvari, tu imate še slovenijo neko oazo, ki je doslej še vedno uspelo, spretni ste, pridni ste, program imate 3x tako močen kot ga imamo mi. Zaradi tega mislim, da vam bo veliko uspelo. Zahvalil bi se pri vseh funkcionarjih in vseh konjerejcih za zelo dobro sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Vi kot Slovenci na koroškem smo počaščeni, da nas vi vedno tako sprejemate 38 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME in se lahko družimo prijateljsko. To naj tako ostane, želi vam veliko uspeha v hlevih, visoke cene in visoki ponos. Hvala lepa. Jani Šivc: Vsekakor lep in spodbuden govor gospoda Čika. Gospod Čik tako vam kot celotni delegaciji iz Avstrije se seveda najlepše zahvaljujem za vaš odziv na naše povabilo in verjamem, da se bodo tudi naši predstavniki najvišji odzvali vašem vabilu in prišli v Avstrijo ko in če nas boste seveda povabili. Naslednji ki bi ga rad povabil k mikrofonu je seveda gospod kmetijsko gozdarske zbornice v republiki Sloveniji gospod Ciril Smerkolj. Ciril Smrkolj: En lep pozdrav seveda predsedniku Horvatu za vabilo. Radi pridemo seje pozdraviti z vsem visokim gostom. Nekateri so se že predstavili ampak posebej moram pozdraviti našega novega poslanca Romana Žvegliča. En aplavz za njega. Aja iz štajerske je. To je bolj napaka, vendar je tudi tukaj veliko Štajercev. Roman smo skor na tvoji strani, še jaz ne vem kje sem na štajerskem ali kranjskem. Seveda bi rad pozdravil, sem prej opazil, državnega svetnika gospoda Mihelčiča. Eden od fantov, ki se aktivno vključuje in poskuša, da bi malo premaknili tole na ministrski ravni odnos do konjereje in pomoč za razvoj reje. Seveda pozdrav tudi vsem ostalim predsednikom. Lepo je da se tako družimo in da čisto odkrito na občnem zboru spregovorimo o vseh pomembnih vprašanjih. Veste veterinarska fakulteta je marsikateremu delu skozi z nami. Saj jaz sem tudi nisem rejec konj ampak eden od predsednikov zveze društev kasaške centrale in brez njihovega sodelovanja in dela nebi znali razviti stvari do te mere kot smo jih in tudi bi se zelo težko saj na delu kasaških dirk uveljavljali in tekmovali v evropskem prostoru. Stvari so zelo zahtevne, res so tudi zelo dragi, to je resen problem, ki ga vsi čutimo. Ne samo tukaj ampak tudi v državah kjer imajo recimo ta kasaški del zelo razvit sistem stav, se opaža ta stagnacija. V Italiji so leta 2006 in 2007 milijarda osemsto milijonov vplačali na stavah in del tega je bil namenjen za razvoj kasaških rej. Danes samo še 700 milijonov. Seveda to se sedaj ti problemi in mi moramo vsi skupaj politiki dopovedati, da je v okviru tega napredka, ki je bil sigurno dosežen v zadnjih 20 letih, da ne pride do stagnacije in da ne pride do slabšanja razmerij v določenih rejah, pasmah, predvsem pa teh slovenskih pasmah. Bo treba, res je tako kot je že en prej omenil, kar malo smole, da so se ministri menjali, delegacije tja, delegacije sem, dogovor takšni in drugačni potem pa ministra ni bilo več. Zdaj moram kar državnega sekretarja Branka Ravnikarja zagrabit in to ornk, ker on je bil pa vseskozi zraven. In tudi obljube so bile dane, da se bo vse kot je predsednik na začetku rekel, žrebetim hodila le podpora in zneski so že znani in bo kar težko to speljati. Vendar ker veste, da se proračun krči bomo morali pri panogah, ki so v hudi krizi kar pomagati. Problem imamo pri prašičereji, mogoče so oni veliko bolj agresivni in s strani konjerejcev bo potrebna večja agresivnost do politike same. Skozi se zraven trudim ampak nekako politika ne razume, da je reja konj tudi kulturna krajina in da jo je veliko težje vzdrževati v teh težkih časih tak standard, ki pa ga tudi konj zahteva. Prej me je Marko Dolinar malo sprovociral glede volitev v smislu gozdarske zbornice. Mi kot zbornica smo zmeraj zraven pomagamo, res pa da se ni nikoli v okviru programa dela svetovalno službe dovolj opredelilo, da bi se več delal tu in na podpori in pomoči delovanja društev rejcev in konjerejcev. To se da narediti, enostavno bo treba od ministra zahtevati v eni smeri, da priznanim rejskim organizacijam zagotovi procent podpore za administrativna dela, ki jih opravljajo in stroški ki nastanejo in seveda, da pri konjereji tako kot pri govedoreji, kjer se v okvirju 39 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME zavoda zagotavlja določen strokovni tajnik, ki vsaj v polovici delovnega ali pa 30% delovnega časa pomaga pri tem delu. To se da narediti in jaz mislim da imamo energični ???? program dela 2013/2014, ki bo verjetno dvoleten in da tam en določen odstotek dobimo. Tudi zakon o živinoreji, ki ga poznate, omogoča priznanim rejskim, da tudi pobirajo določen odstotek ali pri vas ko se žrebi in se to plača za delovanje priznanih rejskih organizacij - pri govedorejcih se menimo, da bomo pobirali en odstotek pri bikovi spermi, ker nam to zdaj zakon omogočan. Prej ko ni bilo priznanih rejskih organizacij in je bila samo zbornica seveda tega nismo na ta način in bomo poskušali vsaj za polovico delovnega časa spraskati tega denarja. Res tudi rejci sami, da bo stvar lažje funkcionirala, ker veste tudi sam sem volonter v društvu ki ga vodim. Ogromno je dela, dogodkov, ogromno časa gre, ogromno sestankov, kontaktov in seveda mi starejši še mogoče "ane" Škulj imamo energije za zastonj delat, mlajši pa izredno težko. Mlajši imajo posebej standard in je že problematičen in včasih ni pogojev in seveda tu je treba za tako delovanje tako pomembnega društva kot je vaše tudi doseči, da se sistematsko pomaga s strani države. Drugače enostavno ne bo šlo in Bergantu tudi tebi kot predsedniku strokovnega sveta za živinorejo se imenuje, zelo resno dejte znotraj sveto zelo trdo postavit te stvari. Kajti če ne bomo v naslednjem reformskem obdobju te stvari imeli urejenih se nam slabo piše. Skupni cilji morajo biti, da zahtevamo, da je naše delo plačano. Mi ne moremo v nobeni kmetijski panogi delat na pol zastonj in seveda iz drugih družinskih virov financirati tudi npr. ovčjereje. Te stvari mora sistem postaviti na tak način, da bodo v osnovi zagotavljale tako delo, tudi taka reja konj, doživi ustrezen socialni standard, ki se s tem ukvarja. Še posebej kot je tako kot je prej gospod iz Krškega povedal, da če je to osnovna dejavnost, edina dejavnost in seveda v teh težkih časih je preživetje problematično in težko. Velik je zbornica, jaz bom kandidiral pri teh letih, kandidiral v svet zbornice. Kdo bo pa predsednik zbornice pa bo svet odločil tako kot je za ta zadnji mandat. Za predsednika se ne kandidira - najprej moraš priti v svet potem pa - mi moramo stvari najprej malo poenostavit. Letos bodo volitve sicer na dva načina, volišča bodo po Sloveniji v prostorih kmetijsko gozdarskih zavodov. Teh volišč bo manj kot prejšnja leta vendar bomo omogočili, da tisti ki želijo tam fizično volijo drugače smo pa tudi dobili ustrezna pravna mnenja in bo možno voliti tudi po pošti. Tisti iz oddaljenih krajev ne bomo več hodili - iz Trojan v Lukovico. Tudi ne bomo volil odborov izpostav - zakon to omogoča in bo območni svet, ki bo izvoljen potem ob listah, ki bodo v sodelovale v skladu z spremembo statuta imenoval člane v odbore izpostav. In mogoče še ena zadeva. O njej se je slišalo, govorilo, obvezno članstvo v zbornici. Koalicija je zelo jasno sprejela koalicijski pogodbi in določilo, da se obvezno članstvo v vseh zbornicah ukine razen v obrtni zbornici bodo obrtniki na osnovi referenduma odločali ali bodo imeli obvezno članstvo naprej, če ne pa bo neobvezno. Na kmetijsko gozdarski zbornici pa je zapisano tako, da zakon se bo spremenil in da bodo obvezni člani zbornice samo prejemniki ukrepov kmetijske politike in večji lastniki gozdov. Tako piše v tem delu. Drugače pa seveda še kot predsednik zveze društev kasaške centrala začnemo naš tekmovalni del 9. aprila v Ljutomeru in potem je nekako 25 tekmovalnih dni predvidenih. Kar dolga in naporna sezona bo. V evropskem delu mi letos v Sloveniji gostimo veteran dirko septembra verjetno v Mariboru. Drugače pa tudi naši tekmovalci seveda kar veliko v tem času tekmujejo v Italiji, Avstriji, madžarski in se trudijo. Tudi tam je huda kriza, še posebej zaradi tega sicer je prejšnja politika dovolila, da imamo sam na vsak tekmovalni dan, da imamo lahko stare, prej tega nismo smeli imeti. Se pa zelo resno zavzemamo za spremembo zakona o igrah na srečah pride do tega, da se 40 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME podobni stalni dogodki, ki so v tujini urejajo tudi pri nas in da v dneh, ko naših tekem ni, da se lahko ustavijo tudi na tekmi iz tujih sosednjih držav in da na ta način seveda ???. Čisto na koncu bi jaz lepo pozdravil goste iz Avstrijske koroške. Fantje lepo vas je videt. Mi kot zbornica seveda veliko sodelujemo z vašo zbornico in smo tudi veseli, da je Hanz izbran za direktorja tako da se Wil??? ta kontinuiteta dela in seveda tudi sodelujemo z zvezo južnokoroških kmetov za koroške ??? skupnosti. Permanentno in to je zelo pozitivno in to nas krepi obojestransko. Tako da tudi lep pozdrav v vaše kraje. Srečno vam želim. Jani Šivc: gospod predsednik kmetijsko gozdarske zbornice republike Slovenije gospodu Cirilu Smrkolju se seveda za njegove odgovore najlepše zahvaljujem in ostajam še vedno pri zbornici ter vabim vodjo za živinorejo gospoda - Potokarja ni? Danilo Potokar: Hvala lepa lep pozdrav vsem. Predsednik je že tako ali tako vse povedal. Je pa nekaj mogoče pozabil. 23. marca bomo imeli na kmetijski šoli v Grmu v novem mestu tako imenovani dan živinorejcev - prvi posvet te javne službe kjer bomo odprli problematiko delovanja tako te javne službe kakor financiranje priznanih rejskih organizacij v prvem delu in v drugem delu dve zelo kvalitetni strokovni predavanji tako, da vas prav vse lepo vabim, da se tega posveta udeležite. Na zveze in društva pa boste dobili še vabila. Želim vam pa tud dobro delo v naslednjem obdobju. Hvala lepa. JŠ: Hvala lepa gospodu Potokarju. K besedi pa vabim predsednika sindikatov kmetov gospoda Romana Žvegliča. Seveda tudi poslanca. Roman Žveglič : Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Prejšnji teden sem na občnem ali pa v skupščini ???? edini kmet v parlamentu ampak me je Andrej Podpečan takoj popravil in rekel, da ne nisi več. Sam ne plačujem več zavarovanja. Rad bi vam dejal, da vam želim ceno žrebet po 4 evrov, 100% plodnost ampak bi rekli, da tale laže pa še prav bi imeli. Tega vam seveda ne morem reči, lahko pa vam povem v imenu sindikatov in odbora za kmetijsko pobude, predlogi in sodelovanje - se pravi moj telefon in vrata so vedno odprta. Zdaj na koncu vam želim res zdrave kobile, veliko plodnost, iskre poskočne žrebcem in tudi ostale osebnega zadovoljstva. Pa še nekaj, jaz sem bil tudi konjerejec do 1995 leta ampak moja ljubezen ni bila tako velika, da bi še vztrajal. Hvala lepa. Jani Šivc: Hvala lepa poslancu in predsedniku sindikatov gospodu Romanu Žvegliču. Naslednji, ki bi ga rad povabil k besedi je dekan veterinarske fakultete gospod doktor Marjan Kosec. Marjan Kosec: Spoštovani jaz sem danes že diskutiral na poročilo tako, da vam nebi jemal dragocenega časa. Kajti ko sem prišel sem videl, da so kozarce, vilce, noži in če bi jaz predolgo govoril bi bila ta debata. Vsi prav lepo pozdravljeni, če pa ima kdo kakšno vprašanje pa sem vedno na voljo. Hvala lepa vam. Jani Šivc: Hvala lepa gospod profesor. Še na biotehnično fakulteto se bomo obrnili in seveda za besedo poprosili gospoda doktorja Klemena Potočnika. 41 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Klemen Potočnik: Lep pozdrav vsem še v mojem imenu. Mogoče kar se tiče aktivnosti, ki jih biotehnična fakulteta izvaja v okviru skupnega temeljnega rejskega programa za konjerejo bi povedal to, da smo v lanskem letu prvič ocenili plemenske vrednosti sicer za posavskega konja. To je bilo narejeno proti koncu leta tako, da rezultati še niso bili objavljeni. Morda samo pojasnilo, sedaj se odbira dela na finotipskih - videnjih izmerjenih vrednostih. Na ta način bo omogočeno da se odbira dela tudi na plemenskih vrednostih. Rezultati so lahko rečem boljši kot sem pričakoval še zmeraj pa ne, da bi rekel da bi bili zelo navdušeni, ker vemo, da smo omejeni z majhno populacijo, majhnim številom izmerjenih oz. ocenjenih živali. Ampak to pač je tako kot je. Zato imamo v razvojnih nalogah ali pa ideje so, da bi spremenili oziroma dopolnili način ocenjevanja in tudi kar se tiče preizkusov delovnih sposobnosti in sicer v okviru skupnega termina rejskega programa za to ni sredstev tako, da smo najdli neke poti z mednarodnim sodelovanjem. Če se bo kaj iz tega izcimilo vam bom upam lahko poročal naslednje leto. Bil sem pa že s strani gospoda predsednika izvan glede kobiljega mleka na začetku. Nekateri ste se udeležili tega predavanja, ki je bil 5 januarja pri nas na biotehniški fakulteti. Trenutno kaj konkretnega za ponudit še ni, lahko vsem povem, da smo prijavili projekt s katerim bi dokazali na znanstveni osnovi, sicer je to prišlo v uporabo kobiljega mleka v kozmetiki in dermatologiji. Pritegnili smo tudi zraven partnerje iz gospodarstva. Tako da, ko bo, če bo, ko bo to nekako začelo se povpraševanje dovolj veliko boste obveščeni in vabljeni k sodelovanju. Če pa je karkoli smo pa na voljo tako kot na drugih fakultetah. Jani Šivc: Najlepša hvala za pozdravne besede gospoda Potočnika. Sedajle pa bi povabil že človeka, ki je že bil za mikrofonom gospoda doktorja Matjaža Mesariča kot strokovnega vodjo za konjerejo. Matjaž Mesarič: Lep pozdrav. Jaz sem tisto kar sem imel povedati glede strokovnega dela tudi povedal. Vse skupaj še enkrat lepo pozdravljam in pa se tudi zahvaljujem za sodelovanje. Želim si seveda čim boljšega sodelovanja vnaprej, da bi se rejci videli v rejski organizaciji, da bi sledili rejskim programom in da bi bili čimbolj zadovoljni. Še enkrat bi se vsem skupaj zahvalil glede strokovnosti sem že rekel, da sem povedal tisto kar sem imel za povedat. Vsem skupaj želim še naprej čim več uspehov v konjereji. Hvala. Jani Šivc: Hvala gospodu doktorju Mesariču. Še strokovnega vodjo za žrebce bomo poklicali in sicer gospoda Darka Platonjaka, da tudi on pozdravi vse navzoče. Darko Platonjak: No jaz bi vas tudi v imenu selekcijske službe prav lepo vse pozdravil. Strokovno poročilo je oddano od Matjaža Mesariča, glede žrebcev kaj naj vam povem. Žrebci so stanje je znano, pregledujejo se žrebci tudi po plemenilnih postajah, tudi se ocenjuje stanje takšno kot je in na pram zadnjih parih let bi lahko rekel, da se stanje izboljšuje. tudi oskrbniki bolje skrbijo za žrebce, več dela je z njimi. Tak je tudi program rejskega temeljnega programa in da bo tudi tak čim več naprej. Želim jim čim boljšo plodnost in čimmanj slabe krvi od strani rejcev kobil, da so plodne. Jaz upam, da bodo vse kobile plodne. Hvala lepa. 42 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Jani Šivc: Še dvoje gostov imam namen povabiti. In sicer predsednika združenja rejcev konj Posavec gospoda Antona Simoniška. Anton Simonišek: Spoštovani rejci hladnokrvnih konj, spoštovani gostje. Lepo bi vas pozdravil v imenu slovenskega združenja rejcev konj pasme Posavec in v mojem imenu. Mi smo bolj majhna populacija, vendar ko prideš v takšno skupino kot ste vi, ko malo popijemo smo pa bolj glasni. V leto, ki je za nami smo uspešno realizirali vse naloge. Leto, ki je pred nami imamo želje, da bi skupaj vse tri pasme organizirale eno razstavo, mogoče v Vrbljenu ali Celju pa povabimo našega ministra, kajti on izhaja iz mojega okolja. Pa tudi stroka iz zbornice pride pa iz fakultete in da vidi naš rejski napredek v sedmih letih. Toliko za danes in hvala lepa. Jani Šivc: Gospodu Simoninšku najlepša hvala. Še gospoda magistra Berganta bi še enkrat povabil kot predsedujočega združenja rejcev konj pasme Haflinger. Stane Bergant: V imenu haflingerjev vas lepo pozdravljam, tudi vse goste. Bi pa mogoče sam kot repliko na profesor Kosca, da se nismo prav razumel. Mi bi radi zelo zdrave živali in 100% pregledane. Vendar na tako poročilo, kot ga je tam en rejec predstavil kako je danes z ekonomiko reje pa moramo bit pozorni. Tudi iz poročil selekcijske službe vsi trendi navzdol in tega stanja se moramo vsi zavedati ne samo rejci. To se pravi tudi inštitucije, tudi politika in vsak. Skratka to je neko alarmantno stanje, ki verjetno zahteva, da prevetrimo vsa področja kjer mogoče so obremenitve pa stroški za rejca neustrezni glede na situacijo v kakršni se nahajamo. Samo toliko sem hotel reči. Drugače pa bi radi, da sigurno imamo vsi zelo zdrave in pregledane živali. Zdaj ta pritisk iz vzhodnih držav jaz mislim da se zmanjšuje. To je bilo pred parim leti hud problem, vrednost rodovniškega konja je padla na ceno klavnega konja. To mislim, da ta pritisk majhno popušča in mislim, da skupaj z zbornico, ki predstavlja mogoče tudi eno veliko kritično maso, bomo mogli politiko opozoriti, da pozitivno diskriminira rodovniškega konja. To je zelo zelo varčna politična naloga, da rodovniškemu konju damo pravo vrednost. Da ne bo zdaj to cena klavnega konja. Hvala lepa. Jani Šivc: Hvala lepa za podane besede gospoda magistra. Še nekoga me je predsednik opozoril, da moram pozvati k besedi in sicer predsednika konjerejskega društva Trebnje gospoda Franca Kužnika. Franc Kužnik: Lepo pozdravljeni v imenu konjerejskega društva Trebnje. Lepo je videti, da ste se v tako velikem številu zbrali v naši občini in lepe cilje smo si zadali upamo, da jih boste speljali tako mi kot vi. Mi občnega zbora še nismo imeli, imeli ga bomo v soboto. To je v bistvu samo prednost vam, ker upam, da le tako prav, da smo se zbrali v tem letu tukaj v Trebnjem. Hvala. Jani Šivc: Veseli pa me, da je z nami tudi član Državnega sveta republike Slovenije gospod Jože Mihelčič in ga ob tej priložnosti vabim, da spregovori par besed. ... Bil je tule zdajle. Jože Mihelčič: Lep dober dan vsem, predvsem rejcem in gostom. Posebej pa predsedniku kmetijsko gozdarske zbornice, ki me je prej izpostavil in tudi mislim, da je 43 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME prvi predsednik, ki je nekako razumel problematiko rejcev konj in upam, da bo še vnaprej pomagal delovati v tej smeri, da bi rejci dobili tisto priznanje, ki nam gre. Nisem bil posebej pripravljen na kakšen dolg govor pa vendar glede na to, da se tam izpostavlja te strokovne preglede pa potrebnost teh. Jaz se zavzemam za eno stvar. Mene niti ne moti to, da imamo strokovne preglede enkrat na leto ali pa enkrat na tri lete. Problem za rejce konj je to, da so ti pregledi dragi in da za nekatere druge živali te preglede plačuje države. Edino konjerejci moramo preglede za žrebce plačevati sami. Iz tega je nekako moje stališče, ki ga zagovarjam vedno, ko imam priložnost pogovarjati z bilo kom, da smo konjerejci predvsem v tem segmentu podrejeni. Tudi za te stvari, ki se zdaj združeni borimo za vrnitev ali pa za izplačevanje za izenačitev kobil in krav dojilj. Jaz se ne zavzemam, ker to ni nekaj novega. Vsakemu ministru s katerim sem imel priliko srečati rekel, da nam naj vrnejo tisto kar smo že imeli. rejci konj smo to že imeli in smo leta 2003 to izgubili. Takrat se nismo nobenemu smilili. Noben ni rekel dobre besede za nas. Mislim, da bi mogla država in vsi, ki v tej državi na nek način delujemo se zavzemati za to, da bi rejcem konj slovenskim konjerejcem vrnili tisto kar so nam vzeli. Hvala lepa. Jani Šivc: Gospodu Mihelčiču se zahvaljujem za njegove besede in s tem tudi končujem izčrpano točko besedo gostom. Seveda bi se ob tej priložnosti še enkrat zahvalil ob naslednjem slajdu botrom prapora združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, ki jo vsako leto pokažemo in je tudi prav, da se vsakič seveda še enkrat zahvalimo vsem botrom. Spisek vseh tistih, ki imate zlati žebljiček na tem praporu tudi pokažemo in vabimo nove kandidate, ki bi želeli, da je njihov žebljiček na praporu. Mogoče se malo malo vidi ampak potem se seveda pozanimajo pri tajnici, ker spiski obstajajo, kdo bi se še želel priključiti temu spisku. Prihajamo na predzadnjo točko današnjega dne - podelitev priznanj. Zato prosim kar predsednika komisije oziroma dva podpredsednika združenja rejcev in predsednika, da pridejo na mesto za podelitev. Gospod Hlebš podpredsednik, še gospoda Kremesca čakamo. Takole oba podpredsednika in predsednik so pripravljeni za to, da se seveda podelijo priznanja rejcem in aktivnim članom v preteklem letu, ki so si to priznanje zaslužili. Vsi ti so šli skozi sito in rešeto komisije in prav gotovo si ta priznanja zaslužijo. Najprej pa gremo k posebni zahvali za delo v pretekli sezoni, plaketo za prizadevno delo se izreka družini Gorc in gospe Zinki Lunka. Kaj in kako o vsem tem pa gospod predsednik. Jože Škulj: Letošnje leto smo priznaj kakor vidite zelo malo pripravili, ker veste da denarja ni. Pripravili smo jih tistim, ki so se udeleževali preko 5, 6 dni pa še ??? prireditvah, da dobijo kot rejec leta ali žrebčar leta oni priznanje. Ostali pa zaenkrat bomo še malo počakali, ker smo jih prejšnja leta že podelili. Moram povedat, da je bilo to tudi mnenje upravnega odbora, strokovnega sveta in komisije za odlikovanje, ki jo vodi gospod Matjaž Hlebš in smo podelili ta skromna priznanja. Kot prvo priznanje dobi družina Gorc. Zaprosil bi ata Gorca, ki je verjetno tukaj, da prejme to priznanje. Moram povedati, da smo že prej povedali, da družina Gorc, da je to oče, mama in vsi tamladi delajo na tej kmetiji in pripravljalo vse kar se tiče, učijo voziti kobile, žrebce, jahalno šolo, mali kmečki turizem, vse. To bi mogla bit naša država ??? kar sem že dostikrat rekel, da so bratje skupaj z ženami in da tako delajo. Velika spodbuda gre mami in očetu, ker so jih tako navadila. Priznanje dobijo tudi zato, ker so v lanskem letu pripravili veliki: delovni test za kobile in mislim, da bomo še velikokrat na njihovi kmetiji, kjer pripravljajo te živali. 44 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Hvala lepa družini Gorc, prosil bi pa ata, da tukaj počaka, da bomo imeli skupno sliko za časopis. Druga je Zinka Lunka, to je naša blagajničarka, do zdaj je bila tajnica. Ona ve koliko je dela, ve koliko je bilo priprav za trg, že prej smo malo omenili ministrstvo, da smo vlogo napisali. Tri dni smo se matrali, cele noči račune skupaj zbirali, pripravljali za kmetijske trge, nazadnje smo pa dobili 600 evrov. Časa smo zgubili več kot za 600 evrov ampak to ni važno. Nekaj je bilo, moram povedati, da smo v lanskem letu dobili 3500 evrov in smo mislili, da bo letos tudi nekaj takega. Račune smo mogli plačati, bilo je preko 8000 evrov, dobili smo pa 600 evrov. Zinka hvala lepa za vse in za delo kot blagajničarka in pomoč pri tajništvu. Hvala lepa. Jani Šivc: Naslednji sklop priznanj pa prejmejo rejci, žrebčarji, ki so skozi celo leto sodelovali na najrazličnejših prireditvah tako na sejme Adria tako kot je predsednik omenil in na sejmu narava in zdravje in tako naprej. Vsak trenutek bili na volji, bili tam s svojim delom in živalmi prisotni. Več o vsakem pa bo povedal predsednik. Jože Škulj: Med nami so tudi rejci, žrebčarji. Kot prvi se nam bo predstavil in prišel po pokalno priznanje Jože Cafuta. Njega poznate, on je že legenda na radgonskem sejmu. Vsako leto je tam in Jože Cefuta in njegov sin zaslužita velik aplavz, ker sta človeka in rejca vsakega leta v gornji Radgoni. Jože hvala lepa ti za to priznanje in da se bomo še videli v Gornji Radgoni. Kot drugi je, čeprav malo pozno se opravičujem, ker Boštjan Gorc je tudi rejec, ki bi že zdavnaj moral dobiti to priznanje ampak ne vem kako smo ga spustili. Vsi trije fantje delajo potem pa smo enemu dal drugemu pa ne. To bo že zamera in veliko priznanje posebno pa letos tudi dokazal kot priprava triletnih žrebic in ostalih kobil na testu kobil na njihovi kmetij. Moram povedat, da je pripravil tudi žival triletnico kobilo tako, da je stari furmani in kateri smo furali že včasih bi težko pripravili to žival do tega testa. Tudi sam gospod doktor Mesarič je povedal, da je bila pripravljenost živali in prostora res vzorna. Gospoda Boštjana Gorca, Boštjan še enkrat najlepša hvala in mislim, da bomo še večkrat se videli. Hvala lepa. Med nami je tudi Markovič Nik veliki rejec hladnokrvne pasme. Bilo smo že pri njemu lansko leto, predlansko leto je dal žrebičke v žrebetišče. Moram se tudi zahvaliti njemu in njegovi ženi, ker sta oba s dušo in telesom pri konjereji in da je lansko leto zastopal nas na sejmu v Radgoni s kobilo z žrebetom pri avtohtoni pasmi. Marko hvala lepa. Med nami je tudi Boštjan Škulj. V lanskem letu je sodeloval na gospodarskem razstavišču pet dni s kobilo s žrebetom. Na razstavi narava in zdravje na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Je velik rejec hladnokrvne pasme, ne bom nakladu, da ne bodo ??? kaj jaz toliko nakladam ampak hvala lepa, ker si se udeležil. Hvala lepa. Med nami je žrebčar, predsednik Višnjegorskega društva prijateljev konj gospod Peter Zajec. V predlanskem letu je dobil njegov žrebec prvo nagrado in on je tudi zastopal žrebca v Gornji Radgoni. Peter hvala ti lepa za vse. Hvala lepa. Zdaj pa prosim kakšnega fotografa, malo se lepše postavitev in okoli obrnite ta priznanja, da se vidijo. Hvala lepa vsem. Jani Šivc: Hvala lepa komisiji predvsem pa čestitke vsem nagrajencem. Spoštovane rejke, spoštovani rejci, prišli smo do zadnje točke in sicer točke razno. Danes smo bili kar dolgi, 20 minut do 14 ure je. Verjamem, da smo že vsi malce kako bi rekel naveličani, malce tudi zadnja plat boli pa vseeno tik preden bomo zavihteli nože in vilice še točka razno. Izvolite. 45 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME Marko Dolinar: Hvala lepa. Še enkrat se bom oglasil predvsem na temo komentarja predsednika. Ne bom se čisto striktno obregnil ob te zadeve ampak bom rekel takole. Ne pričakovat ni moj interes kandidirati za kakršnega koli predsednika v konjereji, ker konjereja je moje ljubiteljstvo in nikoli je ne bom zamenjal za profesionalizem. To je prva stvar, druga kar pa je, moram pa povedat, da je sodelovanje, če te kdo povabi lahko, če te ne povabi potem ne. Lahko pa vprašate tamle imate predsednika haflingerjev v svetu za živinorejo in organih kjer se da karkoli za konjerejo doprinesti sem pomagal in bom tudi v bodoče. Moram reči, da sem kot predstavnik govedorejcev član v svetu in še nekaterih drugih inštitucijah. Na vseh teh inštitucijah vam bom doprinesel kar bo pač v moji moči. Seveda se je pa treba vnaprej zavedati, da veliko stvari je potrebno predhodno se uskladit, lobirat in marsikaj še drugega naredit. Na tem mestu bi se moral zahvaliti še profesorju doktorju Koscu in pa seveda Danilu Potokarju zaradi tega, ker če nebi bilo profesor Kosca in Danila Potokarja verjemite, da se nebi dalo zlobirati, da je magister Stane Bergant podpredsednik sveta za živinorejo. Mislim, da je to velik korak naprej, ker je v predhodnih mandatih bili drugi predstavniki inštitucij. Moram reči, da sicer v tem mandatu je tudi predsednik predstavnik inštitucije to je predstavnik z biotehniške fakultet oddelka za zoo tehniko magister Marko Čepon. Na predlog in pa seveda ???? in usklajevanje je pa magister Stane Bergant podpredsednik in mislim iz tega naslova mu lahko čestitamo in marsikaj doprinesemo. Moramo se pa zavedati, da na nivoju države in državnih inštitucij seveda finančnih sredstev ni napredek. Pobrali bom najverjetneje drobtinice zato ker službe kot take je potrebno financirati in vzdrževati. Če pa bo apetit pač drugačen pa se bodo službe samo zmanjševale. Glede na zniževanje proračuna pa vemo kaj nam sledi. Manj denarja, manj funkcij in bistveno manj vsega. Hvala lepa. Jani Šivc: Hvala lepa. Še kdo? Jože Škulj: Če nima noben nič....še eden je. Bom pa vseeno povedal pa bo gospod šel pol. Zahvalil bi se gospodu Dolinarju za spodbudne besede. Mislim, da bo tud kje, če je v državnem svetu za živinorejo tudi pomagal kaj za konjerejo in res gospod Dolinar hvala lepa za take besede. Še enega rejca imamo potem pa mamo še zaključno besedo par besed. Hvala. Božo Martin: Lep dan tukaj Božo Martin. Mene zdaj zanima gospoda Mesariča. Čeprav on ni nič kriv, ko je bilo žigosanje lansko leto žrebet je prišel Božo in me je zelo izživciralo za moj žrebe. Vse je našel na njemu samo pete noge ni našla. Vse je našla. In sem si ga pustil, da ga bom jaz sam doma redil. No je prišel kupec in ga je kupil to žrebe. Potem sem pa rekel naj mi žigosajo kobile, ker je bila ena B bi moral spredaj A. In na kobili je našla vse kar je spet mogla, potem je pa rekel Božo, ki ga tukaj ni. Je rekel ne delaj se norca take kobile je že ??? dolgo časa pri sebi. No potem je ona dala oceno 76 za kobilo, knjigo vzela in mi je nazaj vrnila kobilo pod B. Pol sem rekel, da ne vem kaj bi. Kobilo niso gledali, to moram povedat ??? in sem jo dal pobit. Moje ???? so bili težke in potem so tukaj javili - ena kobila je imela 762 kilogram, ena kobila je 802 kile, žrebe 8 mescev staro je imela staro 436 kila, ena kobila dobro poslušajte je imela 946 kil. ???? Zdaj bi pa jaz vprašal gospoda Mesariča nekaj drugega. Mislil sem, da ko bo šel ta prejšnji stran, da bo bolj pošteno ampak vidim, da ni pošteno čisto nič. Čeprav ni kriv, ko ste vzeli žrebeta, mislim, da boste pošteni, ko ste rekli, da grete žrebeta 46 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME komisije pogledat po štalah kakšne so. To komisijo bi rad pozval kdo je te žrebete ocenjeval. ???? S tem da gospoda Mesariča zamerim samo eno stvar. To ko ste žrebeta pripeljali v jesen tam ni gospod Mesarič rekel, da 90% žrebet domov odpeljite pa jih peljite kam čete. Kot ste danes, da se konje ne da peljat. Čujte vam odkrito povem, imam dva žrebeta, dva moška, sta praktično že prodana. Zdaj bo še če bo žrebička je že prodana. Meni osebno ni problem prodati konja ampak jih je potrebno hraniti. S tem da dvomim, tri kobile doma, še to vam povem, da imam tri kobile doma A rodovnik, jih nisem tehtal imajo kobile 2.32 metra, 2,27 metra, 2,17 metrov. Zanima me kako boste letos ocenjeval? Tako oceno kot ste, vi niste nič krivi, in taka komisija kot je bila lansko leto je ni treba nikoli vest. Plus tega jaz sem mislil, da gredo ti gospodi zastonj pogledat sem slišal, da so ti gospodje fino plačani. Naj bo to enkrat, zdaj bom še nekaj povedal npr. 2009 v ??? na tekmovanju muzike in sem imel isto oceno kot še en ansambel - ni važno kdo. In me je prišel vprašat, da ne vemo ali bi vas dali naprej ali ne in nas zanima kdo vam je napisal pesem. Če vam je pesem napisala Fanika Požek ali Ivan Sivci bi šli vi naprej, ker vam pa je napisal en XXX pa ne greste. Tukaj je isto, kjer se napiše da vašega žrebeta bomo vzeli, ker ste v tem klubu pa ga moramo vzeti. Čujte ne mi govorit meni osebno, da me ne more noben prepričat o konjih, ker poznam konje in kvaliteta. Kdor hoče kvaliteto videt naj pride v mojo štalo pa boste videli kakšni ste konji. Samo to me zanima. Zdaj imam pa še eno drugo stvar in vi meni odgovorite točno tisto, kar sem vas jaz vprašal. Da to komisijo ko je lansko leto delala jo morate nagnati, ker ni sposobna nič, ker se ne zastopi nič ampak se zastopi samo na denar. To je to. Zdaj gremo pa naprej. To boste vi odgovoril pol ??? pa za vas. Mislim, da ste vsi drugi dobili vabila za ta sestanek. Lansko leto ga nisem dobil in se je gospod Škulj opravičil. Letos se mi morate opravičit, ker ga nisem dobil. Jaz vem, da vi niste krivi, je pa tukaj noter v tem krogu nekdo kriv. Naj ima tisti jajce in pove zakaj ga niso poslali. Jaz vem zakaj ga niso poslal ampak jaz sem članarino plačo lansko leto in letos in tisti človek, ki ni dal vabila, da se naj opraviči vsem in še posebno meni. Ker če ne vam povem imam za tukaj noter vam povem, da marsikateri tukaj not nebi bil več v nobeni službi. Tisti človek, ki ni dal vabila meni, jaz vem zakaj ga ni dal, naj tukaj pove zakaj ga ni dal vsem tukaj. Hvala lepa. Matjaž Mesarič: Prvo odgovor kako se že pišete gospod? Gospod Martin glede prve zadeve mene ni bilo zraven zato ne morem komentirati. Ampak lahko vam pa povem, ker stojim za svojimi sodelavci, ker vem kakšne kvalitete imajo, kako so strokovno usposobljeni tako, da mi ni všeč vaša razlaga in tudi stojim za svojimi sodelavci, da imajo kvalitete, da ocenjujete konje. Glede tistega kar ste rekli, če vi ocenjujete živali samo po kilah se lahko takoj zdaj izkažete, da ne poznate kvalitete konj. Samo kile ne prinesejo k končni oceni. Počakajte, da do konca povem. Ocenjuje se 10 lastnosti po ocenjevalnem modelu, ki je zapisan v rejskem programu. Prvič je žaljivo to kar govorite, drugič to so lastni interesi. Vi ste užaljeni, ker ni šel žrebček v žrebetišče. Komisija je sestavljena iz strokovne službe in pa iz članov rejcev torej priznane rejske organizacije in samo na kile gospod se konjev ne da ocenjevati. Hvala. Vem pa, da imate dobre živali, to vam pa priznam, da imate dobre živali. Hvala. Božo Martin: Veste kaj vam bom zdaj povedal. Vi ste mene zdaj izzvali. Vi imate svojo šolo in ni nič manjša od vaše. Ne gremo se zdaj na debelino. Zdaj pa vi meni povejte kakšne žrebeta so v jeseni jemal? Povejte mi kakšne ste jemali? Ne mi vi govorit čujte 47 ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME bom vam rekel ... pa tudi kmetijsko šolo sem naredil. Ne vi mene žalit tudi jaz vas nisem žalil. Jaz sem rekel, da tisto vašo sodelavko ko je gledala žrebeta kaj je izbrala. In izbrala je samo na lepe oči. Jože Škulj: Tudi jaz bi gospodu Martinu nekaj povedal. Vsi smo rejci v tej dvorani. Vsak rejec ima v svojem hlevu najlepše živali. In morate vedeti, da vsak rejec svojo žival hvali. tudi jaz sem bil nezadovoljen in vsak je bil nezadovoljen. Ampak tako je, strokovna služba je zato, ona poskrbi, ona točkuje in tako je - ne mora se nič pritoževati. Nekaj kar se tiče vašega vabila pa vam povem. Mi smo imeli, prej sem že povedal ne vem kolikokrat, da smo celo leto bili brez tajnice. Krivda ni vaša, krivda ni moja, krivda ni nič, lansko leto smo jo izvolili in je ni bilo. Vam povem nekaj. Upravni odbor se je sam zbral, celo popoldne smo bili do večera teh šesto vabil za sestavit, imena in priimke napisat. Da ste pa vi spet ven padu, tega jaz ne morem reči ampak fantje in dekleta smo pakirali vabila. Ali je pošta narobe, dajte prosim danes preverit pri blagajničarki, če je točen naslov. Mogoče, ampak moram povedati, tudi če je bilo poslano in sem dobil in to iz našega konca eno vabilo nazaj, ker je bilo narobe naslovljeno. Ostalih vabil nismo dobili. ali je pošta pri vas se kaj zasukala. V lanskem letu smo imeli že 5 primerov istih kot ste vi rekli. Čez nekaj časa so najdli v nabiralniku to pismo, ki je ostalo mogoče na pošti. Jaz bi rejcu rajši dal dva vabila kot pa da bi katerega slučajno ven vrgel. Toliko imam jaz za povedat. Hvala lepa. Božo Martin: Da vam še enkrat rečem. Vi ste rekli, da vsak svoje živali hvali. Jaz svoje nikoli ne hvalim. Vi pa imate zmerom iste žrebeta . To je pa druga stvari. Eni in isti so žrebeti. Glejte kaj jih je. Vsi imamo konje zanič, žrebeta so pa zelo lepa. Hvala lepa. Jože Škulj: Moram povedati kar se tiče izbere je bilo letos žrebički čisto iz drugega konca kot lansko leto. Še nekaj, dragi rejci, povabljeni gostje in vsi skupaj. Vsem želim, vam in vašim družinam posebno živalim veliko uspehov v letošnjem letu, veliko zdravih porodov, veliko brejih kobil. Hvala lepa za udeležbo. Prosim zdaj bomo pa lahko rekli še kakšno lepo pri kapljici in dobri hrani. Jani Šivc: Spoštovani. S tem zaključujemo 8 redni občni zbor združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. Spoštovani rejke, rejci, en dober tek in na zdravje. Zaključek OZ ob: 13:25 48
© Copyright 2024