File
7. občni zbor ZDRUŽENJA REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME (ZRKSHP) 20. marec 2011 7.OBČNI ZBOR ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME (20. marec 2011) Občni zbor je vodil Jani Šivec. Občni zbor se je pričel ob 10:23 uri. Vodi Jani Šivc: Počasi bomo pričeli z občnim zborom. Prosim, da zasedeta svoja mesta. Zahvaljujem se mlademu harmonikarju Gorazdu Tratarju, ki nas je s svojo frajtonarico razveseljeval vse do uradnega pričetka, ki ga napovedujemo v tem trenutku... (himna)... Predsednik Jože Škulj: Otvarjam letni občni zbor združenja rejcev konj SHP. Spoštovane rejke rejci ljubitelji konj in konjeniškega športa, povabljeni gostje prav lepo vas pozdravljam v imenu ZRKSHP in v svojem imenu. Prav lepo se zahvaljujem občini Trebnje, gospodu podžupanu g Jožetu Pavšiču, za gostoljubje tu v njegovi občini v lokalu Galaksije. Pozdravljam tu med nami tudi dekana vet. fakultete prof.doc. Marjana Kosca. Vse častne botre na našem praporu. Občino Trebnje,občino Ig, Občina Novo Mesto, KD Martin Krpan, KD Semič, KGZS, Konjeniško društvo Sostro, KD Radohova vas, Domačijo Gorc, KD Celje, KD Krim in DRUŠTVO prijateljev konj Višnja gora in vse člane ki ste dali prispevek za zlati žebljiček na praporu. Vabili smo tudi goste iz Avstrije, jih še ni obljubili so da pridejo, če pridejo pozneje jih bomo posebej pozdravili in nam bojo dali tudi kakšno besedo kako kaj konjereja v Avstriji. Pozdravljam med nami predsednika koordinacijskega odbora združenja RKSHP, slovenskega združenja rejcev Posavec, in združenja Haflingerjev. Predsednika sveta avtohtonih pasem Slovenije in pred. slov. združenja rejcev konj Haflingerjev mag. Staneta Berganta s soprogo.) Predsednika SZRK Posavske pasme g. Antona Simoniška z delegati upravnega odbora. Prejšnjega predsednika združenj vseh treh pasem g. Urbanč Jožeta se je opravičil je bolan,drugače bi prisostvoval na našem OZ. Iz ministrstva za kmetijstvo se nam je opravičil mag. Zidan Dejana in g. Glavač Janeza, da imajo druge zadržke jih ni bilo to že sami vemo, da imamo občne zbore koliko let in nihče se ne more nikoli udeležit. Predsednika KGZS g. Cirila Smrkolj se je opravičil je zadržan je pa njegov namestnik in vodja za živinorejo g. Danila Potokar. Predsednika strokovnega sveta g. mag. Janeza Rus, se je opravičil ker ima zadržke v Lipici. Pozdravljamo vodja strokovnih služb za konjerejo Slovenije mag. Matjaža Mesarič. Vodja in član strokovnih nalog za žrebce g. inž Platovnjak Darka. Predstavnika sindikatov kmetov Slovenije g. Romana Žveglič, opravičili se niso videl ga pa nisem Družino Glušac iz Brige, ki tako lepo strokovno in vzorno skrbi za naše mlade žrebce. Iz biotehniške fakultete pa lepo pozdravljam g. dr. Klemena Potočnika. Vse predstavnike in predsednike konjerejskih in konjeniških društev v Sloveniji. Posebno pa predsednika KD Trebnje g. Kužnik Franca in pred Radohove vasi g. Vrhovca. Vse prisotne člane 7 - sile novinarjev , ki so prisotni na občnem zboru in mislim, da bodo kaj dobrega in slabega napisati v naše novice o konjereji v Sloveniji videl pa jih še nisem. Sedaj bi pa prešli na dnevni red današnjega občnega zbora: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Uvodni pozdrav predsednika Izvolitev delovnega predsedstva Poročila dela za leto 2010 Poročilo o registraciji združenja in poročilo o novo izvoljenemu svetu avtohtonih pasem v Sloveniji, katere nam bo podal mag. Stane Bergant Poročilo strokovnega sveta bomo združili in bo podal g. Mesarič Razprava o poročilih Beseda gostov Nadomestne volitve Načrti in plani za leto 2011 podelitev priznanj Razno Če se s tem dnevnim redom strinjate bi prosil, da to potrdimo z dvigom rok. Če pa kdo hoče še kaj dodati pa lahko dodamo na dnevni red » DVIG ROK »Je kdo proti NE, se je kdo vzdržal NE, se pravi da smo dnevni red sprejeli 100%. Da bi naše delo potekalo nemoteno, bi predlagal delovno predsedstvo: 1. za delovnega predsednika predlagam g. Janija Šivca, 2. za zapisnikarico predlagam ga. Sabino Goršič našo tajnico, moram povedati da nas bo Sabina zapustila in prihaja k nam nova tajnica, prosim če vstaneš Nataša ki bo poskušala voditi naše zapisnike. 3. za 2 overovatelja predlagam .BREŽNIK IVAN in GABRON ERIK 4. verifikacijska komisija DRGAN IGOR, MOŽE MARTIN, GRMOVŠEK BRANKO Če se s temi predlogi strinjate bi vas prosil, da to potrdite z dvigom rok, če imate druge predloge jih pa prosim povejte. Prosim da potrdimo z dvigom rok. Se je kdo vzdržal NE, je kdo proti NE , torej smo predlog sprejeli. Prosim, da delovno predsedstvo zavzame svoja mesta. Hvala. Vodi: Jani Šivc: Torej spoštovane rejke cenjeni rejci tudi v imenu delovnega predsedstva vam voščim lep krasen dan tu na Dolenjskem, kjer prisostvujemo 7. občnemu zboru ZRKSHP. Lepo vas je videti v tako velikem številu. Verifikacijska komisija je pred trenutkom podala število prisotnih 318 članic in članov je v tem trenutku prisotnih v dvorani kar pomeni, da smo sklepčni tudi za nadomestne volitve ki jih bomo speljali nekje na koncu našega programa. Dnevni red je bil s strani predsednika g. Škulja že podan in tudi sprejet. Sedaj prehajamo kar na naslednjo točko, to je Poročilo predsednika ZRKSHP, podal ga bo predsednik g. Jože Škulj. Jože Škulj: Spoštovane in spoštovani, Še enkrat vas vse skupaj prav lepo pozdravljam pa poglejmo kaj se je dogajalo v letu 2010. ZRKSHP je v letu 2010 ponovno pridobilo in se ponovno registriralo za dobo 5 let in dobilo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblaščeno rejsko organizacijo. Ustanovitev na novo registrirano ZRK SHP pomeni, da smo rejci prevzeli svoj del odgovornosti za kvalitetno rejo konj slovenske hladnokrvne pasme. V združenju je približno okoli 800 članov. V novem spisku nekje (600).V sam rejski program pa je vključilo okoli 500 članov svoje živali. Tako kakor vidimo smo morali na novo pripraviti novi rejski program. Spremembe v rejskem programu pa so, jaz bom samo tiste povedal katere so spremembe, drugače pa bo vse na spletni strani. 1. Višina vihra se je zmanjšala iz 148 na 146 cm 2. Prešli smo iz uvajanja v izvajanje delovne sposobnosti 3-5 letnih žrebcev in kobil Več o rejskem programu pa nam bo podal pred. strokovnega sveta g. dr. Matjaž Mesarič 3. 0 strokovnem delu in številu žrebcev in kobil pa nam bo podal g. tudi dr. Matjaž Mesarič 4. Več o registraciji združenja in o svetu v genski banki, o dogovorih vseh treh združenj na ministrstvu pa nam bo podal g. g. mag. Stane Bergant. Sedaj bi pa prešli na delo v združenju v letu 2010 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Sodelovali smo na pustnem karnevalu, ki ga je organizirala Občina Ig, sodelovali so člani okolice Ljubljane. Na občnem zboru v Trebnjem je sodelovalo okoli 340 članov z gosti Udeležili smo se občnih zborov SZRK Posavec, SZRK Haflingerjev Udeležili smo se občnih zborov : KD Sostro, KD Radohova vas, KD Celje, KD Škocjan, KD Šentjur, KD Semič, KD Barje, KD Krim, seveda povsod, kjer smo dobili povabilo. Na povabilo smo se udeležili razstave konj na Gregorjevem sejmu v Novem mestu sodelovali so naši člani: Martin Može, Nikolaj Oberč, Slavko Žonta, Anton Gorc, Janez Železnik, Kužnik Franc. Posebno bi se rad zahvalil za organizacijo razstave g. Oberč Nikolaju in strokovnemu komentatorju g. mag. Janezu Rus. Povabil bi tudi vse prisotne da se za razstavo prijavite g Gorcu, da bi prisostvovali na tem razstavnem prostoru. Udeležili smo se tudi razstave žrebcev pasme Posavec na Bregah pri Krškem, SHL pasmo je predstavil Jože Pacek z žrebcem FATALIST, strokovni komentator g. mag. Janez Rus. Z vpregami SHL pasme in pod sedlom smo sodelovali na prvo majski vožnji po vaseh občine Ig. Za sodelovanje bi se posebno zahvalil g. Lunki Antonu za vprego. 26. junija smo se udeležili razstave konj SHL in ostalih pasem konj pod pokroviteljstvom občine Škocjan. V komisiji za ocenjevanje so sodelovali in komentirali g. Lunka Anton, g. Marjan Nuncija in Škulj Jože. Za odlično organizacijo bi se prav lepo zahvalil našemu članu in rejcu Obrč Nikolaju. 4.9.2010 smo na povabilo KD Radohova vas, sodelovali na paradi konj SHL in ostalih pasem, ter tekem v spretnostni vožnji. Člana v spretnostni vožnji g. Gorc Anton in g. Gorc Boštjan sta prejela pokal za 1 in 2 mesto. Za vzorno organizacijo in tekmovanje pa bi se rad zahvalil predsedniku KD Radohova vas g. Vrhovec Milanu. 10. 11. 12. 13. 14. 15. - Sodelovali smo na Radgonsko kmetijskem sejmu AGRA 2010. Na samem sejmu smo predstavili ZRKSHP s 4 živalmi. Sodelovala sta dva naša rejca: Gorc Anton s kobilo in žrebcem in Marjan Trček s kobilo in žrebetom, ki je predstavljal našo avtohtono pasmo. Živali so bile predstavljene v vpregi in pod sedlom. Oba rejca sta dobila priznanje od ministrstva za najboljša rejca 2010, za kar se jima najlepše zahvaljujem in čestitam. Gospodu Simonišku in združenju se zahvaljujem za dobro pogostitev - prehrano, ki je bila na voljo vsem članom ki so bili tam.. V letu 2010 smo KD Sostro in ZRKSHP organizirali 3. državno prvenstvo konj SHL pasme v spretnostni vožnji, kjer se je videla delovna in fizična zmogljivost hladnokrvnih konj. Na samem konjeniškem dnevu so pripravila društva, delovni test kobil kar bi se še enkrat zahvalil strokovni službi dr. Matjažu Mesariču s sodelavci. V spretnostni vožnji smo dobili novega mladega državnega prvaka Nejca Hlebša, ki je med nami in mu prosim zaploskajmo. 2. mesto je dosegel g.Ambrož Avšič, 3. mesto pa g. Miro Hlebš. Za smo vzorno organizacijo se še posebno zahvaljujem celemu KD Sostro seveda najbolj predsedniku Hlebš Matjažu. Strokovni odbori vseh treh združenj smo se sestali v žrebetišču Briga, tam smo si ogledali žrebetišče in 2 + 3 letne žrebce. Žrebetišče je bilo vzorno urejeno in žrebci v dobri kondiciji, kar gre velika zahvala družini Glušac. Razpored starih in mladih žrebcev je pripravil g. inž. Darko Platovnjak in g. dr. Matjaž Mesarič. Pogostitev nam je pripravilo Posavsko združenje in g. pred. Anton Simonišek za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujem ravno tako tudi družini Glušac za gostoljubje. Pripravili smo vlogo na kmetijske trge, za kar smo pridobili nekaj denarnih sredstev. Pripravili smo že dovoljenja za dirke v kasu, a nam je vreme dvakrat prekrižalo izvedbo. Licenciranje žrebcev v Vrbljenu 16.10.2010 je bilo 3+5 letnih žrebcev. Vsako letno licenciranje za rejo in rabo. Razstava 5 - letnih žrebcev katere so dobili 1. mesto žrebec JUPITER 15, oskrbnik Zajc Peter, (80 TOČK) 2. mesto žrebec JOR 13 , lastnik Tretnjak Jože (75 točk) 3. mesto žrebec JUŠ ELEMAR 16, Derkač Alojz (73 točk) 4. mesto žrebec JAKA VULKAN 16, Globokar Janez (73 točk) 5. mesto žrebec JANKO NERO, Glavan Danijel (72 točk) Med temi žrebci je bil tudi na novo licenciran, pri nas žrebec ŠLAVINAR uvoz iz Nemčije. Nastopal je izven točk, dosegel izven tega programa, dobil je (80 TOČK), njegov lastnik pa je Javornik Janez. Zato jim za ta mesta lepo čestitam. - Vse skupaj je bilo navzočih okoli 40 živali Izvršena ja bila tudi zamenjava žrebcev na enem mestu, za kar bi letos pohvalil rejce žrebčarje, da so bili žrebci lepo urejeni. Opravljali so tudi delovni test žrebcev 3-5 letnih, delovni test je opravil samo eden od rejca Mirota Hlebša 16. 17. 18. 19. 20. 21. Za strokovno delo bi se pa rad zahvalil strokovni službi posebno pa g. Matjažu Mesarič. Za pripravo prostora in pogostitev bi se pa rad zahvalil KD Krim in upravnemu odboru in članom ZRKSHP na našem predelu. Sodelovali smo pri odbiri žrebčkov od 22 na 15 živali. Na sami odbiri je sodeloval strokovni svet g.dr. Matjaž Mesarič, inž. Darko Platovnjak, Božo Miklavčič, Gorc Anton, Gerbec Matjaž, Gerbec Anton, Jože Škulj. Odbira se je vršila po celi Sloveniji 2 dni. V Vrbljenu smo 12.11.2010 organizirali odkup, tehtanje, čipiranje in odvoz žrebičkov vseh treh pasem na Brigo; Odkupljenih je bilo 15 SHL pasme, 5 POSAVSKIH in HAFLINGERSKIH žrebičkov. Posebno bi se rad zahvalil KD Krim za organizacijo in pogostitev naših rejcev in strokovnih delavcev. Zahvalil bi se tudi Matjažu in Antonu Gerbcu, Dani in Francu Bavec za pomoč. Strokovno delo je izvedla strokovna služba z g. dr. Matjažem Mesaričem za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujem. Trikrat se je sestal Strokovni svet združenja. Dvakrat smo imeli sestanek na KGZS pri g. Smrkolj. Imeli smo več sestankov koordinacijskega odbora vseh treh združenj V mesecu oktobru smo imeli tudi sestanek pri novemu ministru. Domenili smo se za novi sestanek, ki naj bi bil do decembra, a nismo mogli uskladiti. Tako, da bo novi sestanek verjetno v torek, 22.2.2011. POGOVORI PRI MINISTRU IN PEREČE TEME KONJEREJE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Konjereja mora biti enakopravna kmetijska panoga tako kot so: govedoreja, prašičereja, drobnica Podpore za kobile dojilje, tako kot krave dojilje. Pomoč pri nakupu žrebic tako kot v Avstriji ; letna premija kobil 200 €, za nakup žrebice350€ Financiranje s strani države pri pregledu kobil in žrebcev na IAK in Kužni artritis in CEM Klavne premije žrebet tako kot pri govedorejcih Trg in trgovina s konji in s plemenskimi živalmi Evropa , Indija (tako kot ima Avstrija) Konje in žrebeta naj bi odkupovale tudi zadruge (tako kot so pred 5-10 leti) Pocenitev identifikacijskega dokumenta za živali, oziroma za člane združenja kateri imajo živali vključene v rejski program NOVI PREDLOGI ZA SKLEPE: 1. 2. 3. Žrebčar kateri ima državne žrebce mora biti obvezno član združenja Žrebčke za pleme za Brigo se odkupujejo samo od članov združenja Identifikacijske dokumenta, bi prosili vse člane, ki jih imate doma, da jih vrnete na Veterinarsko Fakulteto, da ne boste dobili domov inšpekciji, glede evidence živali. ZAHVALA Zahvalil bi se g. mag. Stanetu Bergant za pomoč in pripravi vloge za registracijo ZRKSHP pet let in za vodenje koordinacijskega odbora vseh treh združenj. Zahvalil bi se predsedniku in strokovnemu vodji mag. Janezu Rus za pripravo rejskega programa. Zahvalil bi se strokovni službi za konjerejo Slovenije g. dr Matjažu Mesarič z ekipo za dobro sodelovanje z združenjem. Zahvalil bi se KGZS posebno pa predsedniku g. Cirilu Smrkolj in g. Danilu Potokar za sodelovanje in za prostore v katerih imamo sestanke preko celega leta. Med nami bi moral biti župan občine IG, mogoče bo prišel kasneje, bi mu podal eno zahvalo, kar se tudi njega tiče. Prav posebno bi se zahvalil županu občine IG, gospodu Janezu Cimpermanu, on je lahko za vzgled vsem županom v Sloveniji, kako je treba prisluhniti malemu kmetu in seveda konjereji v Sloveniji. Ni prireditve v občini pa naj bo to občinska ali državna ,da ne bi bil prisoten. Ni čudno da je zmagal na prvem krogu na volitvah z 93 % glasom v občini in postal je prvak Slovenije. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj, posebno pa upravnemu odboru združenja in častnemu razsodišču, še enkrat hvala ker ste me poslušali.. Jani Šivc: Seveda bom tudi jaz rekel najlepša hvala za tako izčrpno poročilo predsednika združenja. Resnično je bilo predstavljeno ogromno delo, praktično kar za nekaj zaposlenih ljudi če bi seveda to tudi bili. Naslednje poročilo bo podala tajnica združenja gospa Sabina Goršič. Sabina Goršič: Lepo pozdravljeni vsi skupaj v lanskem letu se je nadzorno upravni odbor sestal na 6 sestankih. Bili so tudi trije sestanki strokovnega sveta, o pripravah na razne prireditve in podobno imeli pa smo tudi več izrednih sestankov. Sestankov so se v večini udeleževali vsi člani upravnega odbora združenja. V lanskem letu smo poslali ogromno število dopisov in sicer za prijavo za financiranje in za pomoč za razpise. Ponudbo za vabila na prireditve in podobno. Objavljenih je bilo tudi nekaj člankov v Revijo o konjih, v Kmečkem glasu, Mostiščarju, Grosupeljskih odmevih itd.. Oglaševanje na različnih radijskih postajah. Hvala. Jani Šivc: Zahvaljujem se seveda tajnici ZRKSHP gospe Sabini Goršič. Pričakujem pa že naslednje poročilo to je poročilo naše Zinke, torej blagajničarke združenja. Zinka Lunka: Lepo vsi pozdravljeni. Stanje za leto 2010. V lanskem letu nam je ostalo denarja 3.752 EUR. Prihodkov smo imeli 22.349 EUR od tega je bilo članarine 14.775, subvencij po razpisu agencije za kmetijske trge 3.669, subvencija od veterinarske fakultete 950 EUR, trakovi za prapor so bili 1.800 EUR, in kar 17 žebljičkov smo imeli to je 510 EUR, tako da to znese 22.349. Stroškov je bilo 18.840. Med temi stroški so vključeni računovodski servis 350 EUR, kar je zelo malo, malo nas je stalo Občni zbor je bil 2.300, vezenje za trakove pa žebljički je bilo 1.052 EUR. Potem smo bili KDSostro dolžni, za leto 2008 in 2009, za pripravo dirk v spretnostni vožnji 1434 in za leto 2010 je bilo 938 EUR. Razstavljali smo tudi v Novem mestu, je bilo 759 EUR, to je zelo malo, potem Gornja Radgona promocija in nastanitev za cel teden je bilo 1057 EUR, potem je bila priprava licenciranja in delovna sposobnost odbira mladih žrebčkov, to nam je vse pripravil KD KRIM je bilo 3.400 EUR, pa še stroški banke nekaj 313 EUR, tako, da je to skupaj 18.840 EUR. Sedaj nam je ostalo 7.962 EUR. Upajmo da bo še kaj prišlo in to bi bilo vse. Hvala. Jani Šivc: Hvala lepa za blagajniško poročilo gospe Zinki Lunka. Naslednje poročilo je poročilo častnega razsodišča. Podala ga bo predsednica gospa Janja Pešelj. Janja Pešelj: Govori iz klopi.... Jani Šivc: Skratka slišali ste jo, skratka rekla je, da ste bili vsi pridni, da se ni nihče pritožil in kar tako naprej. Tako sem jo razumel jaz. Hvala lepa predsednici častnega razsodišča, sedja pa pričakujemo poročilo strokovne selekcijske službe. Podal ga bo dr. Matjaž Masarič, kot predsedujoči selekcijske službe za konjerejo v republiki Slovenji. Matjaž Mesarič: Vse skupaj lepo pozdravljam v imenu republiške strokovne službe. Po novem je to druga priznana organizacija v konjereji. In se hkrati tudi zahvaljujem za dobro sodelovanje, torej v dobrobit rejcev in pa seveda pasem SHK. Kot prvo bi predstavil kaj smo v okviru strokovnih nalog v letu 2010. Prosil če lahko Jani daš SHL 2010. To je poročilo o vodenju rodovniške knjige za leto 2010. Pa bi pričeli z plemenskimi žrebci Plemenski žrebci V letu 2010 je bilo za SHL pasmo priznanih 180 žrebcev. Ocenjen pripust – 3000 kobil Pripustno dokumentacijo je potrebno še ovrednotiti. Glede licenciranja žrebcev je že gospod Škulj omenil da smo imeli lansko leto licenciranje na katerem smo kot najboljši v oceni ocenili Jupiter15 kot enega ki je dosegel 80 točk po starem sistemu. 910 JUPITER ELMAR XV - 495 Kar je zanimivo za kaj sem ga dal na slide je to, da je linije Elmar. Linija elmar je tista ki je najmanj številčna v Slovenski HP. Kot vam je znano SHP zasleduje vse stare linije od pasme Noričana. Na tem slidu smo želeli prikazati torej število lic. žrebcev od leta 92-2010. Vidite da je št žrebcev v zadnjih letih strmo naraščalo. Torej če pogledamo v leto 92 je 99 žrebcev licenciranih in če pogledamo leto 2010 jih je bilo 180. Torej enormni porast lic žrebcev za SHP, ki je tudi najštevilčnejša pasma v slovenski konjereji. Če si primerjamo sedaj tri pasmi, dve avtohtoni in eno tradicionalno, torej haflinško, posavsko in SHP, ki so najštevilčnejše zastopane v slov. konjereji. Tu je prikazan porast št. plemenjakov pri posameznih pasmah od leta 1992-2010. Prevladuje SHP, sledi Posavska pri kateri vidimo enormni napredek v št. licenciranih plemenjakov in pa seveda sledi ji pasma Haflinger. ŠTEVILO PRIPUŠČENIH KOBIL V OBDOBJU 1992 DO 2010 4500 4000 3500 3000 2500 2000 15003045 2823 1000 2631 2538 2486 2626 3084 3086 3373 3746 3936 3912 3650 3280 3412 3303 2829 3135 2729 500 0 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 20012002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Na tem grafu smo hoteli prikazati št. pripuščenih kobil v obdobju 1992-2010. Tu so zbrani podatki o konjereji in bodo objavljeni v kratki brošuri (dostopni vsem službam in rejcem)Vidimo kako se je gibalo št. pripuščenih kobil SHP od lete 92-2010. Seveda pripust niha odvisno od trenda v konjereji. Od leta 99-2005 tisto obdobje ko je bila ugodna cena žrebet in vsega in to je botrovalo k večjemu pripustu. Ta pripust se je v zadnjih leti ustalil na 3000 pripuščenih kobil na leto. No spet primerjava z ostalima pasmama, podobna slika kot pri št. plemenjakov. Prevladuje številčno SHP. Št pripustov niha in se ustalilo v zadnjih letih na 3000 pripustov. DELEŽ PLEMENJAKOV POSAMEZNIH PASEM SHL P 10,0 H 28,5 61,5 Če si pogledamo na modelu tortnega razreza delež plemenjakov posameznih pasem. Več kot 60% vseh licenciranih plemenjakov zavzema SHP. Sledi ji pasma Posavec(28%), in pa Haflinška pasma z (10%). Linije plemenskih žrebcev - 2011 NIKODEM; 9 DRUGO; 9 ELMAR; 9 DIAMANT; 16 ELMAR SCHAUNITZ; 27 DIAMANT SCHAUNITZ NERO VULKAN VULKAN; 57 NIKODEM DRUGO NERO; 55 Kar je pomembno v selekcijski službi je pa tudi da se ohranjajo vse žrebčevske linije, ki so zastopane pri nas. Torej vse osnovne linije ki so pri pasmi Noričana in pa smo ponosni na lastno slovensko linijo NIKODEN. Tukaj je prikaz deleža plemenjakov v tem letu. Kot najmočnejši linija sta prisotni VULKAN 57% potem sledi NERO 55%, nato SCHAUNITZ 27% itd.. Elmar linija je zastopana v zelo slabem številu, drugo so pa tiste ostale pasme, ki so dovoljene za plemenitev v SHP. (Južno Nemški in Češki Noričan) Izvor plemenskih žrebcev. Tudi to smo statistično obdelali, vidite da 79% zavzema SH žrebci v pasmi SHK. 9% (Norik in org. Noriški), 1% je južnonemškega hladnokrvnega glede ŠLAVINERJA. Je bil uvožen. Moram poudariti da pri uvozu žrebca, ki lahko plemeni v SHP so z rejskim programom določena stroga rejska pravila. Mora biti res kvaliteten. 2% JE Češki Noričan. 80% so žrebci SHP. Plemenske kobile V letu 2010 je bilo v glavni del rodovniške knjige vpisanih 217 kobil V glavni del rodovniške knjige A rodovnik 111 kobil V dodatni del rodovniške knjige Evidenčna knjiga I B rodovnik 80 kobil Evidenčna knjiga II 7kobil Populacija rodovniških kobil v obdobju od 2005 do 2010 zmerno narašča. Če gremo na plemenske kobile. Opažamo tendenco da se večina kobil iz B prevaja v A rodovnik. To je logično ker B rodovnik je bil ustanovljen 1994 in sedaj se živali na poznano poreklo prevajajo v A rodovnik. Torej populacija rodovniških kobil v obdobju 2005 -2010 zmerno narašča. Na grafu smo želeli prikazati gibanje št. kobil ki so bile vpisane v rod knjigo 1992-2010. Vidimo da št. kobil z leti narašča. In da veča delež kobil ki so vpisane v glavno rodovno knjigo. Večji delež zavzemajo kobile SHP sledi ji kobile Posavske in Haflinške pasme. Št. kobil z leti narašča. DELEŽ VPISANIH KOBIL PO PASMAH SHL P 9,0 H 20,6 47,6 Na tortnem delu delež kobil ki so vpisane v rodovno knjigo po pasmah, podobno kot smo videli pri plemenjakih, seveda skoraj 50% zavzemajo po št. kobile SHP, sledi ji kobile Posavec in pa kobile vpisane v rodovniško knjigo Haflinger. Strokovna služba je zrejne preglede opravila na 256 vnaprej določenih preglednih mestih in 38 naknadno določenih preglednih mestih Registracija žrebet. V letu 2010 je strokovna služba opravila preglede... To je tudi pomoč rejcem, da se jim omogoči da lahko enostavneje in lažje registrirajo žrebeta. Imajo manj stroškov, kar do prinaša do napredka v konjereji. Porazdelitev sprejetih žrebic glede na ocene (SHL A) 35 30 28 29 25 20 18 15 13 10 10 5 8 4 1 1 2a 2a+ 0 3a- 3a 3a+ 2b- 2b 2b+ 2a- Če si pogledamo. Prej smo omenili da je bilo v rodovno knjigo sprejetih toliko kobil, tukaj imate distribucijo glede na ocene. So ocene kobil ocenjene z 2b nekje 73 točk po modelu ocenjevanja. Glede B rodovnika podobno. Če si pogledamo populacijo plemenskih živali 1992-2010. Torej trend je še vedno kot smo že prej omenili v porastu. Pohvalno na račun rodovniških živali sprejetih v rodovnik. Identifikacijski in registracijski pregledi žrebet V letu 2010 je bilo registriranih 816 žrebet hladnokrvnih kobil. Kobile vpisane v glavni del rodovniške knjige – A rodovnik 236 žrebičk 181 žrebčkov Kobile vpisane v dodani del rodovniške knjige – B rodovnik in Evidenca 247 žrebičk 151 žrebčkov Glede žrebet:Pohvalno je da se tudi žrebčki registrirajo. Za žrebetišče kot fond za obnovo plemenskih žrebcev. Od leta 1992-2010 predstavljamo koliko je bilo sprejetih žrebet v glavni in v splošni del in pa evidenčni del rodovne knjige. Vidimo da število žrebet sprejetih v glavni del knjige narašča, seveda tudi splošna knjiga, pohvalno in da tendenca reg. žrebet pri SHP narašča. Tukaj je prikaz delež reg. žrebčkov in žrebičk. Vidite da se v letu 2006-2010 žrebčki registrirajo. Prej ni bilo zaznati. Nekaj vtisov kar je že prej g Škulj omenil, skupaj v sodelovanju z priznano rej org. smo odbirali žrebčke, seveda so z rej programom določeni pogoji, ki jih morajo tile žrebčki izpolnjevati, da pridejo v ožji izbor. Ocenjuje se lastnost poreklo in morajo imeti vsaj 37 točk. Iz žrebetišča, katerega naloga je ohranjanje fonda plemenjakov hladnokrvnih in haflinške pasme – zagotavljanje potrebnega števila žrebcev za potrebe reje v nacionalnem okviru, je bilo v letu 2010 za pleme odbranih 15 žrebcev slovenske hladnokrvne pasme. ŠTEVILO ODKUPLJENIH IN ODBRANIH ŽREBČKOV 15 10 13 12 13 9 8 15 15 15 15 15 ODBRANI 5 ODKUPLJENI 0 05 06 07 08 ODKUPLJENI 09 ODBRANI Tukaj je do leta 2009 prikaz odkupljenih in odbranih žrebčkov. V letošnjem letu se doda še 15 odkupljenih in 15 odbranih žrebčkov. Nekaj vtisov z žrebetišča na Brigi. Žrebetišče je nujno potrebno za ohranjevanje in obnavljanje fonda plemenskih žrebcev in hkrati na žrebetišču se tudi testira reprodukcijska sposobnost plemenjakov. Ti plemenjaki ki pridejo z žrebetišča so tudi reprodukcijsko preverjeni. Kot je že prej g. Škulj omenil smo v lanskem letu začeli z izvajanjem delovnega testa. To je izpit. Delovni test ki se izvaja v terenskih pogojih ne na testnih postajah, kot recimo poznate z Avstrijo "Štadelpower" je prav tako relevanten. Bilo bi pa seveda zaželeno da bi se ta test izvajal na testni postaji. Za enkrat v Sloveniji testne postaje še ni registrirana. Test žrebcev in kobil slovenske hladnokrvne pasme Žival/Ime Spol Ocena 1 Miško Vulkan Žrebec 7,80 2 Lahor Vulkan žrebec Ni opravil 3 Linda kobila 8,50 4 Liktorija kobila 8,80 5 Linoska kobila 7,10 6 Lineja kobila 7,20 Na prikazu vidite koliko živali je bil testiranih na testu na izpitu, to je že prej tudi g. Škulj povedal. Na dveh lokacija se je lansko leto izvajal delovni test in pa vidite da od dveh žrebcev eden ni opravil. Ima seveda možnost ponovitve testa naslednje leto ampak največkrat enkrat lahko ponavlja test. 4 kobile so opravile test z ocenami ki jih vidite prikazane na tabeli. Toliko bi imel kar se tiče strokovnega poročila. Še enkrat bi se zahvalil rejski organizaciji za dobro sodelovanje torej v dobrobit rejcev in pa pasme. Hvala. Jaz se opravičujem v imenu mag. Janeza Rusa, ki je imel za nalogo predstavitev seveda rejskega programa za SHP, je avtor tega rejskega programa. Jaz bi na kratko predstavil te novosti. Vi veste da se z letom 2011 začenja novo 5 letni program skupnega temeljnega rejskega programa in seveda s tem so bili potrjeni novo rejski programi za pasme v konjereji. Tukaj je nekaj predhodnih določil 1 PREDHODNA DOLOČILA 1.1 Rejski program obsega ukrepe, ki so potrebni za doseganje rejskega cilja v reji konj slovenske hladnokrvne pasme, in selekcijske ukrepe (predvsem postopek ocenjevanja lastnosti zunanjosti in način razvrščanja plemenskih živali v kakovostne razrede). Določa pogoje in način vodenja izvorne rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo 1.2 V rodovniško knjigo za slovenskega hladnokrvnega konja so lahko vpisane samo hladnokrvni konji domače reje, ter živali noriške pasme oz. provinience. 1.3 Rejski program je usklajen z Zakonom o živinoreji ( 716/2002) in pravilniki, ki urejajo področje konjereje. ZŽ - Ur.l.RS št. 18- 2. IZVOR IN RAZVOJ PASME Slovenska hladnokrvna pasma je avtohtona pasma konj, nastala na območju Republike Slovenije na bazi avtohtone populacije konj hladnokrvnega tipa. Izvorna populacija konj v zahodnih delih Slovenije je bila do leta 1918 v osnovi noriške provenience, v severovzhodni Sloveniji pa meñimurske. Leta 1918 je bilo ustanovljeno Konjerejsko društvo Dravske banovine, leta 1935 pa rodovniška knjiga za hladnokrvne konje. V obdobju med svetovnima vojnama so se v reji poleg žrebcev lastne reje uporabljali še žrebci noriške in percheron pasme in njihovi potomci. V obdobju 1940 do 1945 so se na celotnem območju Slovenije v reji uporabljali izključno noriški žrebci. Po letu 1945 se je ta rejska usmeritev deloma opustila. Poleg noriških žrebcev in njihovih potomcev so se vse do 80 let kot plemenjaki priznavali tudi žrebci hrvaške hladnokrvne pasme – pretežno belgijski križanci, katerih delež pa praviloma ni presegal četrtine populacije plemenjakov. V vsem tem obdobju načrtnega uvoza plemenskih kobil skorajda ni bilo, vendar pa je bil vse od leta 1918 na območje Slovenije zaznaven priliv kobil v tipu belgijsko-medžimurskih križancev. Le v letu 1979 je bilo uvoženih 10 noriških kobil iz Avstrije. V letu 2002 je bilo uvoženih 35 noriških kobil iz Češke. Od leta 1979 do 2002 se je vodila rodovniška knjiga za noriške konje, v katero nikoli ni bilo vpisanih več kot 50 živali. Ker glede na razpršenost populacije teh kobil in posledične organizacijske in materialne možnosti rejcev te populacije ni bilo mogoče ohranjati v čisti krvi, je bila v celoti vpisana v rodovniško knjigo za slovenske hladnokrvne konje. Glede na zgodovinsko povezanost populacij hladnokrvnega konja v pokrajinah Slovenije in Avstrije ter velik vpliv noričana vse od leta 1918 so se v populaciji slovenskega hladnokrvnega konja izoblikovale linije žrebcev po noriških prednikih in le ena linija ima za zarodnika žrebca hrvaškega – belgijsko meñimurskega izvora. V celotni populaciji je 25 (15,4%) uvoženih žrebcev. 3 REJSKI CILJ 3.1 Slovenski hladnokrvni konj je slovenska avtohtona pasma, ki se je izoblikovala na območju Republike Slovenije v zadnjih 70 letih na osnovi populacije konj v hladnokrvnem pasemskem tipu. Pasma je razširjena po vsej državi. 3.2 Rejski cilj je skladen, čvrst, plemenit hladnokrvni konj, srednjega okvira, dobrohotnega karakterja in umirjenega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov, ki je primeren za rabo v vpregi pa tudi pod sedlom. Redi se v dveh tipih: - Veliki tip - Mali tip 3.3 Osnovne značilnosti slovenskega hladnokrvnega konja so: V rejskih okoliših Lenarta, Ormoža, Ptuja, Ljutomera in v celotnem Prekmurju se mali tip slovenskega konja redi kot meñimurski konj, ki je nekoliko lažji, suhega, manj robustnega fundamenta in bolj živahnega temperamenta. Ta populacija se bo odbirala na osnovi kriterijev, ki se oblikujejo v okviru mednarodnega ERFP projekta »Saving the murinsulaner breed«, katerega cilj je rekonstrukcija pasme Meñimurski konj. 4 VELIKOST POPULACIJE: 4.1 Populacija konj slovenske hladnokrvne pasme je srednje velika in dovolj stabilna. Predvideva se, da se bo zaradi intenzivne reje te pasme iz gospodarskih razlogov in razvoja ljubiteljskega konjeništva, kjer ta pasma lahko zasede določene niše, populacija v prihodnje povečevala. Zaznavna je tendenca rejcev po formiranju večjih čred plemenskih živali. Predvideno ciljno število živali bo ob doslednem izvajanju rejskega programa omogočilo ohranjanje in razvoj pasme. Kategorija Število živali v letu 2009 Plemenski žrebci 188 Plemenske kobile 1315 Registrirana žrebeta 925 Mladi konji 1000 Ostali konji 100 Skupno 1377 Ciljno število živali 200 3000 1000 2000 500 6700 4.2 Zastopanost posameznih kategorij v populaciji je zadovoljiva. Število registriranih žrebet je glede na število kobil majhno, vendar so bila doslej registrirana predvsem ženska žrebeta in le tista moška žrebeta, ki so bila namenjena nadaljnji reji. Število živali v kategoriji »ostalih konj« je ocenjeno glede na število žrebet, registriranih v zadnjih 10 letih ter značilnosti reje in je glede na cilj in namen reje komaj zadovoljivo. 5 NAČIN REJE 5. 1 V reji slovenske hladnokrvnega konja se stremi za sonaravno rejo živali, ki zagotavlja optimalni fizični razvoj živali in vrstno specifično socializacijo. Rejski program neposredno ne predpisuje pogojev reje, priporoča pa: - ekstenzivno rejo, - da se živali zrejajo v hlevih, ki zagotavljajo bivanje živali v skladu z etološkimi standardi; - da se živalim v pašni sezoni omogoči vsaj celodnevno pašo na ustrezno velikih pašnikih. Slednje je še posebej pomembno zato, ker so skromnost, odpornost na težke klimatske in ostale okoljske razmere in zelo dobra sposobnost izkoriščanja grobe vlakninaste krme pomembne pasemske lastnosti. 6 REJSKE METODE 6.1 Reja temelji na reji v čisti krvi ob zmernem melioracijskem križanju. Osnova za nadaljnje rejsko oblikovanje slovenskega hladnokrvnega konja so hladnokrvni konji domače reje, za melioracijsko križanje pa se uporabljajo žrebci in kobile noriške pasme oz. provinience. 6.3 Dovoljene so vse oblike razmnoževanja: naravni pripust osemenjevanje prenos zarodkov 6.4 Pripustna sezona traja od 15. februarja do 15. avgusta v tekočem koledarskem letu. Zaradi gospodarnosti reje so dovoljeni tudi pripusti v času izven pripustne sezone. Živali rojene v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra se uvrščajo v letnik koledarskega leta v katerem so bile rojene, živali rojene v obdobju od 1. novembra do 31. decembra se uvrščajo v letnik naslednjega koledarskega leta. 6.4 Za zagotavljanje rejskega - selekcijskega napredka se izvajajo selekcijski ukrepi, opisani v selekcijskem programu: •Vrednotenje porekla •Ocena lastnosti zunanjosti •Preizkušanje delovne sposobnosti •Vrednotenje po kvaliteti potomstva •Presoja zdravja in plodnosti •Napovedovanje plemenske vrednosti – genetske vrednosti •Razvrščanje v kakovostne razrede 7 IDENTIFIKACIJA, REGISTRACIJA IN VPIS V RODOVNIŠKO KNJIGO Rodovniška knjiga 7.1 Rodovniška knjiga za slovensko hladnokrvno pasmo je izvorna rodovniška knjiga. 7.2 V rodovniško knjigo za slovenskega hladnokrvnega konja so lahko vpisane samo hladnokrvni konji domače reje, ter živali noriške pasme oz. provinience. 7.3 Živali noriške pasme se vpišejo v rodovniško knjigo za slovensko hladnokrvno pasmo pod pogoji določenimi s pravili o vodenju rodovniške knjige. Žrebci ne morejo biti vpisani v knjigo žrebcev I, kobile pa ne v glavno knjigo kobil glavnega dela rodovniške knjige. 7.4 Preden je katerakoli žival vpisana v posamezne dele in razdelke Rodovniške knjige, v register žrebet ali register tujih konj, mora biti identificirana in registrirana v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev 7 IDENTIFIKACIJA, REGISTRACIJA IN VPIS V RODOVNIŠKO KNJIGO Rodovniška knjiga 7.1 Rodovniška knjiga za slovensko hladnokrvno pasmo je izvorna rodovniška knjiga. 7.2 V rodovniško knjigo za slovenskega hladnokrvnega konja so lahko vpisane samo hladnokrvni konji domače reje, ter živali noriške pasme oz. provinience. 7.3 Živali noriške pasme se vpišejo v rodovniško knjigo za slovensko hladnokrvno pasmo pod pogoji določenimi s pravili o vodenju rodovniške knjige. Žrebci ne morejo biti vpisani v knjigo žrebcev I, kobile pa ne v glavno knjigo kobil glavnega dela rodovniške knjige. 7.4 Preden je katerakoli žival vpisana v posamezne dele in razdelke Rodovniške knjige, v register žrebet ali register tujih konj, mora biti identificirana in registrirana v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev I Glavni del rodovniške knjige Za veliki tip slovenskega hladnokrvnega konja Knjiga plemenskih žrebcev Knjiga plemenskih kobil Dodatni del rodovniške knjige Register žrebet Dodatni registri II Glavni del rodovniške knjige Za mali tip slovenskega hladnokrvnega konja Mali tip Knjiga plemenskih žrebcev Knjiga plemenskih kobil Dodatni del rodovniške knjige Register žrebet Dodatni registri Meñimurski tip Knjiga plemenskih žrebcev Knjiga plemenskih kobil Dodatni del rodovniške knjige Register žrebet Dodatni registri 8 SELEKCIJSKI PROGRAM 8.1. Uvod 8.1.1 Selekcijski program za slovensko hladnokrvno pasmo konj je usmerjen v zagotavljanje zadovoljive genetske raznovrstnosti znotraj populacije, predvsem pa v doseganje hitrejšega rejskega napredka. 8.1.2 Za zagotavljanje rejskega - selekcijskega napredka se izvajajo selekcijski ukrepi, opisani v selekcijskem programu: Vrednotenje porekla Ocena lastnosti zunanjosti Preizkušanje delovne sposobnosti Vrednotenje po kvaliteti potomstva Presoja zdravja in plodnosti Napovedovanje plemenske vrednosti – genetske vrednosti Razvrščanje v kakovostne razrede Mladi žrebci Ocena zunanjosti Preizkus delovne sposobnosti Odbira PLEMENSKI ŽREBCI Plemenski žrebčki Žrebeta ODBIRA STARŠEV Identifikacija Registracija Ocena zunanjosti Odbira Žrebeta za Rejo in rabo Plemenske žrebičke PLEMENSKE KOBILE Žrebice Ocena zunanjosti Preizkus delovne sposobnosti Odbira KONJI ZA RABO Delovne živali Klavne živali 8.2 Vrednotenje porekla Kriteriji po katerih se vrednoti poreklo plemenskih živali slovenske hladnokrvne pasme so posebej opredeljeni med pogoji za vpis plemenskih živali v ustrezen seznam rodovniške knjige, predpisanimi s Pravili o vodenju rodovniške knjige. 8.3 Ocena lastnosti zunanjosti 8.3.1 Ocenjevanje opravlja rejska komisija, ki jo določi strokovni svet združenja. 8.3.2 Ocenjuje se lastnosti, ki jih opredeljuje rejski cilj. Rejska komisija opravi ocenjevanje na razpisanih zrejnih pregledih (pregled rodovniških kobil in naraščaja, pregled žrebic za sprejem v rodovnik, pregled za odbiro žrebcev itd.), kar omogoča primerjavo večjega števila živali iste kategorije. V izjemnih primerih je upravičen zrejni pregled posameznih živali. 8.3.3 Lastnosti zunanjosti konj slovenske hladnokrvne pasme se ocenjuje po ocenjevalnem modelu predpisanem s Pravili o vodenju rodovniške knjige. 8.4 Preizkušanje delovne sposobnosti 8.4.1 Delovna sposobnost plemenjakov se vrednoti na predpisanega preizkusa delovne sposobnosti v pogojih reje. osnovi rezultatov 8.4.2 Delovna sposobnost kobil se vrednoti na osnovi rezultatov predpisanega preizkusa delovne sposobnosti v pogojih reje. 8.4.3 Delovna sposobnosti plemenskih živali se vrednoti tudi na osnovi rezultatov na tekmovanjih v vprežnih disciplinah, izvedenih v skladu z veljavnimi pravilniki Konjeniške zveze Slovenije, in tekmovanjih v spretnostni vožnji ali jahanju, ki jih organizatorji izvedejo v sodelovanju z ZRKSHP po pravilih, ki jih potrewdi strokovni svet. Rezultate na tekmovanjih se presoja v skladu z določili Pravil o vodenju rodovniške knjige. Zadovoljivi rezultati na tekmovanjih so enakovredni opravljenemu preizkusu delovne sposobnosti 8.5 Vrednotenje po kvaliteti potomstva 8.5.1 V rodovniško knjigo se za vsakega plemenskega žrebca in kobilo vnesejo vsi rezultati, ki jih dosežejo njihovi potomci na: - ocenjevanjih žrebet, - pregledih za odbiro plemenskih žrebcev - pregledih kobil za sprejem v rodovnik. 8.5.2 Na osnovi dosežkov potomcev se plemenske živali razvršča v ustrezen razdelek rodovniške knjige oz. ustrezen kakovostni razred . 8.6 Presoja zdravja in plodnosti 8.6.1 Poleg zadovoljive ocene telesnih značilnosti morajo biti plemenske živali zdrave, plodne in ne smejo biti nosilci dednih napak. V spornih primerih lahko komisija ob pregledu kobil za sprejem v rodovnik zahteva veterinarsko poročilo, za žrebce privedene na pregled za odbiro plemenjakov pa je veterinarski pregled obvezen. 8.6.2 V rodovniško knjigo ne morejo biti vpisane živali, ki imajo močno izražene prirojene morfološke in/ali fiziološke konstitucijske napake. 8.6.3 V primeru, da se pri živalih ugotovi druge morfološke ali, fiziološke napake, ki se odražajo na: zdravju, kondiciji, temperamentu, spolni aktivnosti – sposobnosti se te presojajo pri ocenjevanju lastnosti zunanjosti (morfološke) ali z veterinarskim diagnostičnim pregledom (fiziološke napake) 8.6.4 Živali pri katerih se ugotovi kile, napake na zobovju, kriptorhizem, obsežna depigmentacija kože, depigmentacija šarenice, kronični obstrukcijski bronhitis ali poletni ekcem, ne morejo biti vpisane v rodovniško knjigo. 8.7 Napovedovanje plemenske vrednosti – genetske vrednosti V reji slovenske hladnokrvnega konja doslej ni bilo vpeljano napovedovanje genetske vrednosti in ocena plemenske vrednosti živali. V obdobju do 2008 se pripravi model napovedovanja genetske vrednosti za konje slovenske hladnokrvne pasme, ki mora upoštevati ocene oziroma vrednosti za lastnosti, ki se ocenjujejo ali merijo po tem rejskem programu. Model mora zagotavljati nepristransko napovedovanje genetskih vrednosti in oceno plemenske vrednosti živali. 8.8 Razvrščanje v kakovostne razrede 8.8.1 Žrebce in kobile slovenske hladnokrvne pasme se razvršča v kakovostne razrede glede na njihovo oceno lastnosti zunanjosti. 8.8.2 Razredi v katere se razvršča živali in merila za razvrščanje v razrede so opredeljena v Pravilih o vodenju rodovniške knjige. 8.8.3 V elitni kakovostni razred se lahko razvrsti živali, ki so,glede na oceno lastnosti zunanjosti, uvrščene najmanj v 2a kakovostni razred in izpolnjujejo ostale pogoje predpisane s Pravili o vodenju rodovniške knjige. 8.9.1 Odbira plemenjakov 8.9.1.1 Komisijo za odbiro plemenskih žrebcev slovenske hladnokrvne pasme imenuje strokovni svet združenja. V komisiji so zastopani predstavniki rejcev in predstavniki drugih priznanih organizacij v konjereji 8.9.1.2 Na pregled za odbiro plemenjakov so lahko privedeni žrebci v tretjem letu starosti, rojeni pred 15. julijem, pri katerih je bila v letu rojstva opravljena ocena lastnosti zunanjosti. 8.9.1.3 Žrebci se pripustijo k pregledu za odbiro plemenskih žrebcev na osnovi : a. ustreznega porekla, b. zadovoljive ocene lastnosti zunanjosti, 8.9.1.4 Lastnik žrebca mora predložiti veterinarsko zdravstveno potrdilo, ki potrjuje: - da žrebec nima prirojenih konstitucijskih napak, ki bi bile lahko dednega izvora; - da pri žrebcu ni bil opravljen kakršenkoli operativni poseg s ciljem korekcije telesne pomanjkljivosti. Pregled mora opraviti pooblaščen veterinar/veterinarska ustanova. 8.9.1.5 Vsi žrebci, privedeni na preglede, morajo imeti opravljen androloški pregled. 8.9.1.6 Pri vseh žrebcih, privedenih na preglede, mora biti preverjeno poreklo na osnovi preiskave krvi z genetskimi preiskavami. 8.9.1.7 Merila za odbiro žrebcev so predpisana s Pravili o vodenju rodovniške knjige. 8.9.1.8 Vsi odbrani žrebci so priznani za pleme za obdobje treh let. Po treh pripustnih sezonah morajo biti ponovno privedeni na pregled za odbiro plemenskih žrebcev, kjer se na osnovi končne ocene zunanjosti (žrebci, ki so bili ob prvem priznanju mlajši od 5 let) in rezultatov zrejnih pregledov vsaj 20 potomcev, priznajo za pleme brez omejitve trajanja priznanja. V primeru, da ni bilo pregledanih vsaj 20 potomcev se končna odbira plemenjaka opravi v naslednji pripustni sezoni. Če so pri več kot 20 % potomcev ugotovljene napake na zobovju – ščukasto ali krapje zobovje, kile ali močno izražene konstitucijske napake, se žrebec ne prizna za plemenjaka. 8.9.1.9 V knjigo žrebcev I so lahko vpisani žrebci: najprej v starosti petih let; - imajo polno poreklo - oče, MO, MMO in MMMO so bili vpisani (ali bi lahko bili vpisani) v knjigo žrebcev rodovniške knjige, - katerih skupna ocena lastnosti zunanjosti ni nižja od 75 % najvišje možne ocene (2a razred) in ni nobena delna ocena nižja kot 6, - imajo telesne mere: višina v vihru najmanj 154 cm (merjeno s palico), obseg piščalnice najmanj 25 cm, obseg prsi najmanj 190 cm, - imajo vsaj 20 potomcev ocenjenih v II razred, - imajo opravljen pregled oploditvene sposobnosti v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti in sistematičnih preiskavah živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Ur. L. RS št 7/2001). Žrebci so z vpisom v knjigo žrebcev I sprejeti za pleme v skladu s Pravilnikom o sprejetju registriranih kopitarjev za pleme (Ur. L. RS št.125-17082/2003). 8.9.1.10 V knjigo žrebcev II so lahko vpisani žrebci: - najprej v starosti treh let, - katerih oče, MO in MMO so bili vpisani (ali bi lahko bili vpisani) v knjigo žrebcev rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo, katerih skupna ocena lastnosti zunanjosti ni nižja od 70 % najvišje možne ocene (2.b razred) in ni nobena delna ocena nižja kot 5, - ki imajo telesne mere: višina v vihru najmanj 150 cm (merjeno s palico), obseg piščalnice najmanj 24 cm, obseg prsi najmanj 180 cm, - imajo opravljen pregled oploditvene sposobnosti v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti in sistematičnih preiskavah živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Ur. L. RS št 7/2001), Žrebci so z vpisom v knjigo žrebcev II sprejeti za pleme v skladu s Pravilnikom o sprejetju registriranih kopitarjev za pleme (Ur. L. RS št.125-17082/2003). Žrebci vpisani v rodovniško knjigo za Slovensko hladnokrvno pasmo, so s tem sprejeti za pleme in priznani kot plemenjaki le za to pasmo. 8.9.1.11 Žrebci, vpisani v rodovniško knjigo, ki so v skladu s Pravilnikom o sprejetju registriranih kopitarjev za pleme (Ur. L. RS št.125-17082/2003) priznani le za potrebe znotraj posameznega kmetijskega gospodarstva ali za haremski pripust, se lahko pripuščajo le na kobile, ki se določijo v letnem programu pripusta pred pričetkom pripustne sezone. Potomcev teh žrebcev po kobilah, ki niso bile vključene v program pripusta ni mogoče registrirati v rodovniško knjigo za slovenske hladnokrvne konje. 8.9.1.12 Žrebcu ki je priznan za pleme brez omejitve trajanja priznanja se priznanje lahko odvzame: - v primeru slabe plodnosti ali neplodnosti na osnovi rezultatov androloškega pregleda, -če so pri več kot 20 % potomcev ugotovljene napake na zobovju – ščukasto ali krapje zobovje, hernije ali močno izražene konstitucijske napake. 8.9.1.13 Za osemenjevanje so lahko priznani le žrebci vpisani v glavno rodovniško knjigo. 8.9.1.13 V elitni plemenski razred so lahko uvrščeni žrebci, vpisani v knjigo žrebcev, ki izpolnjujejo najmanj naslednje pogoje: - imajo vsaj deset potomcev, katerih ocena zunanjosti je višja od 75% najvišje možne ocene in ni nobena delna ocena nižja od 6; - imajo vsaj tri moške potomce, vpisane v knjigo žrebcev in vsaj deset ženskih potomcev vpisanih v knjigo kobil glavnega dela rodovniške knjige; - imajo dobro plodnost (vsaj 70% plodnost). 8.9.2 Odbira ženskih živali 8.9.2.1 Komisijo za oceno in odbiro plemenskih kobil slovenske hladnokrvne pasme imenuje strokovni svet združenja. 8.9.2.2 Na ocenjevanje in odbiro za vpis v rodovniško knjigo so lahko privedene kobile, v tretjem letu starosti. 8.9.2.3 Merila za odbiro ženskih živali so predpisana s Pravili o vodenju rodovniške knjige. 8.9.2.4 Za prenos zarodkov so lahko priznane le kobile, ki so ocenjene v elitni razred. 8.9.2.5 Kobile so lahko vpisane v posamezne dele in razdelke rodovniške knjige, glede na pogoje predpisane z rejskim programom: 8.9.2.6 v glavno knjigo kobil so lahko vpisane kobile: - najprej v starosti treh let, - katerih mati je vpisana v glavno ali splošno knjigo kobil rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo, - katerih oče, MO, MMO in MMMO so bili vpisani (ali bi lahko bili vpisani) v knjigo žrebcev rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo, - katerih ocena z zrejnega pregleda ni nižja od 70% najvišje možne ocene (2.b razred) in ni nobena delnih ocen nižja od 6, - ki imajo telesne mere: višina v vihru najmanj 152 cm (merjeno s palico), obseg piščalnice najmanj 24 cm, obseg prsi najmanj 180 cm. 8.9.2.7 V splošno knjigo kobil so lahko vpisane kobile: - najprej v starosti treh let, - katerih mati je vpisana (ali bi lahko bila vpisana) v glavno ali splošno knjigo kobil ali v evidenčno knjigo kobil I rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo, - katerih oče, MO, in MMO so bili vpisani (ali bi lahko bili vpisani) v knjigo plemenskih žrebcev glavne rodovniške knjige ali splošne rodovniške knjige, - katerih ocena z zrejnega pregleda ni nižja od 60% najvišje možne ocene (3.b razred) in ni nobena delnih ocen nižja od 5, - ki imajo telesne mere: višina v vihru najmanj 150 cm (merjeno s palico), obseg piščalnice najmanj 22 cm, obseg prsi najmanj 180 cm. 8.9.2.8 V evidenčno knjigo kobil I so lahko vpisane kobile: - najprej v starosti treh let, - katerih mati je vpisana evidenčno knjigo kobil I ali evidenčno knjigo kobil II rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo, - katerih oče je bil vpisan v knjigo žrebcev rodovniške knjige za slovensko hladnokrvno pasmo, - katerih ocena z zrejnega pregleda ni nižja od 65 % najvišje možne ocene (3.b razred) in ni nobena delnih ocen nižja od 4, - ki imajo telesne mere: višina v vihru najmanj 148 cm (merjeno s palico), obseg piščalnice najmanj 20 cm, obseg prsi najmanj 180 cm. 8.9.2.9 V evidenčno knjigo kobil II so lahko vpisane kobile, ki ne izpolnjujejo predpisanih genealoških pogojev za vpis v glavno ali splošno knjigo kobil: - najprej v starosti treh let, - ki so pripuščene pod priznanega plemenjaka slovenske hladnokrvne pasme, - ki po svojem tipu ustrezajo rejskemu cilju za slovensko hladnokrvno pasmo, - njihova ocena z zrejnega pregleda ni nižja od 70 % najvišje možne ocene (2.b razred), ocena za pasemski tip ni nižja od 7 in nobena ostalih delnih ocen nižja od 5. - ki imajo telesne mere: višina v vihru najmanj 150 cm (merjeno s palico), obseg piščalnice najmanj 22 cm, obseg prsi najmanj 180 cm. 8.9.2.10 V elitni plemenski razred so lahko uvrščene kobile, vpisane v glavno, splošno ali evidenčno knjigo kobil I, ki izpolnjujejo najmanj naslednje pogoje: - imajo vsaj tri potomce, katerih ocena zunanjosti je višja od 70% najvišje možne ocene in ni nobena delna ocena nižja od 6, ali - imajo vsaj tri potomce, vpisane v glavni del rodovniške knjige, - imajo dobro plodnost (vsaj 5 žrebet v 7 pripustnih sezonah). 8.10 Zagotavljanje plemenjakov 8.10.1 Ohranjanje genetske raznovrstnosti v populaciji je zagotovljeno: - z načrtno odbiro in odkupom žrebčkov – potencialnih plemenjakov – letno vsaj 15 živali, ki se zrejajo v žrebetišču, - z zrejo plemenskih žrebcev v lasti rejcev. - z nakupom plemenjakov, 8.10.2 Žrebetišče na Gornji Brigi, ki pogodbeno zreja plemenske žrebčke od leta 1980. Žrebetišče omogoča vzdrževanje in obnavljanje fonda žrebcev v javni lasti, s katerimi se deloma zagotavlja potrebe po plemenjakih za potrebe reje konj slovenske hladnokrvne pasme, predvsem pa zrejo žrebčkov, potencialnih plemenjakov primernega porekla. Plemenske žrebce zrejajo in uvažajo tudi rejci sami. Delež žrebcev v javni lasti v celotni populaciji je 25 % (11 plemenjakov). 8.10.3 Pod priznane plemenjake slovenske hladnokrvne pasme se pripušča tudi večina kobil, za rejo in rabo – živali brez znanega porekla, ki niso vpisane v katerokoli rodovniško knjigo in se pripuščajo z namenom proizvodnje klavnih žrebet. 8.10.4 Vsi plemenjaki plemenijo v naravnem pripustu, umetno osemenjevanje kobil se ne izvaja. Glede na možnosti za ustanovitev osemenjevalnega središča za konje se ocenjuje, da rutinskega pridobivanja semena in osemenjevanje kobil v naslednjem petletnem obdobju ne bo mogoče vpeljati. 8.10.5 Potrebe po plemenjakih se določajo glede na fizični obseg reje po posameznih pripustnih postajah in rejskih okoliših in glede na cilj ohranjanja zadovoljive genetske raznovrstnosti v populaciji čistopasemskih živali. Povprečno število kobil po plemenjaku naj bi ne bilo manjše od 20 in naj ne bi presegalo 40 živali. 8.11 Letni program pripustov 8.11.1 Žrebci v javni lasti se z letnim planom razporeditve plemenskih žrebcev razdelijo po rejskih okoliših glede na število in poreklo – izvor plemenskih kobil. 8.11.2 Preozka reja v sorodstvu se preprečuje: - z razporejanjem plemenjakov po pripustnih postajah v rejskih okoliših, - z nadzorom pripusta, ki ga izvajajo imetniki plemenskih žrebcev združenje. 8.11.3 Pred pripustom so imetniki plemenskih žrebcev dolžni preveriti poreklo kobil. Nadzor pripustnih postaj, vključuje pregled podatkov o pripuščenih kobilah. Izbor plemenjakov za posamezne kobile je prepuščen rejcem ob upoštevanju omejitev predpisanih z rejskim programom. Združenje rejcem glede pripusta tudi svetuje. 8.12 Izdaja zootehniških dokumentov - potrdil 8.12.1 Vse zoootehniške dokumente in potrdila za živali izdaja rejcem druga priznana organizacija v konjereji – RSSK, na podlagi pogodbe o sodelovanju z RO. Rejci lahko pridobijo zootehniška potrdila le za živali, ki so registrirane in vpisane v Rodovniško knjigo v skladu s Pravili o vodenju rodovniške knjige. 8.12.2 Osnovni zootehniški dokument je Identifikacijski dokument, ki je po Pravilniku o identifikaciji in registraciji kopitarjev (Ur. L. RS št.125-17042/2003) obenem tudi izkaz o poreklu. 8.12.3 Vsa izdana zootehnična dokumentacija mora biti ob izpisu živali iz Rodovniške knjige vrnjena izdajatelju. 9 RAZVOJNE NALOGE Za učinkovito izvajanje rejskega programa in hitrejši rejski napredek je potrebno izvesti : - ugotavljanje in analiza genetskih značilnosti populacije (v obdobju 2005-2007) - ugotavljanje in analiza morfoloških značilnosti pasme (v obdobju 2005 - 2006), - preučitev strokovnih in organizacijskih ukrepov za uvedbo preizkusa delovne sposobnosti (v obdobju 2005 – 2009), - uvajanje metod za napovedovanje genetskih vrednosti (v obdobju 2005 – 2009). 10 UKREPI ZA GOSPODARNEJŠO REJO Za gospodarnejšo rejo konj slovenske hladnokrvne pasme se izvajajo ukrepi, katerih namen je informiranje in izobraževanje rejcev in popularizacija pasme, kar vpliva na večjo ekonomičnost reje in kvaliteto zrejenih živali, ter prispeva k izboljševanju razmer na trgu. 10.1 izobraževanje rejcev - z objavljanjem publikacij, ki jih predpisuje rejski program, - z objavljanjem poljudnih in strokovnih prispevkov v specializiranih revijah in ostalih medijih, - z organizacijo strokovnih predavanj in posvetovanj; - z izvajanjem programov usposabljanja rejcev in članov strokovnih organov RO. 10.2 Organizacija ocenjevanj, premiranj in preizkusov delovne sposobnosti v obliki javnih prireditev; 10.3 Organizacija promocijskih prireditev in akcij. 11 ZAGOTAVLJANJE ŠIRJENJA GENETSKEGA NAPREDKA Širjenje genetskega napredka v populaciji konj slovenske hladnokrvne pasme v Sloveniji se zagotavlja za izvajanjem ukrepov oz. nalog rejskega programa, ki zagotavljajo tekočo identifikacijo in registracijo živali ter z izvajanjem selekcijskega programa, ki omogoča razvrščanje živali v kakovostne razrede. 11.1 Ohranjanje genetske variabilnosti se zagotavlja: - z ohranjanjem zadostnega števila efektivne populacije plemenskih živali žrebcev in kobil; - s pripravo letnega programa uporabe plemenjakov; 11.2 Glede na majhno število plemenskih živali s polnim poreklom, bo učinkovito preprečevanje preozke reje v sorodstvu mogoče, ko bo populacija plemenskih živali večja in bodo znani podatki o prednikih večjega števila plemenskih živali. 12 OBJAVA PODATKOV IN PUBLIKACIJE 12.1 Z namenom obveščanja rejcev in strokovne javnosti izdaja združenje naslednje publikacije: - Letni program strokovnih nalog - Letno poročilo - Letni program razdelitve plemenjakov - Rodovniško knjigo slovenski hladnokrvnih konj 12.2 Program strokovnih nalog pripravi združenje do konca koledarskega leta na osnovi lastnih podatkov o opravljenih strokovnih nalogah in podatkov iz poročil soizvajalcev v obliki, ki jo predpiše MKGP. Povzetke programa strokovnih nalog objavi v javnih občilih 12.3 Letno poročilo o delu združenja se pripravi do 31. 1. za preteklo koledarsko leto na osnovi lastnih podatkov o opravljenih strokovnih nalogah in podatkov iz poročil soizvajalcev v obliki, ki jo predpiše MKGP. Povzetke letnega poročila o izvajanju strokovnih nalog objavi v javnih občilih. 12.4 Letni program razporeditve plemenjakov po pripustnih postajah in rejskih okoliših pripravi združenje v skladu z določili rejskega programa in ga objavi v javnih občilih in kot samostojno publikacijo. 12.5 "Rodovniško knjigo slovenski hladnokrvnih konj" (Stud Book) izda združenje vsake 4 leta, z vsakoletnimi dopolnili. 12.5.1 "Rodovniška knjiga" obsega: - Indeks vseh konj, vpisanih v seznam, - Seznam plemenskih žrebcev, - Seznam plemenskih kobil z njihovim potomstvom, - Seznam uvoženih plemenskih žrebcev in kobil, - Seznam izvoženih konj, - Statistični pregled, kot prilogi pa še: - Rejski program, - Pravila o vodenju rodovniške knjige. 13 POGOJI ZA SODELOVANJE V REJSKEM PROGRAMU 13.1 Vsak rejec, ki redi konje slovenske hladnokrvne pasme ima pravico do sodelovanja v rejskem programu za slovensko hladnokrvno pasmo v kolikor: - pristopi k RO ; - sodeluje v izvajanju rejskega programa v skladu s strokovnimi pravili in pravili RO. 13.2 Živali rejcev, ki sodelujejo pri izvajanju rejskega programa za slovensko hladnokrvno pasmo so vpisane v rodovniško knjigo izključno pod pogoji, ki jih predpisuje rejski program. 13.3 V Rodovniško knjigo so pod pogoji, ki jih predpisuje rejski program lahko vpisane tudi živali rejcev, ki niso člani RO. Rejci le teh nimajo pravic, ki izvirajo iz članstva v RO. Za rejce in imetnike živali ki izpolnjujejo predpisane pogoje in niso člani PRO izvaja ta le nujna zootehnična opravila v zvezi z registracijo in vpisom konj v rodovniško knjigo. Ti rejci nimajo pravic, ki izvirajo iz članstva v PRO. V letu 2007 plačajo rejski organizaciji za konje, ki jih redijo, prispevek v višini 200 % članarine za vsako posamezno žival, ki jo želijo registrirati (žrebe) ali vpisati v rodovniško knjigo (plemenska žival). Ta prispevek je nadomestilo PRO, ki je investirala v organizacijo, izpolnitev pogojev in priznanje in s svojim delovanjem prispeva k izboljševanju pogojev za rejo in izboljševanju pasme. Dr. Matjaž Mesarič: Kar je novo v tem rejskem programu je izvajanje delovnega testa. Kot je že g. Škulj prej rekel je bilo uvajanje delovnega testa do leta 2009 in z letom 2010 je prišlo do tega da se ta program izvaja. To je tudi pogoj za vpis žrebcev v glavno rodovno knjigo, torej žrebci in kobile morajo imeti opravljen delovni test. Toliko bi imel glede rejskega programa. Hvala. Še enkrat se opravičujem, ker se mi je zgodil tiskarski škrat glede stare prezentacije. Jani Šivc: Takole tudi mi se zahvaljujemo dr. Matjažu Mesariču, ki mu seveda ob koncu našega OZ pod tematiko rezano, ki bo dostopen za morebitna vaša vprašanja. Naslednje poročilo ki ga bomo predstavili je poročilo nadzornega odbora. Poda ga predsednik g. Damjan Gerkeš. Damjan Gerkeš: Nadzorni odbor se je sestal v mesecu Februarju 2011 z namenom pregleda poslovanja in sklepe združenja spremljal tekom celega leta sproti. Tako da konec leta ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Vse kar se je dogajalo v skladu s pravili združenja in na podlagi pogodb. Odhodki so upravičeno utemeljeni z namenom delovanja združenja in na podlagi računov, tako da lahko rečemo da je delo blagajničarke strokovno in dokumentacija urejena. S tem zaključujemo da je finančno poslovanje korektno in dobro. Jani Šivc: Hvala lepa g. predsedniku nadzornega odbora, s tem podajamo prvi krog zaključka, kar se tiče tistega uradnega dela, ko ga NO s svojim poročilom tudi pozitivno zaokroži in zaključi. Naslednje poročilo ki ga pričakujemo je poročilo registracij združenja. Podal nam ga bo g.mag. Stane Bergant. Predsednik sveta za avtohtone pasme pri genski banki RS. Stane Bergant: Takole jaz bom probal malo po domače povedati kaj smo sedaj v zadnjem obdobju probal narediti. Kakor veste mi smo z vstopom v Evropsko Unijo povzeli evropski pravni red, predvsem v zakonu o živinoreji. Kar se tiče tudi nas, in sestavni del tega je mogla Slovenija prilagoditi zakonodajo na področju rejskih organizacij. Nastali so pravilniki in mi smo bili pred petimi leti prvič na osnovi te Evropske zakonodaje, registrirani kot priznana rejska organizacija. Letos smo skladno s to harmonizirano zakonodajo, morali to priznanje obnovit in tako smo uspešno zaključili tudi ta proces, ki nam omogoča, da delujemo kot priznana rejska org. v obdobju od 1.1.2011 do 31.12.2015. Mi smo sedaj, ko smo vse potrebne dokumente pridobili in predložili, šlo je skozi razne procedure sveta za živinorejo. Potem ocenjevanje rejskih programov in tako naprej. Sedaj so kar deževali papirji, kakšne vse pristojnosti imamo. Ker so ti papirji morali biti narejeni na osnovi obstoječe zakonodaje, vendarle praksa je pa bistveno drugačna. V Sloveniji približno delamo tako kot smo delali v preteklosti. Žal nam ta teoretičen korak v smer rejskih organizacij ni prinesel tudi korenitih sprememb na področju rejskega dela. Slovenija je ena redkih držav, ki ima strahotno neugoden razmerje med konji ne rodovniškimi in rodovni. Takega razmerja praktično nima nobena država, sploh pa ne zahodna in to nam tudi izbija i razvrednoti rejsko naše delo. Ravno to kot ključno točko želimo izpostaviti pri ministru, če nas bodo pač poslušali, veste da je ta sprememba tudi za nekatere boleča tudi za nas rejce in tako naprej, ampak, če ne bomo mi rodovniškemu konju v Slovenji dali neko vrednost, ga pozitivno diskriminiral in mu dal na vseh področjih bodisi organizacijske, bodisi na področju subvencij raznih cel kup mehanizmov ima država na voljo, da podpre rodovniškega konja. Ker s tem v času te krize smo ugotovili, da je rodovniški konj na nivoju normalnega klavnega konja in to zbija pri rejcih motivacijo in se ustvarja vtis da se je z rodovništvom nesmiselno ukvarjat, ker na koncu kvalitetno rodovniško žival prodaš za klavno ceno. To je ena od osnovnih zadev ki jih želimo sedaj izpostaviti, upamo da bomo uslišani v teh prizadevanjih. Moram povedati da v lanskem letu ko smo bili pri dr. Pogačniku , ko je bil minister smo te pogovore kar dosti dobro načel. Bilo je nekaj znakov da bo šlo to v pravo smer . Sedaj z Židanom še nimamo izkušenj, upamo da bo kot človek ki prihaja z gospodarstva razumel te signale, ker enostavno, če ekonomika tako strmo pada bo potrebno spremeniti tudi pogled na kompleten sistem, ki to rodovniško rejo vzdržuje. Opozoriti želimo tudi na cel kup drugih problemov v konjereji, žrebčarje nas vse moti tudi ta pogostost teh pregledov ki so s pravilniki zapisani, moti nas to da se ti vet. pregledi ne prilagajajo dejanski9 pojavnosti bolezni. Tisi ki smo bili s konji tudi na kakšni prireditvi zunaj smo videli da recimo, sam imam izkušnjo iz 22 držav je bilo pripeljano na Tirolsko okoli 1000 konj in IAK ni bil zahtevan. Mi se zavedamo da je nadzor nad zdravjem naših populacija potreben, vendar mora biti ta sistem fleksibilen se mora prilagajat sploh pa v teh razmerah, ko ekonomika reje ni taka da bi dopuščala sedaj en strahovit aparat ki bo nadziral to zadevo, ker rejec enostavno tega ne prenese več. Mogoče bi še v smislu našega koordinacijskega odbora nekaj povedal jaz mislim da je to ena solidna oblika da koordinacijski odbor teh treh gospodarskih pasem ki se redijo kmečki način, da je to ugodna oblika, da s tem ko se pojavimo kot koordinacijski odbor nastopanju proti državi in inštitucij lahko več dosežemo. Zakon Predvideva da bi lahko ustanovili tudi zvezo, za enkrat te potrebe niti ni, jaz mislim če usklajujemo te skupne interese na področju reje kar zadosti. Naj še nekaj povem kar je bilo vašega predsednika omenjeno, okoli strokovnega sveta genske banke pa naj raje tako razložim. Približno trije viri financiranja so v živinoreji ene so subvencije, za vse kmete na področju konjereje, v okviru KOP programa kar nekaj priložnosti, nasploh pa sedaj se veliko govori o ozelenitvi evropske skupne Kmetijske politike, z 2013 se ta politika konča. 2014-2020 bo nova kmetijska politika. Kašnih hudih sprememb ne napovedujejo, vendar pa vsi poudarjajo da bo potrebno v ekstenzivno rejo in dobrobit živali, ohranjanje in varstvo narave več denarja dati in tukaj smo v določeni prednosti. Ohranjamo krajino, skrbimo za dobrobit živali in mislim da je možen nek premik v dobrobit konjereje. Tretja zadeva je izvajanje rejskega programa tukaj je na voljo nekaj čez 400.000 evrov, vendar za rejce same to ni vir s katerega bi lahko karkoli črpali, smatramo pa da je tudi v okviru tega denarja. Pri ministru želimo izpostaviti tudi to da je ne urejeno delovanje in financiranje rejskih organizacij, delujemo popolnoma volontersko in mislim, da je cel kup odločb in pogodb, vendar pa v praksi država ne daje te vloge. Naloga te genske banke,tega denarja ni veliko to je okoli 200.000 evrov in je za vse živinorejske panoge. Tukaj ni prav veliko za pričakovati. Toliko bi jaz povedal pozdravljam vas v imenu SZRKH in da bomo tako tudi naprej sodelovali. Hvala Lepa. Jani Šivc: mag. Stanetu Bergantu se za podano poročilo iskreno zahvaljujemo. Naslednja točka pa je razprava o poročilih. Vsi tisti ki se imate namen prijaviti k razpravi o poročilu, tematika zajema poročila, tisti ki bo prišel do besede naj se predstavi z imenom in priimkom zaradi snemanja. Za splošne pogovore bomo na koncu odprli točko razno. Razprava o poročilih. Marko Dolinar: Lep pozdrav v mojem imenu Marko Dolinar, prihajam z Gorenjske zanima me nekaj podrobnosti o teh poročilih. Mislim da se predsednik SHP ni prej zmotil da je druga ampak priznana organizacija, saj tako smo tudi sprejeli. Bi pa pokomentiral sledeče zadeve. Glede 3000 pripuščenih kobil po podatkih službe predvidevam da je nekje okrog 2700 žrebet, računam da je 10% poškodb takih ali drugačnih ali pogina. Če dam to na polovico je to 1300 moških žrebet, ki se jih na letni ravni porabi za nadaljnjo vzrejo za plemenjaka ali pa prodajo kot žrebeta. In se hudo sprašujem ali jem med nami res tako nesoglasje da nismo sposobni teh žrebet pametno in modro prodat, da nas zadruge prekupčevalci in mesarji izkoriščajo. Lahko rečem da nedavno v govedoreji je cena bikov zrasla na 3.60 EUR, pa so odkupovalci ti izvedeli in so takoj spravili ceno nazaj na 3.30, ke so hoteli 30 centov po kg zaslužka za sebe. Mislim da je sicer to veliko, za nas rejce pa kar primerno. Izpostavil bi tudi nekaj iz poročila gospoda Berganta, genske banke. V genski banki so pač tiste živalske vrste ki so avtohtone in pa so nekako tudi v zelo majhnem deležu, kjer se ohranja njihova živalska vrste za ohranjanje. S tega denarja verjamem da se je vse več teh raznoraznih pasem želi pojavit, želim delovati, predvidevam da je to vir ki je nepomemben in je nesmiselno se je z njim obremenjevati. Je pa res da poskušamo za iz vrednotenje neko pridelovalnih pogojev in pa različnih višinskih razlik z razno raztnimi programi v kmet kot so KOP in ostali programi nekako iz vrednotiti. Lahko rečemo da konjerejci nimamo te sreče, kot govedorejci ki delujejo bolj v ravnini, pri programu ki ga je gospod Bergant omenil ozelenitev v hribovitih predeli skoraj ne pride v poštev. Pred nekaj leti je bil sprejet program, da se 120 EUR po hektarju financira, v kolikor pa se znesek nepravilno povedal pa prosim g. Potokarja da me popravi. Me pa ena stvar pri delu skrbi, ki se je nismo dotaknili. Že nekaj let oskrbniki žrebcev strmijo za tem da bi se poskušal pregled na CEM odvzem krvi za IAK in Artritis nekako poenotiti. To zgodbo smo dojeli in vemo kaj je potrebno samo na vet upravo zahtevat. Priznane rej org, imajo vso pravico da zahtevajo od VET. Uprave da se tako kot se pregleduje CEM, ta nalogo podeli izključni inštituciji ki je za to usposobljena in naredi v enem krogu, v točno določenem obdobju. Vzorci bi se enkrat prinesli, mislim da dekan vet fakultete ne bo nasprotoval znižanju stroškov. Nekako iz tega naslova in bi lahko bistveno lažje in ceneje izpeljali. Pa še ena zadeva je Vet. terenskega ali koncesijskega ni potrebno plačati storitve in potnih stroškov. Mislim da bi na tem naslovu že kar nekaj stroškov prihranili. Vprašal bi vse do lanskega leta smo imeli žigosanje žrebet, čist legalni in žigosanje se je izvajalo, kar menim da za naše SP imamo specifičen žig. Z žigom živali pridejo na kakršnokoli mednarodno razstavo se nekako tudi predstavljamo formaliziramo in menim da s tega naslova ni modro ukinjati žigosanje živali. Če pa seveda ne vem čigava pobuda kje je to zrasla, predvidevam da mogoče na samih priznanih rejskih org. če se motim se opravičujem, bi prosil podan odgovor. S tem nekako slov. integriteto teh konj naj si bodo haflingerji Posavci ali SHP s tega vidika znižujemo. Saj vemo da je promocija je pomembna tudi ta žig je pomemben za vsako pasmo s slovenskega zornega kota. Hvala.1:38:34 Jani Šivc: Hvala lepa za vprašanje, kar nekaj odgovorov bom potrebno navesti, bi najprej gospoda Berganta poprosil... Stane Bergant: No nekaj besed o žigosanju. Mi imamo...Haflingerji imamo stik z drugimi organizacijami po svetu kjer smo člani svetovne federacije v katero je vključenih 22 držav rejskih združenj na nacionalnem nivoju in smo ta trend zaznali že pred približno 4 leti. Seveda bi želeli, planika je simbol Haflingerja 100 let stara. Ta simbol bi radi ohranili naprej. V začetku lanske rejske sezone nam je mag Rus predstavil dopis VURSA v katerem je zahteval da se žigosanje omeji oz. da ga izvaja selekcijska služba pod narkozo. To bi potegnilo za sabo dodatne stroške, takrat nam je bilo rečeno da bi to stalo 40-50 eur. Potrebno bi bilo konja anestezirat, če se ga sme žigosat. Če je to za konja boleče ali neboleče lahko diskutiramo v nedogled. Pred kratkem sem bral neko nemško študijo kjer so merili adrenalin v krvi, bitje srca, reakcijo srca , cel kup parametrov in ugotovili da je žigosanje kljub temu da imamo lahko različno mnenje 80% bolj stresno za konja kot pa je implementacija tega čipa. Čeprav vemo kako žrebe skoči, vendar tako kažejo in zakaj se to gibanje proti žigosanju tako močno širi po Evropi. S tem ko smo mogli uvesti čipiranje konj, pa sedaj lahko spet diskutiramo ali je to prav način označevanje. V bistvu povezava med konjem, vsi podatki ki jih konj s sabo nosi rejskim vrednost mere izvor pedigre vse to je sedaj nedvoumno povezano. Ta žig ni predstavljal nič drugega kot marketinški znak. Po Evropi so se začela ta živalo varstvena gibanja temu upirat, da konj nosi na sebi kot žival marketinški logo. To zato da delamo reklamo pasmi, konja izpostavljamo vročemu železu. Jaz govorim tako kot te naravovarstvene org. in pričakovati je bilo da se bo vrsta evropskih držav temu uprla. Nemčija je še pred letom dvema zelo ostro nastopila proti ukinjanju žigosanja, vendar so v letu 2010 praktično počepnili, čeprav veste da je Hanoveranski konj, imajo res blagovne znamke konj ki so stoletja stare. In bi jih resnično radi ohranili, ker s tem so blagovno vrednost svoje znamke močno povečali, vendar so me mogli temu ukloniti ker je bil pritisk na to izvajanje širšega kroga populacije ljudi tako močan, da to ne dovoljujejo več. Tudi za lipico, če malo pobrskate po internetu , Lipica je bila obtožena vrsta člankov celo da z blagoslovom vlade izvaja nad lipiškimi konji huda matranja in na vse te zadeve mogla družba odreagirati. In VURS od sebe še ni dal dopis, kakor imamo informacije bo ta stvar še bolj zapeta. Mogoče bi lahko podaljšali za kakšno leto, vendar 100% bo to ukinjeno, veste da je podoben proces bil pri sekanju repov, kopiranju ušes, te zadeve grejo v smer dobrobit živali in ta sistem financiramo iz javnega denarja. Javnost je tukaj zelo močen faktor in če javnost reče ne potem morajo inštitucije tudi tako odreagirat. Mi smo na osnovi anesteziranja in vsega tega rekli da se tega ne gremo. Toliko.. Matjaž Mesarič: Jaz bi samo še nekaj pojasnil in dodal. Glede čipiranja in žigosanja. Evropska uredba je predpisala kot osnovno označevanje čipiranje in izdajo ID dokumenta. Ne govorimo ali čipiranje ali žigosanje. Tukaj se govori žigosanje kot dodatna označitev. Žigosanje je res evropska uredba prepovedala z letom 2009. Zato je VURS izdal odločbo, v katerih se ne sme in je prepovedano žigosat živali. Je pa ta odločba bila predstavljena rej. org. ki so to predstavila na Občnih zborih. Rejci so se odločili za žigosanje. Na osnovi odločbe VURSA so se rej org. odločile, da odpovedujejo žigosanje, zaradi dodatnih stroškov. Do sedaj še ni dogovorjeno pod katerimi pogoji bi se lahko žigosalo in pa seveda tendenca kot je prej omenil g. Bergant je da se nebi več žigosalo. V nemčiji po zadnji podatki se vlade odločajo da se ne žigosa, v čem pa rej. org. apelirajo na rejce naj se obdrži žigosanje. Kaj bo naprej ne vem. V Sloveniji je trenutno stanje tako da se je sestala komisija ki naj bi odločila, kako pod katerimi pogoji se lahko živali žigosajo glede na pravilnik o zaščiti živali. Za enkrat ta komisija ni dala konkretnega ali dobrega predloga. Tako da Lipica ne more žigosati naprej. Kazni so veliko in enostavno se ni smelo žigosat. Glede tistega kar je vprašal gospod Dolinar za 3000 pripusta. Jaz bi samo še dodal 3000 pripust je pripust pri SHP. Od tega ste videli na slidu je nekje 980 žrebet sprejetih v rodovnik. Rad bi pa na nekej opozoril. Mi ko opravljamo letne preglede, tudi rejcu ocenimo žival, torej žrebe in opažamo da v bistvu veliko živali ki so kakovostne gre v klanje. To pa je seveda na škodo reje. Opozarjam da bi bilo dobro tukaj nekaj narediti. Veliko kvalitetnih živali gre v klanje na žalost. Rejci morajo seveda pokriti svoje stroške. Glede reje veliko živali gre v klanje. Hvala. Jani Šivc: mag. Stanetu Bergantu in g. dr. Matjažu Mesariču najlepša hvala za odgovore. Matjaž Mesarič: Še nekaj bi povedal. Z letošnjim leto tudi glede žigosanja sta obe rejski org. torej Posavska in SHP vložila predlog, da bi se nadaljevalo žigosanje, samo to sem še pozabil. Hvala. Darko Platonjak: Tudi jaz bi vas lepo vse pozdravil, ki smo že ravno pri žigosanju in pri žrebčkih. Kot prvo so me Avstrijci danes obvestili, da ne bojo prišli in se opravičujejo, to pomeni Cvitar, Popak in Čik . Sta me naprosila naj vam povem malo glede žigosanja, kako imajo. Avstrijci so proti da se žigosanje ukine, vlogo so dali na njihovo ministrstvo, in želijo da žigosanje vsaj z rodovniškim žigom, to pomeni zadaj na stegnu za rodovniške živali ostane in na tem vztrajajo. Prepovedano v Nemčiji in Avstriji ni tako kot pri nas ko je z odločbo prepovedano. Opozoril bi še, na preiskave na IAK, ARTERITIRS pri žrebcih. V SLOVENIJI imamo 185 licenciranih žrebcev, SHreje od tega imamo 138 državnih žrebcev ,ostalo so cca 50 jih je privat. Rad bi povedal da kot inštitut letno do sedaj smo naredili 50 % preiskav na IAK Artritis, tako da rejci in oskrbniki žrebcev, nam ne pošiljate preiskav, lepo prosim da nam to tudi dostavite. Prejšnji teden smo imeli sestane žrebčarjev v Ljubljani in pogodbe v oskrbi državnih žrebcev tudi še v celoti niso podpisane. Zato apeliram na ostale, ki še imate državne žrebce, da pridete k nam podpišete pogodbo in fajn bi bilo da jo še preberete. Zraven bi še rad povedal glede Avstrije. Podatke vsi govorimo v Avstrije je boljše pa ne vem kak. V Avstriji žrebec ki je prvič licenciran, v deželnih okrajih imajo nekje pristojbine nekje 200 EUR, malo v razmislek.Hvala. Matjaž Možina: Jaz bi pa vprašal glede čipiranja. Žigosanje je mučenje oglejte si sliko, čipiranje ki se zagnoji žrebetu, po sedmih dneh je tole, to pa ni mučenje, ne. Razložite mi to prosim..Veterinar mi je odnesel 300 EUR, žrebe ni rastel več naprej, tako kot bi moral. Samo te me zanima kakšen odgovor boste podali na to sliko... Matjaž Mesarič: Tudi pri čipiranju ni vse 100%, kot vse v naravi. Pride tudi pri čipiranju v 1000 primerih do enega takega primera. To je logično, ker se čipira z debelo iglo in lahko pride do abscesa, torej zato tudi apeliramo, na rejce, da so žrebeta vsaj delno očiščena, da niso ravno v dreku in da se žrebe primerno fiksira. Je pa možno pri vsaki stvari tudi pri žigosanju da pride do takih stvari. Hvala. Marko Dolinar: Hvala lepa. Še enkrat bi želel nekaj pojasnil, glede na vse te komentarje. Nisem dobil odgovora ali da reče nismo dobili odgovora kaj je z nadaljnjimi preiskavami IAK, in Artritisa skupaj povezano z CEMom. Gospod Platonjak je povedal, da oskrbniki žrebcev ne pošiljamo teh poročil, mislim da če bi bilo to poenoteno bi lahko oddelek za konjerejo na vet fakulteti, te podatke imel že Novembra ali Decembra. Tega očitne nekako ne želimo in apeliram na člane današnjega zbora, da sprejmemo sklep, da od priznanih rejskih organizacij v konjereji zahtevamo da te stvari spelje in da se v letošnjem letu poberejo vzorci krvi in CEM hkrati. Menim da če določene stvari niso več tako problematične, je potrebno dogovoriti z VURS in Vet. Fakulteto in poskušati izvajati samo monitoring. Za monitoring je potrebno pripraviti protokol in videti kako se ta monitoring izvaja in na ta način poskušamo poceniti zadeva. Kar se pa tiče pristojbine kar je komentiral gospod Platonjak v Avstriji 200 EUR za licenciranje žrebcev. Me predvsem zanima ali so ti žrebci v Avstriji v lasti Države ali v lasti rejcev. In če so v lasti rejcev, verjamem, da je tako, če so pav lasti države pa pričakujem da plača to priznana rejska organizacija. Ne pa rejci. Po drugi strani bi se vprašal za ceno članarine, razen občnega zbora in vabila nekateri ne dobimo nič druzga. Hvala lepa. Jani Šivc: Za CEM bi poprosil Staneta Berganta. Stane Bergant: Ja ne vem ali bom lahko pojasnil. Trenutna regulativa je taka, da mora član, ko vključi živali v rejski program podpisat izjavo ki jo je predpisalo ministrstvo. Tako vrsto izjavo poznajo vse rejske org. po svetu. Vendar pa je ta izjava vedno povezana tudi z članstvom v rejski organizaciji. Mi smo imeli v preteklih letih z ministrstvom..kar nekaj diskusije o tem. Zadnji argument ko smo povedali da je. Je izjava o vključitvi živali v rej program, ki jo da član rejec priznani rej. org. nujno povezana z članstvom. Na to argumentacijo nam negativnega mnenja ni dal. Zato prakticiramo praktično že dve tri leta na tak način in očitno so tudi na ministrstvu spoznali, da to drugače ne gre. Prvič: Ni rešeno financiranje rej. org., če bi imeli rešeno financiranje potem nas ta odnos ne skrbi. Recimo tako kot ne skrbi službe ki izvajajo te zadeve. Tam jim gre za število tukaj pa financiranje ni rešeno. kaj pa dobi rejec. Po pravilih sme država financirati samo tiste zootehnične storitve za tiste rejce ki so svoje živali vključili v rejski program. Za nečlane je ta storitev bistveno dražja. Z eno fakturo poravnate 3-4 članarine. To je ta vidik, drug vidik je kar pa tudi mi se močno trudimo ta uredba o čipiranju. S tem smo sedaj mogli dati 17 EUR tudi za ID ki ga dobimo. To mislimo tudi sedaj močno izpostavit, to je tudi eden od sistemov ki bi moral promovirat čistokrvne živali in za rejce ki so vključili živali v rejski program, bi morala biti ta storitev zastonj. Razen tistega dela ki je nekaj evrov zelo malo 3,4 evrov ki se tiče samega označevanja. Kakor vem mora tudi tele, ovca imeti ušesno znamko. Ta del pa mora vsak rejec sam poravnati. Ne pa druzga dela 17 EUR, to bomo tudi poskušali v teh razgovorih izpostavit. No tisti ki vključi svoje živali v rej. program, kar nekaj zootehniških storitev, ki bi jih sicer moral plačat dobi zastonj. To je podobno tudi v drugih državah. Tisti ki ne bo član, ste slišali predsednika bo tudi predlog da odkup žrebeta ne more dobiti nečlan. To je rejska organizacija mi lahko diskutiramo o tem ampak za tem stoji kar nekaj ur in stroškov in potnih . Če bi bil sistem tak kot je bil pred petimi leti, smo rejci razkropljene ovce. Bistven premik je bil tu dosežen. Če se spomnite občnih zborov ko smo bili vse tri pasme, se nas je zbralo 80 članov za vse tri pasme. poglejte danes se nas je toliko zbralo za eno pasmo. No vi ste sploh številčna pasma. Začeli smo diskutirat o svojih problemih svojih pasem. To je bistven napredek ki so ga prinesle rejske organizacije. Smo pa še daleč od prakse ki pa nam jo teorija zagotavlja. Tukaj pa bo potrebno obrniti v naših glavah, v glavah inštitucij ministrstva to je pa težek in dolg proces. Povezan tudi z denarjem, zato pa je tako težek. Hvala. Jani Šivc: Gospodu se seveda najlepše zahvaljujem za odgovor. Še kakšno vprašanje mogoče. Matjaž Mesarič: Jaz bi samo nekaj povedal v zvezi s tem . Zakaj se vse tri preiskave ne vzamejo naenkrat. To je problem ker vet. fakultete in javni zavodi ne morejo organizirat... ambulante. To je napisano z zakonom in zaradi tega ne moremo mi kot vet. fakulteta, strok. služba, reprodukcijska služba, ki jemlje CEM hkrati še vzeti tudi vzorce za IAK in Artritis. Enostavno ne moremo, ker imamo prepoved od VURS in to se je z mandatom prof. Pogačnika ki je bil minister seje to poskušalo spremeniti. On je to urejal nekaj časa se je dalo, potem pa smo spet dobili odločbo od VURS a da ne smemo jemati vzorcev. Tisti vzorci za IAK in Artritis so last lastnika zato lastnik dobi izvid in mi ga ne dobimo. Zato ker nismo lastniki, zato je Darko prej rekel da apeliram na imetnike žrebcev, da nam to pošljejo, ker enostavno mi ne dobimo to v evidenco. Hvala. Marko Dolinar: Se opravičujem da tretjič vstajam, ampak moram replicirat zadevi. Če se je lahko sprejel sklep oseben dogovor, za odvzem CEMA na VU dogovor z ministrstvom in vet. fakulteto smatram da priznane rej .org. v konjereji tudi dosežejo ta dogovor, da se to skupaj izvede. Moram pa replicirat še na ta del da rezultati CEM a tudi niso last vet. fakultete in oddelka za konjerejo, kjer jih plačamo oskrbniki žrebcev, tako kot rezultate IAK in Artritisa. Morate se zavedati da na dopis ki se odpošlje se lahko dopiše, komu vsemu se pošlje v vednost. Na ta način se lahko dobijo rezultati. Če lahko brez vednosti naše VURS dobi rezultate IAK za žrebce o Artritisu, zakaj potem ne bi mogli speljati še teh zadev. Mislim da s vse da če se hoče, če pa ne želimo, bomo pa zadeve speljal tako kot jih imamo. Menim, še enkrat apeliram na predsednike priznanih rej. org. v konjereji se pravi predsednika Haflingerjev , preds. Posavcev in preds. SHP, da lahko to urgirajo. V nasprotnem primeru so pa tudi na nivoju države organi preko katerih se da marsikaj realizirati. Minister ima tudi svojo posvetovalne organe da se da kaj speljati in tudi svet uporabnikov vet. storitev. V kolikor se te stvari ne dajo speljati potem pa res pomeni da je z zakonodajo v tej državi nekaj hudo narobe. Verjamem in vem da vet. fakulteta kot taka nima vet. ambulante ampak za vse stvari se dajo izpeljat posebne izjeme ki jih je potrebno opredelit in dobro ovrednotit. Mislim da nam oskrbnikom žrebcev, da imajo pregledane kar nekaj denarja. Hvala lepa. Marjan Kosec: Vsi prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imeni in imenu vet. fakultete. Mislil sem prej ali kasneje, ker je bilo namenjeno, vendar vidim da je bila nekajkrat omenjena vet. fakulteta. in seveda kot njen predstavnik sem dolžen da nekatere stvari pojasnim. Glede zdravstvenega stanja. Omenjale sta se dve oz. tri bolezni pod katerimi se vodijo evidence oz. jih morajo biti plemenjaki prosti, da na ta način zagotavljamo ustrezno zdravstveno stanje za celo populacijo. Če začnemo z prvo to je Infekciozna anemija kopitarjev IAK, kot veste je Slovenija pred približno 25 leti šla edino od takrat slov republik v redikacijo, kar pomeni izkoreninjenje te bolezni. Te bolezni ni bilo, vse pozitivne živali, tisti ki ste že nekoliko starejši se boste tega spomnili. Bile so živali ki so bile na podlagi tega izkoreninjen izločene iz reje. Takratna SLOVENIJA del Jugoslavije, preostali del Jugoslavije v top ni šel. Promet med ostalimi republikami je tekel, so se seveda občasno pojavljali tudi pozitivni primeri. Ko je Slovenija postala samostojna država, se je meja zaprla, za konje pa ne. To vemo, da so rekli ljudje ob naši meji hvala bogu Kolpa je zelo nizka, pa se da priti čez. Seveda s tem je marsikaj prišlo tudi v Slovenijo in če se spomnite pred približno 4ali 5 let je imela Hrvaška veliko gospodarsko škodo zaradi IAK. Mi smo takrat bili veseli in prosti da je nimamo. Leta 2009 zaradi pregledov plemenskih žrebcev je bilo ugotovljeno da je eden od teh žrebcev pozitiven. Ko se je reja pregledala je bila večina kot 1/3 reje pozitivnih. Se pravi kljub vsem ukrepom, Slovenija se je priključila EU v kateri pa so države, ki tega niso upoštevale. To so Romunija, Bolgarija, za katere nihče ne ve kakšno zdravstveno stanje. Predstavljajmo si; konji so različnih vrednosti, tako kot so avtomobili, nekateri še reg. niso pa ga nekje pusti, nekateri pa gredo v visoke vrednosti. To velja tudi za konje. So konji ki so na klavni vrednosti in so konji ki so izrednih vrednosti. Tisti rejci ki imajo vredne konje se te bolezni izredno bojijo. Te bolezni se ne da ozdravit. Se pravi da moramo takšno žival izločit, ker predstavlja vir okužbe za sosednje živali. Toliko glede IAK. Zaradi tega veste so bili predpisi strožji danes so blažji. Lahko ORG. sejem in ne zahteva pregleda na IAK, vendar veste kakšna je bila pravna osnova tega. Kdorkoli bi lahko dokazal, da je žival dobila IAK, bi lahko s tožbo iztožil velike vrednosti. To pa si noben org. če se tega zaveda ne želi. Kajti pri nas še nimamo velikih tožnih zahtevkov po svetu pa je to že kar praksa. CEM kužno vnetje maternice. Sem tisti ki sem v konjereji že 30 let, sem začel na področju konjev in konjereje in sem seveda potem presedlal na reprodukcijo in se tako rečeno ukvarjam in poznam zgodovino te bolezni. Ta bolezen je prihajala, večinoma ob meji s Hrvaško. Tu je bil največ pozitivnih žrebcev. Letno smo ugotovili do 16 plemenskih žrebcev pozitivnih. Vse te kobile je bilo potrebno pregledat in se potem odločit. Ali zdravljenje ali izločitev. Ker je vrednost danes Hladnokrvne reje, žal tako nizke , so stroški zdravljenja daleč previsoki, ker je zdravljenje izredno zahtevno. Petkratno izpiranje, kontrolno zdravljenje ...in zaradi tega smo prišli dom tega da v Sloveniji lansko leto 2001 je bi eden žrebec pozitiven, v letu 2010 niti eden. Pred 5 leti smo imeli probleme v žrebetišču, ker je bila 1/3 žrebcev pozitivnih in smo jih morali zdraviti in dokazovati, da so se pozdravili in šli potem na teren. Če ste sledili časopisju vemo da je bilo to v kobilarni Lipica, kobilarni Piber in se v letu 2009 srečevali s podobnimi problemi. Bolezen ni usahnila ampak se sem pa tja pojavlja in se skriva. Zaradi tega je potrebni da se vsaj žrebci pregledajo ker prihajajo stik s kobilami in se takrat zadrži nek nivo tempo nadzor nad boleznimi. Tretja bolezen virusni artritis, to je bolezen, ki lahko povzroča ali ne povzroča. Zelo različni so primeri. Vem za primere 18 kobil jih je polovica abortiralo, vem pa za primer 20 kobil ki so bil pozitivne pa ni nobena abortirala. Seveda stvar očitno da virus v različnih obdobjih različno reagira. Ta virusni artritis je tisti ki ga lahko prenašajo žrebci, in če se okužijo kot mladi so lahko zelo dolgo prenašalci te bolezni in seveda lahko povzročajo velike gospodarske škode. Še enkrat poudarjam ni nujno lahko pa je. Za nekaj takih izbruhov vem, ki bi jih lahko dokumentirali izpred parih let nazaj, morda tudi še 20 let nazaj. Glede nadzora in stroškov. Verjamem veliki so stroški, predvsem zaradi tega ker je vrednost naših žrebet tako majhna. To je največja tragedija tega, da je po vseh teh letih včasih ko poslušam se pogovarjam z rejci cena tako padla. Kaj se da naredit . To kar je rekel Dolinar ena od možnosti sigurno je se pravi dogovor da se hkrati vse na enem mestu odvzame. To je pocenitev, vendar je tako kot je sam rekel se je potrebno dogovorit Republiško Upravo. Kot predstojnik klinike za reprodukcijo ne more tega naredit kjer bi rekli da tiščim v neko delo bi rekli da ga nekomu odžiram daleč od tega. Jaz moram biti tudi toleranten do drugih. Če se vi tako dogovorite bo to tudi tako opravljeno. Jaz daje g. Dolinarju prav treba se je pomeniti. G. Bergant napoveduje sestanek z ministrom, Minister se obrne na republiško upravo in dajo se te stvari dogovorit. v korist zdravstvenega stanja v korist rejcev in pocenit stvari.. Toliko... če bo kdo imel še kaj bom lahko na kratko odgovoril....Hvala Jani Šivc: Najlepša hvala profesorju dr. Marjanu Koscu za vsa ta pojasnila. Imamo se kakšnega, ki bi razpravljal o poročilih. Torej za enkrat ne vidim dvignjene roke. Predlaga da gremo z dnevnim redom naprej, smo nekje malce čez polovičko OZ, verjamem da ste nekateri že pošteno utrujeni in lačni. Naslednja točka Dnevnega reda so nadomestne volitve in sicer. Kot ste že v uvodu slišali predsednika se združenju obeta novo tajnico in sicer. Nekateri člani zaradi takšnih in drugačnih obveznosti ne morejo več opravljati funkcij ki so jih, zato vsako leto tudi na tapeti nadomestne volitve. Letos nova tajnica, dosedanjo Sabino Goršič bo z vašo privolitvijo zamenjala nova in sicer gospodična Nataša Japelj. Dosedanjega člana NO Franca Korena bo nadomestil novi član g. Ambrož Avšič, dosedanjega člana Nikolaja Obrča bo nadomestil novi član UO Peter Zajc. Za nemoteno delo v strok. svetu pa UO predlaga še tri strokovnjake v konjereji g. Antona Gorca, g. Bogomila Marca in g. Matjaža Gerbca. Prosim da z dvigom rok potrdite vse tri kandidate če se strinjate z njihovo izvolitvijo.... Hvala se je kdo vzdržal NIHČE , je kdo proti NIHČE , ugotavljam da so vsi omenjeni člani v paketu sprejeti in si lahko sedaj pogledamo novo shemo združenja rejcev slika ljudi ki bodo do novih volitev ki bodo v letu 2013. Najlepša hvala..Sedaj gremo pa kar k naslednji točki; to je točka poimenujemo beseda gostom, pa bi najprej pozval k mikrofonu g. podžupana Jožeta Pavšiča, ki je naš gostitelj. Gospod Jože kar izvolite... Z R KSH P VODSTVO ZRKSHP od 20. 02. 2011 do leta 2013 PREDSEDNIK ZDRUŽENJA ŠKULJ Jože PODPREDSEDNIK ZDRUŽENJA HLEBŠ Matjaž STROKOVNI SVET ŠK ULJ Jože mag. RUS Janez mag. MESA RIČ Matjaž PLATONJAK Dark o HLEBŠ Ma tjaž LU NKA Anton NU NCIJA Marjan GORC Anton MARC Bogomil GE RBEC M atjaž PODPREDSEDNIK ZDRUŽENJA TAJNICA ZDR UŽENJA KREMESEC Franc JAPELJ Nataša UPRAVNI ODBOR BAVEC Franc BREŽNIK Ivan GABRON Erih GERBEC Matjaž GORC Anton LUNKA ANton MOŽE Martin NUNCIJA Marjan TIVADAR Stanislav ZAJC Peter BLAGAJNIČARKA ZDRUŽENJA NADZORNI ODBOR ČASTNO RAZSODIŠČE GJERK EŠ Damjan GRMOVŠEK Branko AVŠIČ Ambrož PEŠELJ Janja DRGAN Igor MARC Bogomil LUNKA Zinka Jože Pavšič: Hvala lepa spoštovano predsedstvo . Lepo pozdravljeni spoštovane rejke spoštovani rejci teh lepih plemenitih konjev. Spoštovani predsednik predsednik združenja, spoštovani gostje. V imenu občine TREBNJE vas lepo pozdravljam in vam želim da bi se prijetno počutili tukaj na tem OZ in našem kraju Trebnjem. Že drugič ste org. OZ tukaj v Trebnjem. Pričakovali smo da bo tudi obvoznica mimo Trebnjega narejena, obljubljeno je bilo do Dec. lanskega leta vendar,drugo leto če se boste odločili pa se boste že pripeljali po obvoznici avtocesti, to pomeni zelo hitro tako iz zahodnega in vzhodnega dela naše države. Naša občina Trebnje je uvrščena med 20 najbolj razvitih občin v RS nakar smo zelo ponosni. Tako na gosp. in prometnem področju. Tukaj skozi Trebnje je šla včasih znamenita Rimska cesta, hitra cesta jo je potem povozila. No avtocesta je pa malo višje. No v naši občini so 4 konjerejska društva, KD Trebnje, KD Temeniške doline, KD Gombišče in Turistično konjeniško društvo Krtina., ki se ukvarja bolj turistično z viteškimi igrami, kar je pa tudi zelo lepo videt na raznih prireditvah. Imamo dve močni domačiji, ki se ukvarjajo s konji (Gorc in domačija Marn, ki se ukvarja z toplokrvnimi konji. No vsa društva se pri nas predstavijo na trebanjskem košu, ki je okoli 25 Junija, Vljudno vabljeni. Naš Trebanjski koš je veliko za videti in tudi znamo Trebanjci pokazati znamenitosti naše občine. Občina Trebnje sofinancira v okviru proračuna za tekoče leto za kmetijstvo skupaj do 200.000 EUR na leto in tudi sofinancira delovanje društev in če imajo kvalitetne programe se prijavijo in dobijo nekaj denarja iz občinskega proračuna. Se zavedamo da je naša občina kmetijska, kjer imamo veliko vinogradništva kmetijstva tudi konjereje. Predvsem pa smo na zelo prometnem križišču. Industrija se lepo razvija, tako ind. cone in tudi večje tovarne kot je Trimo, tudi sedaj v krizi kar lepo gre. Iskrene čestitke vam rejcem ki ste vsak na svojem področju dosegli raznorazne uspehe z rajo konj, tako iskrene čestitke pri raznoraznih tekmovanjih ki jih org. in vam želi še naprej veliko uspehov pri reji konj in vašem društvenem življenju, kot člani združenja ki je vseslovensko. Hvala lepa. Jani Šivc: Beseda našemu gostitelju podžupanu občine Trebnje se za njegovo gostoljubje iskreno zahvaljujemo in gospod Jože da če bo naslednje leto se vidimo tukaj . Hvala lepa še enkrat. Naslednji ki bi ga povabil k besedi je g. Marjan Kosec. Marjan Kosec: Jaz sem upal da sem že vse povedal ampak če sem še enkrat vabljen. Še enkrat vas vse lepo pozdravljam in sicer v imenu Vet fakultete ki vrši strokovno službo s sodelavci, mojem imenu ki sem kot službo pričel na področju konjev in konjereje, se s starejšimi še dobro poznamo nekoliko smo se spremenili ampak jaz za sebe vem da sem pridobil na teži ne na veljavi ob tem pa sem nekaj zgubil na glavi, toliko v glavi nisem niti pridobil kot sem izgubil, tudi to kaj čmo leta prinesejo svoje. Ne želim biti dolg, vidim da so pretežno rejci tu, ampak tako je tudi prav saj pravimo da ženska podpira tri vogale v hiši , pa zaradi enega OZ bi bilo zelo nerodno da bi se hiša podrla, je že pravda ste rejci tu, sicer bi ostali brez tistega kar pri hiši najbolj pogrešamo. Pravijo naj bodo predavanja kratka razprave pa dolge ker pa vidim da na mizah je tudi pripravljeno za boljši del , bo tisto bolj koristno, kajti vsak posvet je uspešen kadar so dolge in uspešne diskusije, in sledi potem tudi veseli del. Tako da vas še enkrat vse lepo pozdravljam, želim temu OZ da boste uspešni v kar ne dvomim, ker vidim vašo voljo in seveda naslednje leto nasvidenje predsedniku pa hvala lepa za povabilo... Jani Šivc: Gospodu Koscu se najlepše zahvaljujem, k mikrofonu bi povabil tudi predstojnika KGZRS Danila Potokarja... Danilo Potokar: Hvala lepa za besedo. Spoštovane rejke in rejci in vsi ostali, prav lepo pozdravljeni v imenu KGZ v imenu preds. g. Cirila Smrkolja in pa seveda v mojem imenu. Najprej bi se želel zahvaliti za povabilo na ta OZ, ki je vedno tako dobro obiskan, kar je zelo lepo vedeti samo na velikih občnih zborih. Toliko ljudi se zlepa nikjer ne zbere. Želim vam čestitati za prvo obdobje priznanja rejskih organizacij. Srčno upam da smo vsi skupaj tako rejci kot strokovne službe v teh petih letin nekako preboleli začetne otroške bolezni in da bomo, kot je rekel g. Bergant v novem petletnem obdobju začeli spreminjati miselnost, dajati večjo veljavo rej. organizacijam. Ne bo dovolj spremeniti samo miselnost, do sežti bo potrebno tudi na področje zakonodaje in odpreti zakon o živinoreji in ga korenito okoli obrniti. Če bomo to skupaj uspeli narediti v teh petih letih si lahko vsi skupaj štejemo za velik uspeh. Mogoče bi samo še izpostavil tri zadeve da ne bom predolg s katerimi se zbornica ukvarja skupaj seveda z predsedniki priznanih rej orga. in ki jih bomo tudi v torek na sestanku z ministrom izpostavili. Prva stvar je financiranje rej. org. , leta in leta se pregovarjamo, da je to treba sistemsko uredit da razpis agencije za društva in zveze v višini 60.000 EUR za vso slovensko zadevo je premajhen. Da je treba stvar sistemsko speljati. Do sedaj ni bilo nekega posluha smo mi tudi pripravili en predlog financiranja rej. org. za razgovor z ministrom. Najmanj kar je potrebno zagotoviti poseben razpis za rej. org. po zgledu razpisa ki je narejen za sindikat kmetov, kmečke ženske in pa mladino. To bi že bistveno pripomoglo k temu da bi se nekaj denarja namenilo tudi delovanju RO. Druga stvar s katero se ukvarjamo je predlog financiranja razstav in tekmovanj za vse priznane RO. Tudi tukaj smo našli nek način financiranja, vsi vemo, da je problem ker zadeve temeljijo na refundaciji, da je treba denar zagotovit naprej in ko je zadeva narejena dobiš finančna sredstva. Tega se seveda ne bo dalo spremeniti bo pa velik korak naprej če bi vsaka rejska org. pripravila letni program dala, ga finančno ovrednotila bi minister za ta namen rezerviral fin. sredstva. Če bi v sklopu tega denarja tudi to izvedel bi vedel, da boš v roku enega meseca tudi ta denar dobil nazaj. Našli smo tudi neke postavke za katere mislimo, da bi se lahko našla fin. sredstva. Tretja in zadnja zadeva pa je podpore za rejo kobil z žrebeti. Tudi tukaj smo preigrali vse možne variante. Nam se zdi najbolj enostaven sistem večletne dovoljene državne pomoči. Rabimo samo neko zakonsko podlago in če je politična volja je to dovolj uredba vlade in potem bi se lahko tudi te podpore za živali izpeljale. Če nam bo tudi to nekako uspelo ali pa vsaj ena od teh stvari, sem prepričan da za vse žal ne bo našlo denarja, ampak če vsaj eno od teh zadev skupaj s predsedniki spravimo skupaj , mislim da bo tudi pogled v prihodnost lepši. Še enkrat vam želim uspešno delo in hvala lepa. Jani Šivc: Hvala lepa g. Danilu Potokarju , še nekoga bi rad pozval k besedi predstavnika biotehniške fakultete RS g. dr. Klemna Potočnika. Klemen Potočnik: Dober dan vsem skupaj še v mojem imenu. Morda samo par komentarjev še naprej, ko smo se pogovarjali o sredstvih. Lahko rečem da v okviru GENSKE BANKE se nekaj sredstev porabi za promocijo teh živali. Letos oz. lansko leto se je začela razstava lokalnih pasem, se pravi tradicionalnih in avtohtonih z eno besedo jih imenujemo lokalne pasme. Sem sodi tudi SHPkonj. Te razstave se bodo vrstile tri leta se pravi lani, letos in prihodnje leto. Gre za promocijo tako pasem kot produktov iz teh pasem. Za ta namen, kot veste je bil izbran eno žrebe SHP, ki se je ustrezno pripravilo, nekaj je bilo zorjenega mesa na več načinov. Prof iz turistične šole Bled je pripravil vse vrste mesa. Kdor je poskusil je ugotovil da se da to tudi kar dobro ponudit na drugačen način. Okrog rej. programa novega pa samo toliko da smo v letu 2008 pričeli z projektom ohranjanj oz oživitve Medžimurskega konja. Ta ideja je bila prof. Habeta in Madžarskega prof. Boda. Tako je nastal ta projekt v okviru FAOZ za ohranjanje teh izginulih ali pa skoraj izginulih pasem. Jaz sem zaradi upokojitve prof. Habeta prevzel to vlogo s strani Biotehniške fakultete. Naloga je bila poiskati živali tega tipa. Tako kot na Madžarskem smo se v Slovenji odločili da se to poišče v okviru rodovniških živali SHP na področju ki ga pokriva Mura, ali pa na področju kjer so včasih ti konji živeli v Sloveniji. Tukaj so mi v veliko pomoč bili predstavniki Vet. FAKULTETE. mag. Rus in dr. Mesarič, da smo te konje pogledali. Nekaj jih odbrali in če sam še na hiter zaključek, da ne bom predolg. Madžari imajo populacijo konj ki jo redijo v Nacionalnem parku, "Orzicen peter" blizu meje s Prekmurjem. V Sloveniji smo našli odbrali živali iz 25 rej, Avstrijci ki so tudi sodelovali v projektu so ugotovili da nimajo nobenega konja v tem tipu, da so njihovi vsi v tipi Norika. Hrvatje pa so šli en korak naprej , mislim da malo prehitro, ampak so kar imenovali to pasmo te konje kot avtohtona pasma, Mañimurski konj jih tako tudi registrirali in jih tako tudi vodijo. Kot vemo je to tudi razlog Hrvaška še ni v EU in imajo malo drugačno zakonodajo, vemo da pred nekaj leti so bile tam še zelo visoke premije za te avtohtone pasme in je bil tudi to en razlog. Drugače pa na vsaki strani Hrvaški, Mañarski po en dva izredno zavzetih predstavnikov da bi se to obudilo. Projekt je bil lani zaključen, poročilo je narejeno in bo tudi objavljeno v okviru genske banke. Poleg tega pa bom jaz nekaj napisal za v Revijo o konjih, mogoče prihodnja številka ali pa v Aprilu. Rejci ki pa ste sodelovali mogoče je tudi kakšen tukaj ste dobili poročilo za vsako ocenjeno žival na dom. Tako če bi koga še kaj zanimalo se lahko v okviru tega, od treh držav se je zbralo živali ki so v tem tipu in računa se da bi lahko ta tip živali imel neko konkurenčno vrednost. Opisana je v projektu kot delavoljno enostavnost uporabe, skromnost in ideja če bi se rejci poveza in poiskal zraven poiskal partnerje zlasti uporabljali za turistične namene kot poznajo to tudi v drugih državah. Da si neuki človek lahko sposodi konj se z njim popelje po sosednji vaseh, seveda pa je do tega še nekaj potrebno naredit. Avstrijci nekaj tega imajo in partnerka za Avstrijo je povedala da bi se to dalo tudi na tem področju narediti, zlasti na področju Pomurja, kjer je malo bolj ravno. Hvala lepa. Jani Šivc: G. Klemnu Potočniku se seveda za njegove besede iskreno zahvaljujem in še nekoga bi rad pozval k besedi preds. ZRKPP g. Anton Simonišek je z nami. Anton Simonišek: Spoštovani rejci in spoštovani gostje. Lep pozdrav v imeni SZRKPP in v mojem imenu. Obenem bi vaši Rej. org. čestital ob priznanju za obdobje petih let. V naši rej. org. smo lansko leto uspešno realizirali vse naloge ki smo sijih zastavili na OZ. V letošnjem letu pa se bomo bolj posvetili rejskemu programu in rejcu ki je vključil svoje živali v rejski program. Toliko za enkrat OZ pa želim še uspešno delo naprej. Hvala. Jani Šivc: Hvala lepa pred ZRKPP g. Antonu Simonišku. še enkrat bi povabil g. BERGANTA v vlogi preds RKPH. Stane Bergant: Samo to hvala za povabilo, s korajžo naprej. V vsaki krizi tudi kakšna slaba podjetja propadejo tako je tudi pri reji. Motivirani rejci bomo vztrajal kakšen ki pa je videl samo dobiček pri tem bo pa verjetno tudi odnehal. Korajžno naprej Hvala... Jani Šivc: Hvala lepa za vzpodbudo g Berganta. Če ste zato bi mo kar nadaljevali z našim OZ, še nekaj je za pospraviti pod streho. Upam pa da bomo sedajle šli z malce hitrejšim tempom. Lansko leto ste razvili prekrasni prapor združenja, red je da se še enkrat spomnimo kdo so bili botri “BOTRI PRAPORA SO” OBČINA IG KD CELJE KD KRIM KD MARTIN KRPAN KD SEMIČ KD SOSTRO KD RADOHOVA VAS DOMAČIJA GORC OBČINA TREBNJE OBČINA NOVO MESTO KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA DRUŠTVO PRIJATELJEV KONJ VIŠNJA GORA Če bi kdo še žele, so vrata na stežaj odprta. Za enkrat obstoječim hvala. Poglejmo še seznam tistih ki ste dali za zlate žebljičke na praporu. Število se je od lanskega leta povečalo upam da smo zajeli vse vas, ki ste darovali denar za zlati žebljiček 74 vas je. Lahko bi prišlo do pomote naj se potem javi pri blagajničarki da se uredi. Vsem tistim pa se seveda najlepše zahvaljujem. ZLATI ŽEBLJIČKI NA PRAPORU AJDNIK MARKO KRUH JANEZ PIRNAT FRANC ANDREJČIČ ZDRAVKO KUDER IVAN PODLESNIK ANDREJ AVŠIČ AMBROŽ KUNEJ MARKO POSAVSKO KONJEREJSKO DRUŠTVO BAVEC FRANC KUNŠIČ BORIS PREŠEREN JANEZ BREŽNIK IVAN KUŽNIK FRANCI ROČNIK MARKO BUTKOVIČ JOŽE LAH IVAN ROVŠEK BOJAN CAFUTA JOŽE LAJKOVIČ FRANC RUS FRANCI DEŽMAN JOŽE LEKŠAN VEKOSLAV RUS JANEZ DRGAN IGOR LENART JANEZ RUTAR MIRKO FEMC JOŽE LUNKA ANTON SIMONIŠEK ANTON GABRON ERIH MARC BOGOMIL SOJER VIKTOR GERBEC ANTON MIHELČIČ JOŽE ŠKULJ BOŠTJAN GERBEC MATJAŽ MIRNIK IVAN ŠKULJ JOŽE GERBEC SABINA MOŽE MARTIN TOMŠIČ IVAN,ANTON GJERKEŠ DAMJAN MULEC BOJAN TRETJAK JOŽEF GORC ANTON NAPAST MIRKO TRETJAK MILENA GRMOVŠEK BRANKO NUNCIJA EVGEN TURŠIČ IVAN HLEBŠ MATJAŽ NUNCIJA MARJAN URBANČ JOŽE HLEBŠ MIROSLAV OBERČ NIKOLAJ URBANČIČ ANTON HOTKO IVAN OBERSTAR JANEZ ZAJC PETER KELHER JOŽE OMAHEN FRANC ZORENČ PETER KOREN FRANC OMERZA JANEZ ŽELZNIK JOŽE KOTNIK SLAVKO PACEK JOŽE ŽONTA SLAVKO KRAMAR JANEZ PETRIČ PAVEL KREMESEC FRANC PETROVČIČ JANEZ Prišel bi v zadnjo tretjino OZ in sicer plan dela za obdobje ki sledi. Jaz bi ga samo na hitro preletel, potem pa oporne točke. Plan dela za leto 2011 1. OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME 2. SPREJEM ŽREBIC V RODOVNIK 3. SODELOVANJE NA SEJMU V GORNJI RADGONI 4. SPRETNOSTNE VOŽNJE Z VPREGAMI 5. DRŽAVNA TEKMA SHL KONJ V KASU IN KONJENIŠKI DAN VSEH TREH ZDRUŽENJ 6. RAZSTAVE KONJ PO REGIJAH V RS 7. LICENCIRANJE ŽREBCEV IN PREIZKUS DELOVNE SPOSOBNOSTI PLEMENSKIH ŽREBCEV 8. ODKUP PLEMENSKIH ŽREBCEV VSEH TREH PASEM 9. OBVEŠČANJE ČLANOV ZDRUŽENJA 10. STROKOVNA EKSKURZIJA Mogoče kaj več o posameznih točkah pa preds. g Jože Škulj. Jože Škulj: Če gremo po točkah, prva je izčrpana OZ, potem imamo 2t. sprejem žrebic v rodovnike. to bomo verjetno pripravili na večih krajih po Sloveniji, bo tudi delovni test kobil na večih lokacijah, 3t. sodelovanje na sejmu v Gornji Radgoni, zaprosil bi člane, ki bi bili pripravljeni svoje živali pripeljati na Sejem in da sodelujete na tem sejmu da se prijavite pri vaših članih UO ali pa na ZRK. Prijave sprejemamo do konca Maja, da bomo znali organizirat in pripravit kdo bo šel v Gornjo Radgono. 4t. Spretnostne vožnje z vpregami. Verjetno bomo imeli v Sostrem , če bodo zato, da se pripravi spretnostna vožnja, 5t. Državna tekma SHP v kasu. Pogovarjali smo se da bi letos, če bomo dobili kaj denarja več, da bi to pripravili v Vrbljenju pri Ljubljani. Pripravili bi živali v kasu, dopoldne pa bi bila manjša razstava vseh treh pasem, da bi prestavili vsako pasmo posebej, lahko kot vprego ali pod sedlom in kot samo žival. Verjetno v mesecu Septembru. 6t. Razstava konj po regijah v RS, to kar se sedaj pripravlja v Semiču v Novem MESTU. Prej sem omenil da naj se rejci javijo g. Gorcu Antonu, da mu podate spisek ali pa seznam živali ki bi sodelovale na tem sejmu. Pripraviti mora 12-15 živali odvisno od prostora. In 1ali 2 žrebca za prikaz. Te razstave bodo verjetno v Semiču kot vsako leto, sam da se nebi pokrivalo kot lansko leto. Vemo da AGRA spreminja datume in se ne moremo uskladiti nam ostaja dali ki jih ne moremo obiskati. Za letos se pogovarjajo tudi v Celju da bi pripravili manjšo razstavo in ta predstavitev v Vrbljenih. Če pa je še kje kakšen del Slovenije, da bi bili pripravljeni to pripraviti pa prosim naj pokličete bomo pomagali in organiziramo to regijsko razstavo. 7t. Licenciranje žrebcev in preizkus delovne sposobnosti plemenskih žrebcev. Verjetno bomo pripravili kot vsako leto v Vrbljenih , ki je nekako v središču Slovenije. Tudi zamenjava in razstava 5 letnih žrebcev, licenciranje3-5 žrebcev za rejo in rabo in seveda lahko sodelujeta tudi ostale dve pasmi. 8t. Odkup plemenskih žrebcev vseh treh pasem žrebčkov. To bo isto kot v lanskem letu odbira bo malo večja tam nekje do 15 živali ,kje drugače ne moremo ker ni dovolj denarja. Od tistih 25 sem bo zbrala komisija in šla po terenu, da se tudi od tistih 25 odbere 15 živali za pleme v Brigo. 9t. Obveščanje članov združenja. To se dela sprotno, bo na spletni strani in obveščamo člane, ta sestanek ki bo na ministrstvu, ko bomo imeli odgovor bomo dali na spletno stran, za kar sta zadolžena, moram povedati tudi to da podpred. ZRKSHP Matjaž Hlebš in Gorc Anton, da se ta spletna stran obnovi da boste imeli rejci vpogled, kar se dogaja na sestankih in združenju in seveda tudi ta ogovor z ministrstva. 10t. Strokovna ekskurzija. Verjetno bo v jesenskem delu, organiziran bo 1 ali 2 avtobusa, zaželeno je čim več rejcev, prijavilo se boste pri tajnici ali po telefonu ki je objavljen na spletni strani ali pri vaših članih na našem terenu. Ta del izvedbe bi bil v Avstrijo, novi predlogi so tudi v da bi šli v Italijo. Še nekaj moram povedat. Za članarino. Članarina združenja moram vam povedati se pobira samo do 30.4.2011. Ne bomo več tako kot vsako leto pobirali preko celega leta. Ne moremo tudi uskladit čipiranje, moramo imeti spiske in ne pride do pravega skladja. Sedaj bi prosil vse da se ta članarina poravna lahko danes ali na ŽR. ki je napisan na vabilu. Kdor želi vključiti svoje živali v ta rejski program bo to članarino tudi poravnal do tega datuma, kdor ne bo, ga žal kasneje ne bomo mogli vpisat in bo plačal ta pregled svojih živali v celoti. Sedaj je bila ta cena 16 EUR, za nečlana je bilo 70 EUR in to je velika razlika in bi prosil, če ste za to da poravnate čim prej vsaj do 30. Toliko imam jaz, prosil bi pa še g Mesariča, da pove glede mednarodne razstave ki bo.... Matjaž Mesarič: Da ne bomo pozabili, gostje z Avstrije pripravljajo mednarodno razstavo Noriškega konja, torej mednarodno. Prosili so za sodelovanje, tako kot prosijo rejsko org. da bi pripeljali kakšnega žrebca na to razstavo. Če se lahko še to vključi v program, je še stvar dogovora in prosijo da se Slovenija odzove na to. Hvala Jože Škulj: Zahvalil bi se g. Mesariču. No prosil bi če ima še kdo kakšen predlog da bi se še kaj naredilo v letu 2011, da bi kje kaj organizirali. pridite na dan z besedo pa povejte kaj bi še lahko pripravili v 2011. Prosim za predlog... Marjan Trček: Hvala za besedo. KD Barje namerava v letošnjem letu kot ste verjetno že brali v reviji o konjih v sodelovanju s to revijo izbrati naj žrebca v Sloveniji. To bomo izbirali SH žrebca oz. Noriškega ali org. Noriškega žrebca ki plemenijo v RS. Prva prijavnica v reviji je že , vendar se bomo 2.Marca. zbrali z odgovorno urednico revije in g. Mesaričem in bomo točno dorekli število članov in komisije, ki bo to ocenjevala. Ocenjevalo pa naj bi se delovna sposobnost, trenutni videz in težo konja. Za ta predlog se bomo uskladili procentualno zato bi prosil da gre to v plan dela za leto 2011 združenja. Finalni izbor naj bi bil PRVO SOBOTO v Septembru na bivšem sejmišču oz. zbirnem centru Barje in vas vabim da se s prijavnicami prijavite. Komisija bo to vsaki mesec spremljala in verjetno bo zadnji rok prijav Junij. V juliju in Avgustu mora biti to že vse dorečeno, da to speljemo prvo soboto v Septembru. Hvala.. Jože Škulj: Hvala g. Trčku za tole novo organizacijo. In prosim žrebčarje naj se prijavijo imate delovni test narejen in lahko sodelujete po obliki po hodih in po vsem kar spada v živali. Jaz imam toliko je še kdo....če ne bi šli naprej. Zahvali bi se za ta plan in bi šli kar naprej...na naslednjo točko. Jani Šivc: Marjan Trčka bi samo opozoril, da datumi ta prva sobota sovpada z Semičem, boste poskusili datume uskladiti, da ne bi en drugemu, hodili v zelje oz. škoda bi bilo ker dve taki čudoviti prireditvi vršiti na en dan bi bilo škoda. Točka št 10 to je podelitev priznanj.. pridruži naj se podpreds. Matjaž Hlebš pod odrom ki bosta podelila priznanje zaslužnim članom izpred petih sezon in ob vsakemu nagrajencu pa bo preds podal obrazložitev.. Pa kar gremo s prvim paketom. ZRKSHP izreka posebno zahvalo in da je plaketo za prizadevno delo dvema nagrajencem: go. Sabini GORŠIČ, ZRKSHP izreka posebno zahvalo in daje posebno PLAKETO za PRIZADEVNO DELO Jože Škulj: Moram prvo povedat da se je komisija za podelitev odločila za priznanja to je za naš Sabino GORŠIČ ki je bila dolga leta tajnica v ZDRUŽENJU in sedaj se od nas poslavlja iskali smo drugo in res Sabina hala lepa za vsa dela ki si jih opravil v našem združenju in bi prosil da ji podeli podpreds....... čestitam-..... Kušujemo se sedaj zato ker potem ni nobene ženske več da sedaj malo prinesemo not....Drugi je Nikolaj OBRČ njega tudi poznate. Je na vseh razstavah , moram povedati ves čas je pripravljal vse spiske in bil glavni organizator. Njemu se tudi zahvaljujemo. Član združenja bo še, ne more pa več to opravljati ima težave z zdravjem in tudi doma je ostal sam brez žene. Mu čestitamo za vse delo kar je storil in hvala lepa Nikolaj.... Nikolaj Obrč: Hvala tudi vam za zaupanje... Jože Škulj: Med nami sta dva člana. Vsi poznate Gorčevo družino so res z dušo in telesom pri konjih. Imajo plemenilno postajo, trenutno imajo tri žrebce, vozijo tudi turistično vožnjo imajo jahalno šolo. Vsaka čast držijo skupaj tako smo včasih rekli kot bratje in to bi bil lahko ponos naši Sloveniji kako se je potrebno obnašati in res Tone NAJLEPŠA HVALA povsod sodeluje, naj bodo dirke, vožnje, vse kar se tiče konjereje, tebi in tvoji družini HVALA... Med nami je tudi gospod Trček Marjan. Oba sta sodelovala na Radgonskem sejmu AGRA 2010, moram povedati tudi Marjan ima doma plemenilno postajo že vrsto let, ukvarjajo se z vzrejo HP, Marjan je tudi preds. KD Barje, pripravljajo tudi razstavo, ki je bila narejena v Ljubljani na Hipodromu Stožice in res najlepša hvala...Na sam razstavi je sodeloval s kobilo z žrebetom , ki je predstavljala SHP, avtohtono pasmo.. Hvala.. POKALA ZRKSHP prejmeta gospoda Za sodelovanje pri predstavitvi pasme SHL na sejmu v Gornji Radgoni Jani Šivc: Naslednji sklop je priznanje rejca leta za minulo sezono. Jože Škulj: Med nami je Anton GOLHLEB ima izredno lepe živali s katerimi dela vozi, bi mu čestital in ZRKSHP mu podarja to priznanje za delo za nazaj in naprej...Miro Hlebš vsi ga dobro poznate, večkratni državni prvak v kasu z živalmi. Ves čas se ukvarja s konji ima plemenilno postajo, učijo vozit in jahat živali ..res lepo pa je videti pri njih da že tretji rod pripravlja in dela s konji naprej. Hvala za naprej in za nazaj...še enkrat hvala.... Še en je med nami Alojz LEKŠAN, je tudi rejec HP, ima izredno lepe živali , ima plemenilno postajo izredno skrbi za svojega žrebca in se mu zahvaljujemo in čestitamo v imenu ZRKSHP za delo za nazaj in naprej.... Fototermin slikanje.....SLIKA Še en aplavz za vse prejemnike priznanj.....aplavz.... Anton GOLHLEB Miro HLEBŠ Alojz LEKŠAN Jani Šivci: Zahvaljujem se obema preds in podpred. da sta vzorno opravila svojo funkcijo. Spoštovane rejke in rejci prišli smo na zadnjo točko današnjega OZ 7 po vrsti. to je točka Razno..Če ima kdo komentar pod to točko razno... Marko Dolinar: Bi vprašal še enkrat predsedstvo in člane DSHK to kar smo diskutirali glede problematike ali je potrebno da sprejmemo sklepe v nasprotnem primeru menim, da stvar ni aktualna in da ni potrebe. Jaz sem sicer mnenja da je potrebno, vendar o tem nismo nič rekli. Hvala lepa.. Jože Škulj: Ko smo že skupaj bi prosil da te sklepe sprejmemo in bi prosil z dvigom rok da sprejmemo te sklepe o katerih smo se prej pogovarjali, da to potrdimo da gre to naprej in se dogovarjamo na ministrstvu in vseh inštitucijah, tako da bomo drugo leto na OZ o tem tudi kaj povedali. Prva zgodba pa bo na spletni strani takoj po sestanku in zapisniku z ministrstva ki ga bomo dobili bomo objavili na spletni strani. Da boste videli kakšni bodo odgovori in kaj se dogaja z našo konjerejo..Prosim če dvignete roke da potrdimo sklepe.... hvala lepa ....vsi ZA. Jani Šivc: S predsednikom ugotavljava da so vsi sklepi vsa poročila 100 % sprejeta..... Stane Bergant:Poglejte eno vprašanje mnenje, pobuda jaz sem bil letos na OZ za CIKO cikasto govedo in na tem OZ je bilo izpostavljeno tudi vprašanje o klanju na domu za lastne potrebe. Tisti OZ pri Cikah je sprejel sklep da da pobudo Državnim organom, da prouči možnost liberalizacije tega področja. Mi smo že prebrali slišali videli, da je v sosednji Avstriji to veliko bolj liberalno urejeno. Vemo tudi da ob tej situaciji mnogo žrebet jasno zakoljemo tudi doma. Ta nadzor je sedaj zelo šibek in poznam tudi razmere v lovstvu. Lovec lahko odkupi košuti samo po pregledu lovskega preglednika z triurnim tečajem lovskega preglednika. Vemo da se v tej prehranski verigi se noben problem še ni pojavil. Konjsko meso je pa sploh znano da ni rizično, kar se tiče prehranske verige. Sprašujem ali je smiselno da se taka pobuda, bodisi dovoljenje žrebeta do določene starosti lahko doma zakole ali pa da se vzpostavi mreža ali veriga vaških klavnic. Skratka približat možnost prijaznega zakola tudi doma. Rejci jaz mislim da smo zelo občutljivi da se te živali iz domačega okolja prevažajo po transportu v klavnicah čakajo. To so hude stresne zadeve za rejca in za živali. Mislim da bi bil zakol v nekem ožjem okolju doma veliko bolj human in veliko bolj motivacijski za same rejce. Prosim vaše mnenje ali je smiselno da se taka pobuda s tega OZ da organom... Jani Šivc: Hvala lepa. Ob koncu še kakšen komentar...Torej sprejmete sklep o zadevi g. Berganta..? z dvigom rok potrdimo...vsi ZA..... Valentin Poljšak: Jaz bi samo vprašal gospoda Mesariča glede žrebcev. Žrebe se ga licencira se ga da v Brigo se zredi. Za razdelitev teh žrebcev po postajah odgovarjate pač vi... Dobro bi bilo da tip žrebca,prijaznega da bi se vedlo kakšen tip kobil obstaja na določenem teritoriju. Zastonj se je meniti o lepi pasmi živali. Pasma postane lepa, to veste strokovnjaki kdaj in na kakšen način...Če se dodeli mačko na miš. Bom tako rekel je treba malo uskladiti oblikovat in potem bo od tega nekaj. Druga stvar je da tisti strokovnjaki ki pregledujete te živali, dejte pogledat fajn žival, pa ne glede čigava je zato pa je rezultat tak kot je. Pri zadnjem prevzemu za Brigo sem bil navzoč. Sem rekel nekaj jih ni ta pravih, če bi videli tiste bi bili žalostni. Matjaž Mesarič: Hvala za vprašanje. Kar se tiče plemenskih žrebcev. Dajo se predlogi na katero plemenilno postajo grejo. S strokovnim svetom se sklene kam se bodo razporedili. Težko je vse žrebce razporedit na tiste postaje kater želite. To je zelo težko. Žrebcev je toliko in to je to. Drugo kar je. Odbira žrebčkov. Mi v rejskem programu če ste si prebrali piše točno navodila kako se to izvaja. Preko letnih pregledov se pregledajo živali. Se jih pregleda in oceni, se ocenijo genetske napake, poreklo in preko leta se ti podatki zberejo. Ta seznam se da strokovni komisiji za odbiro žrebčkov in po tej debati se odločimo katera bomo odbrali. Moram pa poudariti da morajo vsaj 37 točk po rejskem programu. Gleda se na linije. Kar pa se tiče glede izgleda žrebcev, če ste strokovnjak in tako dolgo rejec veste da je žrebeta pri enem letu težko ocenjevati. Zato ker rastejo neenakomerno. Žrebe se ocenjuje saj veste to pravilo 3 dneh, 3 tednih, 3mesecih, in 3 letih. toliko...hvala Darko Platovnjak: No glede menja žrebcev je stvar taka. letno se v Sloveniji menja cca 60 žrebcev. Potrebno je uskladiti tudi kje so žrebci stali. Ni samo pogoj kam ga dat je treba gledat za naprej in nazaj. Za 4, 8 12 let za nazaj, če se slučajno poreklo ne pojavlja, to je eden izmed kriterijev. Pomembna je linija, kobile nekontrolirano premeščate, žrebca damo v neko okolje, damo vedno dobrega žrebca na dobre kobile. Tako se gleda z naše strani strok. službe. Če pa jih sami premeščate ,kaj smo potem naredili. Večji problem je pri privat žrebcih. Ti se pa še bolj nekontrolirano glede na poreklo pasmo glede na linije premeščajo. Prosil bi tudi tiste ki imet privat žrebce. Treba je ažurno takoj nam javit kam so se premestili, da se naredi nov seznam, da se ve kje so. Glede Brige bi pa jaz nekaj druzga naprosil. V Brigi so vsi žrebci dobro vzdrževani in v dobri kondiciji. Tudi kot 2 letniki ko gredo k vam so v dobri kondiciji to so mladi žrebčki. Upam da gledate z pravimi očmi. Ni to star žrebec mi pride nekdo pa reče poglej kakšnega si mi dal. Ampak to je žrebe 2,5 leti staro. Upam da se to zavedate. Premalo. Drugo bi pa še prosil da vsi tistim ki hodite v Brigo. Prepovedan je vstop v Brigo. Dajte javit nam meni, se dogovorimo kdaj bi šli, se organizira en ali dva avtobusa, ne pa da večkrat iz grmovja štrlijo Franclove in Jožetove glave pa gledajo od daleč. Zaradi zdravstvenega varstva govorim...hvala... Janja Pešelj: Jaz bi pa povedala da smo bili včeraj v Brigi v žrebetišču in sem bila zelo presenečena in smo kot društvo Semič si ogledali žrebetišče. Je v zelo dobrem stanju, žrebeta so izredno lepa ,sem bila presenečena, ker sem jih videla tudi takrat ko so jih vagali za odbiro. Tako da ne bi smeli misliti tako slabo o našem žrebetišču. Hvala.... Jani Šivc: Še kakšen komentar mogoče.... Ugotavljam spoštovane rejke spoštovani rejci, takole slovesno zaključujemo prvi del 7. občnega zbora ZRKSHP. Hvala lepa vsem ,ki ste kakorkoli plodno sodelovali pri oblikovanju celotnega občnega zbora. Vam pa zaželim dober tek in srečno pot domov....Zaključek OZ ob 13: 20 uri.
© Copyright 2024