File
Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme Spremembe v slovenski konjereji so leta 2005 nakazale potrebo po drugačnem organiziranju rejcev, zato so bila takrat ustanovljena pasemska združenja, tudi Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. Združenje šteje preko tristo članic in članov, ki na svojih kmetijah redimo slovenskega hladnokrvnega konja, najštevilčnejšo avtohtono pasmo konj na celotnem področju R Slovenije. Združenje je organizacija v javnem interesu, pooblaščena s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje za sprejem in izvajanje Rejskega programa za slovenskega hladnokrvnega konja in za upravljanje z žrebci slovenske hladnokrvne pasme. Želimo delovati tudi kot stanovska organizacija, ki zastopa interese rejk in rejcev, skrbi za promocijo pasme in reje konj. Skupaj z ostalimi združenji smo pripravili številne predloge za poenostavitev in pocenitev postopkov pri registraciji žrebet, ureditev registra, obvezne veterinarske preiskave in registracijo pripustnih postaj, s katerimi bi prihranili znatna sredstva državi in rejcem. Naši predlogi se obravnavajo prepočasi, vsaka morebitna sprememba zahteva preveč časa in volje. Očitno se niti državna politika niti stroka ne zavedata dovolj težav v konjereji, zaradi katerih se rejci umikajo iz rejskih programov, prodajajo najkvalitetnejše rodovniške kobile za meso in preusmerjajo svoje kmetije v rejo drugih živali. Za ohranitev in napredek reje avtohtonih pasem konj so potrebne predlagane spremembe. Da smo rejci in rejske organizacije zreli in sposobni nositi večjo odgovornost v konjereji kaže tudi to, da smo prevzeli skrb za plemenske žrebce v javni lasti in v kratkem času pocenili in obenem izboljšali oskrbo, delo in upravljanje. Ob tem se upravičeno sprašujemo, ali sta na spremembe pripravljeni država in stroka. Samo vztrajnosti rejk in rejcev se moramo zahvaliti, da se ne glede na težave še vedno na skoraj 10% slovenskih kmetijah redijo konji, na večini kmetij konji avtohtone slovenske hladnokrvne pasme. Z izboljšanjem pogojev želimo rejo v rejskih programih še povečati in doseči, da bo reja slovenskega hladnokrvnega konja postala ponovno zanimiva tudi za mlade rejke in rejce. Kljub težavam smo dosegli napredek, kar kaže tudi razstava kolekcije slovenskih hladnokrvnih konj na AGRA-i v Gornji Radgoni. Izbrane živali so med najboljšimi za rejo in za delo. Hvala predstavnikom in organizatorjem sejma AGRA v Gornji Radgoni, da so nam omogočili predstavitev slovenske hladnokrvne pasme konj ter rejkam in rejcem, ki izbrane živali predstavljajo, predvsem pa hvala vsem, ki redite konje. predsednik Jože Mihelčič Slovenski hladnokrvni konj Slovenska hladnokrvna pasma je v Sloveniji rejsko najmočnejša in najbolj razširjena pasma konj. Nastala je na osnovi avtohtone populacije konj hladnokrvnega tipa. Izvorna populacija konj v severozahodnih delih Slovenije je bila do leta 1918 v osnovi noriškega izvora, v severovzhodni Sloveniji pa medžimurskega. Reja hladnokrvnih konj je močno povezana s kmečkim prebivalstvom in kmetijstvom. V Avstro-Ogrski se je reja konj podrejala izključno vojaškim namenom. Reja in vzdrževanje hladnokrvnih žrebcev pa se je nahajala v rokah zasebnih konjerejcev. Vlada je le mlajše ali starejše žrebce odkupila in jih kot plemenjake dodelila posameznim pokrajinam. V obdobju 1940 do 1945 so se na celotnem območju Slovenije v reji uporabljali izključno noriški žrebci. Po letu 1945 se je ta rejska usmeritev deloma opustila. Poleg noriških žrebcev in njihovih potomcev so se vse do 80 let v majhnem deležu, kot plemenjaki priznavali tudi žrebci hrvaške hladnokrvne pasme – pretežno belgijski križanci. V vsem tem obdobju načrtnega uvoza plemenskih kobil skorajda ni bilo. Vse od leta 1918 je bil na območje Slovenije manjši uvoz kobil v tipu belgijsko-medžimurskih križancev. Omeniti je potrebno, da je bilo v letu 1979 uvoženih 10 noriških kobil iz Avstrije in leta 2002 iz Češke 35 noriških kobil (Češki norik). Od leta 1979 do 2002 se je vodila rodovniška knjiga za noriške konje, v katero nikoli ni bilo vpisanih več kot 50 živali. Ker glede na razpršenost populacije teh kobil in omejene organizacijske in materialne možnosti rejcev te populacije ni bilo mogoče ohranjati v čisti pasmi, je bila v celoti vpisana v rodovniško knjigo za slovenske hladnokrvne konje. Vpis ženskih živali v rodovniško knjigo se je v obdobju 1992 do 2008 kobil vztrajno povečeval. Znatno se je povečalo število živali vpisanih v glavno rodovniško knjigo (nekdanji A rodovnik). V letu 1982 je bil v Sloveniji uveden za slovensko hladnokrvno pasmo tudi Brodovnik. Registre B kobil so vodili tedanji območni kmetijski zavodi, od leta 1994 pa je vodenje prevzela DPO VF. V enotno rodovniško knjigo so bile v letu 1994 vpisane vse dotlej registrirane B kobile. Ta del ženske populacije slovenskega hladnokrvnega konja se v rodovniško knjigo vpisuje po enakem postopku kot kobile vpisane v glavno rodovniško knjigo. Od leta 2006 se vse kobile, ki ne izpolnjujejo pogojev za glavno ali splošno rodovniško knjigo in vse ostale doslej nevpisane živali, ki izpolnjujejo vse pogoje predpisane z rejskim programom, vpišejo v evidenčno knjigo plemenskih kobil. Zaradi zgodovinske povezanosti populacij hladnokrvnega konja v pokrajinah Slovenije in Avstrije ter velikega vpliva noriškega konja vse od leta 1918, so se v populaciji slovenskega hladnokrvnega konja izoblikovale linije žrebcev po noriških prednikih, ki so zastopane v reji noriškega konja. V reji slovenskega hladnokrvnega konja ima le linija Nikodem za začetnika hrvaškega žrebca belgijsko medžimurskega izvora. V celotni populaciji je 25 (15,4%) uvoženih žrebcev. Rejski cilj je skladen, čvrst, plemenit hladnokrvni konj, srednjega okvira, dobrohotnega značaja in umirjenega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov. Primeren je za rabo v vpregi in pod sedlom ter za vzrejo klavnih žrebet. Povprečna višina vihra kobil glavne rodovniške knjige je 152 cm, žrebcev pa 155 cm. Pri rezultatih meritev telesnih mer in oceni telesnih lastnosti v populaciji slovenskega hladnokrvnega konja so bile ugotovljene velika odstopanja od povprečja, kar govori o nekonsolidirani reji. Omenjena velika raznolikost je posledica različnih področjih reje in geografskih pogojev v Sloveniji, izvorne populacije konj ter neenotnosti rejcev glede rejskega cilja in pasemskega standarda. Trenutno je v reji slovenskega hladnokrvnega konja registrirano 160 plemenjakov in 1.900 plemenskih kobil. Vsako leto se registrira okrog 900 žrebet. Posebnost slovenske konjereje, v kateri prevladuje reja hladnokrvnih konj, je usmeritev precejšnjega števila rejcev v zrejo klavnih konj in žrebet. Ta usmeritev je kljub upadu izvoza klavnih žrebet v Italijo, nizkim odkupnim cenam in neorganiziranem odkupu klavnih žrebet, v veliki meri osnova za rejski napredek v reji hladnokrvnih pasem konj. Povezanost slovenskega hladnokrvnega konja s tradicijo in kulturno kmečkega prebivalstva, kot so cerkvene prireditve, turistične vožnje, ponekod dela v gozdarstvu omogočajo nadaljnji obstoj populacije v Sloveniji. V sedanjem času postaja konj čedalje bolj pomemben kot partner v prostem času, za kar je hladnokrvni konj s svojim mirnim značajem in nezahtevno oskrbo posebno primeren. Strokovni vodja DPO VF: Dr. Matjaž Mesarič, DVM SEZNAM RAZSTAVLJENIH ŽIVALI Slovenska hladnokrvna pasma se vam predstavlja s kolekcijo različnih kategorij plemenskih živali, odbranih na osnovi kvalitete in njihove uporabne vrednosti. Predstavili vam bomo žrebčka – bodočega plemenjaka iz žrebetišča v Gorenjih Ložinah, dva plemenska žrebca, ki plemenita na pripustnih postajah, dve plemenski kobili z naraščajem ter 8 plemenskih kobil, ki se bodo predstavile na roki, pod sedlom ali v vpregi. Žrebec Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik Oskrbnik RUBIN ELMAR XVI-603 705 003 612000196 rjava 01. 06. 2012 956 Medved Elmar XV-547 3991 Kalevala 807 Ero Nero I-425 Žonta Alojz, Potov Vrh 2, 8000 Novo mesto PRO ZRKSHP Omerza Anita, Gornje Ložine 10, 1332 Stara Cerkev Žrebec Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 956 MEDVED ELMAR XV-547 705 003 608000159 temna rjava 22. 02. 2008 685 Zeus Elmar XIV-308 3540 Entropija/Branka 688 Franz Diamant XIV Medved Stanislav, Mihovce 42, 2326 Cirkovce Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Žrebec Življ.št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik Oskrbnik 910 JUPITER ELMAR XVI-495 705 001 605000406 lisičja 18. 04. 2005 798 Eol Elmar XV-416 3375 Čebinka/Linda 688 Franz Diamant XIV Šlamberger Marjan, Zgornja Hajdina 106, 2288 Hajdina PRO ZRKSHP Bevc Franc, Dobrina 5, 3223 Loka pri Žusmu Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik PRINCESA 705 003 611000028 temna rjava 27. 04. 2011 899 Grizli Diamant XII/Piki 4098 Izotopka/Suzy 736 Benjamin Nero XII Gjerkeš Damijan, Lipa 3, 9231 Beltinci Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 4418 OLIMPIJKA 705 003 610000189 temna lisjačja 09. 03. 2010 862 Schalk Vulkan XVII 3690 Haš/Vika 756 Bard Nero XIV Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Kobila 4322 NEMA z moškim žrebetom roj. 26.04.2014 po 989 Opi Elmar XVII-575 705 003 609000796 lisičja 31. 05. 2009 862 Schalk Vulkan XVII 3686 Karla Baldauf Nero XIII Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Gajšek Franc, Prožinska vas 48, 3220 Štore Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 4414 NELČI z moškim žrebetom roj. 09.04.2014 po 989 Opi Elmar XVII-575 705 003 609000795 lisičja 06. 01. 2009 862 Schalk Vulkan XVII 3687 Moni Bariton Nero XIII Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Gajšek Franc, Prožinska vas 48, 3220 Štore Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 4282 MAJČICA/LISA 705 003 608000579 rjava 02. 05. 2008 837 Ganimed Nero XII-613 575B Zebra/Laska 612 Pik Elmar XIII Pintar Jože, Riklijeva ulica 12, 4260 Bled Vahen Martin, Vršna vas 6, 3252 Pristava pri Mestinju Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 4266 MARGARINA 705 003 608000677 lisičja 17. 04. 2008 860 Jonas K 3693 Meike I Schauberg Kavšek Janez, Roje 9a, 8310 Šentjernej Lah Ivan, Glina 8, 1385 Nova vas Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik Oskrbnik 3784 IBARKA 705 001 604000020 rjava sivka 22. 03. 2004 689 Goliath Nero XII 188 Umna/Zora 612 Pik Elmar XIII Šmid Ivo, Dražgoše 30a, 4228 Železniki Janežič Miran, Bruna vas 18, 8230 Mokronog Trček Marjan, Jurčkova cesta 125, 1000 Ljubljana Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 3690 HAŠ/VIKA 705 001 603100285 lisičja 08. 06. 2003 756 Bard Nero XIV 3392 Čili/Volga 690 Salzer Vulkan XVII JGZ Pohorje Mirna, Slovenska vas 14, 8232 Šentrupert Gorc Anton, Dolenje Selce 13, 8211 Dobrnič Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 3592 GABI/GABI 705 001 602100094 rjava sivka 18.06.2002 736 Benjamin Nero XII 3371 Čmrlja 655 Usar Vulkan XIV-278 Trček Marjan, Jurčkova cesta 125, 1000 Ljubljana Trček Marjan, Jurčkova cesta 125, 1000 Ljubljana Kobila Življ. št. Barva Datum rojstva Oče Mati M. oče Rejec Lastnik 3419 DAJKA/LEDA 705 001 699100375 lisičja 10. 02. 1999 688 Franz Diamant XIV 3088 Silva/Linda 554 Mayr Nero XI Cebek Jakob, Zgornja Pristava 10, 2323 Ptujska Gora Cebek Jakob, Zgornja Pristava 10, 2323 Ptujska Gora PREDSTAVITEV REJCEV BEVC FRANC se je s konjerejo pričel ukvarjati pred približno 20 leti. Že od vsega začetka se ukvarja z rejo slovenskih hladnokrvnih konj. Bil je eden iz med prvih rejcev, ki so imeli v lasti privatnega žrebca, licenciranega za SHL pasmo. Danes ima v hlevu 12 konjev SHL pasme, od tega 5 plemenskih kobil, prav tako pa je oskrbnik enega izmed najboljših žrebcev, ki plemenijo pri nas. Na kmetiji CEBEK JAKOBA in MIHE so konji že od nekdaj. Na področju, ki je pred časom veljajo za eno izmed večjih, boljših in pomembnejših za razvoj konjereje v Sloveniji, so ostali med redkimi, ki se s konjerejo še ukvarjajo. Danes je njihov osnovi namen vzreja žrebet, kar je glede na kakovost plemenskih kobil tudi smiselno. Trenutno je na kmetiji 5 kobil in 3 žrebeta SHL pasme. FRANC GAJŠEK je konje, ki so bili namenjeni delu na kmetiji prevzel po svojem očetu. Tudi danes imajo le ti pri njih svojo vlogo. Otroci jih uporabljajo za jahanje, sam pa jih večkrat vpreže in z njimi sodeluje na različnih prireditvah. Trenutno imajo v hlevu 8 plemenskih kobil in nekaj žrebic SHL pasme, prav tako pa imajo v oskrbi plemenskega žrebca. Na kmetiji imajo registrirano tudi dopolnilno dejavnost za predelavo in razsek mesa. Na kmetiji GORC ANTONA se s konji in konjerejo ukvarja celotna družina – starši in trije bratje s svojimi ženami in otroci. V okviru njihovih dejavnosti nudijo kovanje, jahanje in vožnjo v vpregi. Ponujajo možnost treninga oz. učenja konj skupaj z možnostjo nastanitve za zainteresirane posameznike. Na njihovi kmetiji se v okviru PRO ZRKSHP že nekaj let izvaja izpit Preizkusa delovne sposobnosti za konje slovenske hladnokrvne pasme. Trenutno imajo v hlevu 18 konjev, od tega 6 plemenskih kobil, nekaj žrebic in dva plemenska žrebca SHL pasme. Rejec LAH IVAN ima na svoji kmetiji trenutno 24 konj, od tega 5 plemenskih kobil in nekaj žrebic slovenske hladnokrvne pasme. Je oskrbnik plemenskega žrebca. Konji so bili del kmetije že v času njegovega otroštva ko je le to vodil še njegov oče. Z rejo se je pričel ukvarjati leta 1978, ko je kupil svojo prvo kobilo v hladnokrvnem tipu. Konje uporabljajo za vožnjo v vpregi, reja pa je usmerjena predvsem v zrejo klavnih žrebet. Na kmetiji imajo registrirano dopolnilno dejavnost za predelavo in pridelavo mesa, ki jo vodi njegov sin Matjaž. Kmetija OMERZA je v letu 2013 prevzela žrebetišče za vzrejo žrebčkov SHL pasme. Trenutno imajo vhlevljenih 9 žrebčkov letnik 2013 in 13 žrebčkov letnik 2014. V lasti imajo še vedno 2 žrebici in 4 plemenske kobile SHL pasme, ki jih večkrat zajahajo ali zaprežejo v voz oz. sani. S konjerejo se ukvarjajo 10 let, s prevzemom žrebetišča pa se je kmetija, ki je pred tem vzrejala drobnico v celoti preusmerila v konjerejo. Konji so na kmetiji TRČEK MARJANA prisotni že vse od leta 1948. Sprva so imeli predvsem delovne konje v hladnokrvnem tipu, rodovnik pa se je pri njih pričel voditi že leta 1953. Žrebci so na gospodarstvu plemenili nepretrgoma 42 let, po dve letnem premoru, pa so ponovno oskrbniki plemenjaka. Konje uporabljajo predvsem za vožnjo v zapravljičku. M. Trček je kot ustanovitelj in predsednik KD Barja gonilna sila konjerejskih prireditev na področju Ljubljanskega barja v Mestni občini Ljubljana. Prvi konj je bil na kmetijo VAHEN MARTINA pripeljan leta 1985. So eni izmed redkih, ki konje še danes uporabljajo za obdelovanje njiv in delo v gozdu. Večkrat jih tudi zaprežejo in z vprego sodelujejo na lokalnih prireditvah in porokah. Prvega plemenskega žrebca so na kmetijo dobili v letu 1995, danes pa je poleg plemenjaka v hlevu še 9 konj, od tega 4 plemenske kobile, 1 žrebica in nekaj žrebet SHL pasme. Strokovni vodja PRO ZRKSHP Nataša Gorišek, univ.dipl.ing.zoot. 26.08.2014, dan konjerejcev, predavanje dr. Matjaža Mesariča na temo Slovenski hladnokrvni konj – nastanek in razvoj pasme Hvaležni smo za povabilo in možnost predstavitve večjega števila konj na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na roki, v vpregah in pod sedlom, kar kaže, da redimo vsestranskega konja, dobrohotnega značaja, uporabnega za različne namene, pri delu in v prehrani.
© Copyright 2024