1. No category

®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
IZVOD JE BREZPLAČEN
Danes je zadnji čas, da se vsi skupaj zavedamo potrebe po arhiviranju filmov in fotografij na
papirju. Le oglejte si svoje dvajset
ali več let stare diapozitive in slike. Tudi, če še ne opazite razlike,
vedite, da jo boste takrat, ko bo
morda že prepozno.
24. avgust predavanje o skeniraju filmov in fotografij
julij - avgust 2010 letnik 9
št. 48
Tiskano 20.000 izvodov
Fototečaji e-Fotografija
Popoln fotografski odklop!
Trajnost filmov in fotografij?
Preizkusili
smo
Namibija peščine Sosussvlei - fotodelavnica e-Fotografija 2010
Osnove fotografije in videa
e-Fotografija predavanje
Za vaše boljše fotografije!
Fo t o g r a f s k i t e č a j i , f o t o p o t e p i ,
izleti, delav nice, predavanja...
www.e-Fotografija.si/tecaji.htm
Spoznajte se z osnovami fotovidea!
Recept za dobro fotografijo?
Vse od popularizacije barvne fotografije smo fotografi vedno znova postavljeni v praktično dilemo: barvna ali črnobela fotografija?
Fotografija na dopustu
Dobra fotografija je tista, s katero zadovoljimo tiste katerim je namenjena.
Od gledalca in njegovega fotografskega znanja pa je odvisno kako hitro je
zadovoljen s fotografijo. Večkrat bi ob
pregledu foto albumov podal kakšno
dobronamerno kritiko, naredi drugače!
Toda zakaj, ko...
Izbira fotoopreme za
eksotični fotografski potep
Fotopotep po Namibiji mi je odkril nekaj novih tehnično fotografskih poti.
Preko uporabe svojih kamer in dodatne
opreme, kot z izkušnjami drugih fotografov kako se fotooprema obnese.
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
Beseda urednika
Popotništvo in FOTOGRAFIJA
Glede na temo uvodnika je prav, da vam kar tu podam opravičilo. V prejšnji številki revije sem za junij napovedal eksotična fotopotepa in delavnici na
Norveškem in Toskani. Žal je za Norveško začetna panika glede vulkanskega prahu vplivala na rezervacije letalskih kart in datum smo z norveško agencijo
premikali in premikali. Obenem pa sem ob potrditvi za Norveško čakal, da bi lahko terminsko usklajeno objavili še tedensko Toskano. In se je tam na severu
vulkan še naprej jezil, mi pa smo že šli na tritedenski eksotični fotopotep v Namibijo. S tem je odpadla možnost karkoli ukreniti glede Norveške in Toskane.
Sredi maja pa je bilo glede možnosti organizacije že vse skupaj prepozno. No nič ni izgubljenega. Septembra gremo na tedenski fototečaj, delavnico, izlet,
na otok Pag. Za oktober je najavljen fotopotep po jugo/zahodnem delu ZDA (Las Vegas, Zion park, Grand Canyon, Bryce Canyon, Dolina smrti, indijanski
rezervat, Monument Valley... November je že tradicionalno namenjen Baliju in prijav je že dovolj, da je ta čudovit fotopotep med preproste in kamere željne ljudi zagotovljen. Dan po Božiču gremo preko Atlantika na novoletni fotopotep. Lokacija pa naj bo še skrivnost in bo objavljena v kratkem na www.efotografija.si. Vemo že, fotografira staro in mlado. Prihaja čas dopustov, s tem potovanj, izletov in seveda fotografiranja. Prav popotniška fotografija pa je
tista, ki nas med prvi spomni, da fotografije ostajajo za naše spomine. In prav zaradi spominov na fotografijah in v video zapisu smo začeli s fotografskimi
potepanji in eksotičnimi fotografski potovanji. Le s fotografijami lahko tudi drugim predstavite vaša doživetja in jih odpeljete nazaj v vam čudovite kraje.
Zakaj poudarjam besedo fotografski? Na več potovanj so šli tako klasični popotniki kot fotografi. In zamere ter grdi pogledi enih in drugih so bili hitro tu.
Popotnik bi rad na hitro videl čimveč krajev, parkov, znamenitosti, prepotoval čim več km, itd. Fotograf pa prav nasprotno. Ne zanimajo ga preveč kulturno
zgodovinske znamenitosti in nikakor si ne želi ogledovati pokrajine samo preko okna avtobusa ali biti na zanimivem kraju samo 10 minut. Zvečer fotograf
potrebuje trenutke za prenos fotografij, pregled, komentiranje, predstavitev, analizo in druženje ob fotografski debati in učenju. Ne bom pozabil besed našega
mojstra fotografije in predavatelja Oskarja Karla Dolenca, ko je odšel na izlet v Toskano v organizaciji fotografskega društva. Že drugi dan niso hoteli nazaj v avtobus ob dogovorjeni uri. Vodič nikakor ni hotel doumeti, da želijo fotografirati pokrajino, ne pa se ustavljati
e-Fotografija
v krajih in poslušati zgodovino, čez 20 minut pa že do novega kraja. Med kraji pa so lahko samo preko okna avtobusa
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
gledali čudovito toskansko pokrajino. Fotografi smo v Toskani predvsem v naravi, popotniki v mestih. Nič drugače ni
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
doživel ameriške narodne parke še en mojster Jure Kravanja. Popotniki, bi jih radi videli čim več. Fotograf bi v jutranji
e-mail: [email protected]
ali večerni svetlobi fotografiral in fotografiral na eni in isti lokaciji.
Urednik: Matjaž Intihar
Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov
Na naših eksotičnih fotografskih potepih je drugače. Najprej fotografija, prilagajanje svetlobi in šele nato popotništvo!
Podarite BON za znanje!
e-Fotografija julij/avgust 2010
3
Tečaji
fotografije
-
osnovni,
nadaljevaljni,
individualni
Fotografija na dopustu - osnovni nasveti
Tu sta meseca, ko večina odide na
zasluženi dopust. Obenem pa mnogi prav v teh dneh bolj razgibajo svoje fotokamere. Ne malo ljubitelskih
fotografov s svojimi fotografijami iz
izletov, potovanj ali dopusta ni zadovoljnih. Slike so neostre, presvetle,
pretemne, ni videti oseb in obrazov,
portreti imajo rdeče oči, posnetki v
temnih prostorih so brez detajlov,
barv in predvsem so močno zrnati.
Katera je dobra
fotografija?
Enostavno povedano, dobra je tista,
ki služi svojemu namenu. Če ste z
vašo fotografijo kraja kjer ste dopustovali zadovoljni in je za vas povsem
zadovoljiva v vašem fotoalbumu, potem je dobra. Če je vaša tašča zadovoljna s fotografijo na kateri jo drugi
komaj spoznajo in je namenjena njej,
potem je dobra. Ko vas fotografirajo
za osebno izkaznico, ste zadovoljni
s sliko in le ta zadostuje tehničnim
pogojem, potem je tudi ta dobra. Torej, dobra fotografija je tista, s kate-
4
ro zadovoljimo tiste katerim je namenjena. Od gledalca in njegovega
fotografskega znanja pa je odvisno
kako hitro je zadovoljen s fotografijo. Večkrat bi ob pregledu fotoalbumov podal kakšno dobronamerno
kritiko, naredi drugače! Toda zakaj,
ko ti mamica še preden pogledaš album že pove, kako lepe slike otrok ji
je posnel fotograf. Da ne bom preveč
oseben, bom podal nekaj osnovnih
nasvetov za vse tiste, ki si želite od
fotografij več. Oziroma zapisal bom
nekaj glavnih napotkov, kako lahko
pri naslednjem fotografiranju izkoristite nova spoznanja.
Dobra dopustniška fotografija? O tem motivu lahko razpravljamo na 100 in 1 način. Enostavno
zamahnemo z roko ali iščemo v njem zgodbo. Glavni del motiva kot svetloba kažeta nekaj več.
Vse ostalo je namen fotografije in ali je avtorica z njo zadovoljna in dosegla namen.
Izkoristimo fotokamero
Zmotno je mišljenje, da smo kupili tako dobro kamero, da bi morala
znati sama od sebe posneti odlično
fotografijo. Proizvajalci se danes trudijo v kamero dodati 100 in 1 rešitev,
da bi vam poenostavili pot do kakovosti. Toda motivi so različni in programerji kot kamera preko avtomatskega ostrenja in svetlobne celice ne
Kadar fotografirate otroke jih ne fotografirajte iz sveta odraslih, t.j. iz višine. Spustite se na
njihovo višino, uporabite malo daljše goriščnice, odprite zaslonko in pazite na čas osvetlitve
min. 1/60 sek. Raje imejte še krepko krajšega, saj so otroci zelo igrivi in s tem gibljivi.
ve, kaj si želite, da bo dobro videti na
fotografiji. Zato je treba za tisto več,
marsikdaj poseči po dodatni nastavitvi. Ni težko, boste videli.
e-Fotografija julij/avgust 2010
Predavanja
-
v
Ljubljani
Avtomatika AUTO
Imate odlične svetlobne pogoje? To je močna
sončna ali malo difuzna svetloba skozi oblake in
motivi z ne preveč izrazitimi kontrasti. Če ja, potem vam bo popolna avtomatika z oznako AUTO,
in
Mariboru
tomatiko. Merjenje svetlobe se osredotoči na center, pri nekaterih kamerah se avtomatsko vključi
možnost zajeti več posnetkov zaporedoma. Kamera poizkuša obdržati tem bolj odprto zaslonko, da
bi bilo čim manj ostrine po globini slike in s tem
ali pa je narisana kakšna rdeča, zelena, modra ikona, povsem dobro opravila svoje delo. To je tista po
domače in nekdaj znana iz film fotokamer “trotel
ziher” avtomatika. Tudi če želite biti sami na sliki
in prosite manj izkušene, da vas fotografirajo jim
nastavite kar to avtomatike. Težje bodo zgrešili že
sam fokus.
Avtomatika POKRAJINA
Ste ljubiteljica, ljubitelj, pokrajine, pohodništva,
gorništva? Ta avtomatika upošteva, da želite čimveč ostrine po globini slike, da se manj upošteva
svetloba zgornjega dela slike, kjer je v večini primerov svetlo nebo, bliskavica je izklopljena, saj so
ti motivi oddaljeni in barve dobijo večjo zasičenost.
Avtomatika PORTRET
Večkrat fotografirate portret? Potem izberite to av-
e-Fotografija julij/avgust 2010
Ostrina vmes
Predvsem ko fotografirate dve ali več oseb se vam
lahko zgodi, da kamera izostri med njimi. Tudi tu
bodite pozorni kje kamera s kvadratkom označi izostritev. Poizkusite se v načinu ostrenja z eno, cen-
tralno točko. Kamero premaknete, da bo centralna
točka na obrazu ene izmed oseb, izostrite, držite
prožilec do polovice, da je izostritev zaklenjena, se
premaknete v želeni kader in prožite. Več o avtomatskem ostrenju si lahko preberete v članku na
http://www.e-fotografija.si
Stresen posnetek
Avtomatika VODA, MORJE
Ko ste ob vodi in fotografirate vašo drago, moža ali
otroke vam zna popolna avtomatika malo zagosti.
Ste mogoče že opazili, da so vaše fotografije ko ste
fotografirali osebo v bližini vode ali v njej temnejše
kot bi si želeli.
Voda je sicer kar lepo ujeta, ampak osebe, osebe,
ali so dovolj razpoznavne? Avtomatika, ki je pod
ikono morja nam pomaga do boljše fotografije.
Upošteva, da so možni močni odboji od vode, korigira osvetlitev in osebe so posledično bolj razpoznavne.
www.e-fotografija.si
neopaženo moteče ozadje. Barve niso zasičene in
procesiranje se prilagodi bolj tonom kože. Kamere
z možnostjo funkcije razpoznavanja obrazov le to
vklopijo, mogoče imate celo kamero za razpoznavanje nasmeškov in s tem proženju ob njem in pri
nekaterih je še funkcija razpoznavanja zaprtih oči,
kamera vas opozori na njih in seveda efekt rdečih
oči ob uporabi bliskavice.
Večina tudi izkušenih fotografov niti ne verjame,
da imajo med svojimi fotografijami veliko stresenih posnetkov. Ko malo bolj povečaš sliko je večinsko mnenje, da je objektiv neoster. Toda le dobro
stojalo in samoprožilec, ter kratek čas osvetlitve
Avtomatika MAKRO
Kamera upošteva, da boste fotografirali bližnje
motive. Čas osvetlitve bo, če bo le mogoče kratek
in ostrine po globini slike je ob dobri svetlobi prav
tako več.
Neoster posnetek
Če imate na vaši kameri nastavljeno ostrenje z več
točkami se lahko zgodi, da kamera izostri tam, kjer
si vi tega ne želite. Bodite pozorni kje na zaslonu
ali v iskalu se pokaže točka kjer je kamera izostrila.
so lahko zagotovilo, da se za neostro sliko lahko
obrnemo na objektiv. Za dopustniške fotografije
bodite pozorni predvsem na sledeče. Čas osvetlitve imejte, če je le mogoče vsaj 1/60 sekunde in ne
daljšega. Če kamera nudi funkcijo stabilizacije slike jo vklopite.
a
5
16 urni tečaj programa Photoshop (3. in 4. julij - Ljubljana) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Vklop bliskavice
V dopustniški fotografiji je lahko bliskavica odličen pripomoček, da bližnji del motiva ni pretemen. Torej bliskavico na vaši fotokameri uporabite za doosvetlitev motiva. Zmotno je mišljenje,
če fotografiramo v sončnem vremenu, da je takrat
bliskavica brezpredmetna. Odlično lahko pomaga,
da izničimo sence na obrazu, ali da doosvetlimo
motiv v senci.
Večina fotokamer nudi tudi možnost korekture moči bliska. Moč svetlobe iz bliskavice lahko
zmanjšamo ali povečamo in s tem dosežemo kakovostnejšo osvetlitev.
Rdeče oči
Kadar fotografirate osebe izkoristite vse možnosti in vaše znanje. Eksperimentirajte, glejte modne revije, izkoristite pripomočke in seveda dobro svetlobo. Vsak se želi na fotografiji videti drugim in sebi všečno, zato ga tako tudi fotografirajte. Ne obstaja
beseda “fotogeničen”. Obstaja samo slab ali dober fotograf.
(www.e-fotografija.si). Zato na kratko. V slabih
svetlobnih pogojih so naše zenice močno odprte
in odboj bliska iz očesa prinese rdeči piki v očesih. Ta efekt lahko skoraj vedno izničite s pravilno
nastavitvijo bliskavice, ki pred proži svetlobo pred
glavnim bliskom. Če pa že pride do efekta rdečih
oči nič hudega. Danes ga lahko enostavno odstranite že z osnovnimi programi.
izbrati občutljivost. Izberite v slabih svetlobnih pogojih ISO 1600 ali ISO 3200. Popolna avtomatika
bo večinoma izbrala samo ISO 800.
Tudi o tem efektu je bil napisan poseben članek
ISO - nastavitev občutljivosti tipala
Veliko naših družinskih fotografij je posneto v
prostoru pri slabši svetlobi. In če uporabljate popolno avtomatiko AUTO, nam kamera dvigne občutljivost samo do določene meje, nato pa se trudi narediti posnetek ali z dodano bliskavico ali pri
procesiranju podatkov izkoristi vse dobljene podatke in poizkuša narediti dobro fotografijo. Toda
v večini primerov dobimo sliko z malo barvami, z
malo kontrasta in grobim zrnom. Poizkusite sami
Naj vas dež ne prisili, da skrijete vašo fotokamero. Zdržijo
veliko in predvsem tudi motivi v dežju so lahko zanimivi.
6
Korektura osvetlitve
Odlično orožje za boljšo fotografijo. Zaslon na naši
kameri je naš najboljši učitelj. Na zaslonu lahko solidno ocenimo ali so tonske vrednosti na fotografiji
pravilno zapisane. So obrazi presvetli ali pretemni,
so glavni deli motiva v senci pravilno zapisani, ali
smo izgubili pomembne tonske vrednosti? Je sneg
bel ali siv? Ob pogledu na sliko na zaslonu se lahko
hitro odločite za nov posnetek s korekturo. Vse kamere nam omogočajo funkcijo korekture ekspozicije pod oznako +/-. Če nimate že na kameri gumba za hitro izbiro te funkcije, jo poiščite v meniju
kamere. Z uporabo te funkcije boste kaj hitro ugotovili, da so lahko vaše fotografije višje kakovosti.
Izkušeni fotografi znajo že pred posnetkom izbra-
En stari trik. Ko greste na izlet, potovanje ali dopust in želite
obiskati in fotografirati najboljše lokacije, oglejte si razglednice.
ti korekturo osvetlitve. Zapomnite si. Če je veliko
bele (svetle) površine ali imate močno svetlobo direktno v kamero boste skoraj v vseh primerih morali narediti korekturo v +. Če je več temnih delov,
ali zeleno ozadje (za svetlomer je zelena zelo temna) boste morali izkoristiti korekturo v -. Seveda
Ste ljubiteljica, ljubitelj rož. Zapomnite si sledeče. Manj je
več! Pustite široki kot, približajte se motivu,...
... lahko uporabite funkcije makro, vivid, za večjo zasičenost
barv in pazite na ozadje. Naj vam bo fotografija v užitek in
ne nočna mora, ko si doma ogledujete posnetke in nikakor
niste zadovoljni s fotografijami. Pa tako malo je treba za več!
e-Fotografija julij/avgust 2010
Hitri 12 urni tečaj fotografije (4. in 5. september - Maribor) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
pa je veliko odvisno od tega, kaj želite, da je pravilno osvetljeno. Torej, spoznajte možnost korekture
ekspozicije za vaše boljše fotografije.
Ne pozabite, da nam danes vse kompaktne kamere omogočajo fotografirati iz velike bližine. Tako
lahko naše fotokamere izkoristimo za makro fotografijo. Kar naenkrat se vam lahko odpre nov fotografski svet in dobra popestritev ob lovljenju raznih žuželk, ali samo majhnih delčkov večjega dela
motiva.
D+ ali močno kontrastni motivi
Nekatere kamere nam omogočajo funkcijo s katero lahko pri močno kontarstnih motivih ohranimo
Samosprožilec
Želite biti tudi na slikah? Vaša kamera vam nudi
možnost samoproženja.
Digitalni zum
Format
risbo v temnih kot svetlih delih motiva. V domeni družinsko/popotniške fotografije to funkcijo le
imejte vklopljeno.
Vivid
Fotografirate rože, pokrajino, barvito arhitekturo,
v močno oblačnem ali celo deževnem vremenu
vaše fotografije pa so vedno premalo tonsko izrazite. Manjka zasičenih barv. Vklopite funkcijo “vivid” in barve bodo zažarele. Ne smete pa pozabiti
vklopljeno funkcijo ko fotografirate portrete. Vaši
portretiranci bodo kaj hitro izrazito rdečih tonov.
e-Fotografija julij/avgust 2010
Ko prenesete vse vaše posnetke iz pomnilniške
kartice na računalniški trdi disk ali kakšen drug
shranjevalni medij je treba narediti na kartici prostor za nove posnetke. Uporabite funkcijo “Format”.
Makro
Vemo že, slika z njim je vidno slabša. Vendar vsaj
imamo jo. Priporočam pa, da ga pozorno uporabljate. Vse prevečkrat nam zum zaide v polje digitalnega zuma. Ali veste, da na zaslonu vaše kompaktne kamere vidite pozicijo goriščnice (W-T) in
kdaj zaidete v digitalni zum? Če vam je digitalni
zum prej v napotoko kot korist, ga lahko preko
funkcije menija tudi izklopite.
Matjaž Intihar
7
Osnovni tečaj fotografije (začetek 21. september) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Recept za dobro fotografijo? III.del
Barvitost ali sivina – klasična
fotografska dilema
Vse od popularizacije barvne fotografije smo
fotografi vedno znova postavljeni v praktično dilemo: barvna ali črno-bela fotografija?
Kdaj naj svoj motiv prikažemo v barvni in
kdaj v črno-beli tehniki? Ali podobo s tem,
ko ji odvzamemo njeno barvitost, oropamo
tudi njene dokumentarne razsežnosti? In nasprotno: ali ni vsaka fotografija vedno nekako bolj »umetniška« v črno-beli različici?
Cinik bi dejal, da umetniško fotografijo asociiramo s črno, belo in vsemi sivinami med njima zgolj
zato, ker so veliki klasiki fotografske umetnosti pač
bili prisiljeni v rabo te tehnike. Ker sta Stieglitz in
Blossfeldt proizvajala črno-bele mojstrovine, smo
se pač privadili, da povezujemo pojem fotografske
mojstrovine kot take s črno in belo. Vendar to stališče drži zgolj deloma. Ko se fotograf odloči, da bo
svoj motiv ovekovečil v črno-beli tehniki, gledalcu
v resnici jasno sporoči, da mora odmisliti »resnicoljubnost« ali absolutno verodostojnost fotografije.
Tako kot pevka, ki nam s svojo vokalizacijo sporoča, da je bolj kot pomen njenih besed pomembna
lepota njenega glasu, tako nam tudi fotograf s svojim minimalnim odmikom od resničnosti – kar
fotografirati v črno-beli tehniki tudi je – veli, naj
presedlamo v estetski register doživljanja fotografije. In nasprotno: sodobni dokumentarni fotograf
ne bo za svoje posnetke resničnosti nikoli uporabil črno-bele tehnike, saj bi to že pomenilo njeno
estetiziranje, navsezadnje tudi manipulacijo z njo.
Vendar to seveda ne pomeni, da ne obstajajo barvne fotografije, ki bi bile tudi estetske ali »umetniške«. Seveda ne. Kreativna in predvsem ustrezna
in umestna raba barve kot povsem likovnega elementa je danes sestavni del umetniške fotografije.
A prav zato dilema ostaja nerazrešena: kako naj
vemo – kot fotografi, ki hočemo ustvarjati estetsko
fotografijo –, ali je nek motiv primeren za črno-belo ali barvno upodobitev?
Morda zveni nekoliko presenetljivo, a na ta nekoliko abstrakten in teoretičen problem lahko odgovorimo na razmeroma konkreten način. Obstajajo
trije kriteriji – poleg seveda naše intuicije, najpomembnejšega fotografovega orožja –, kako lahko
določimo, ali je neka fotografija primerna za črnobelo obdelavo.
1. Razmerje med globino in
površino.
Kot vemo, je naš občutek za globino v prostoru
utemeljen na perspektivi oziroma na dejstvu, da
se oddaljeni predmeti zdijo manjši. Vendar v likovnih umetnostih to ni edini način, kako lahko
poustvarimo prostorsko dimenzijo. Na slikarskem
8
platnu in fotografiji velja tudi pravilo, da se oddaljenost predmetov prikazuje v skladu s svetlobno
gradacijo. Zato mora slikar, ko hoče prikazati nek
oddaljen predmet, uporabljati svetlejše odtenke
barv, ki napravljajo predmet bolj »eteričen«, bolj
distanciran in manj izstopajoč. In nasprotno: osrednji ali vsaj najbližji motiv bo moral biti prikazan v
ostrih kontrastih, zaradi katerih predmet izstopi in
zaradi katerih tudi – logično – mestoma zavzame
najtemnejše odtenke črne.
Prostorska dimenzija je vsaj v likovnem svetu asociirana z gradacijo kontrasta in s tem svetlobe.
Zato s tem, ko fotografijo transformiramo v črnobelo podobo, poudarimo njeno globinsko razsežnost. Razlika med barvno in črno-belo različico
fotografije (fotografija s starcem, ki ob Savinji hra-
ni golobe – obe varianti) dobro demonstrira to poanto. V svoji barvni različici slika nekako razvodeni, saj ne začutimo prave globine kompozicije, ki
poteka po liniji starec s psičkom–kip–postava na
mostu. Šele črno-bela verzija nam pričara občutek
globine, saj figura starca kot najtemnejši element
fotografije izstopi iz preostanka podobe in s tem
razvrsti vse elemente kompozicije v jasna prostorska, in ne zgolj površinska razmerja.
A velja tudi obratno. Ko se hočemo kot umetniški fotografi ukvarjati s površino stvari ter odmisliti njihovo globino (njihovo figuralnost, njihovo
predmetnost), bomo barve jasno obdržali. Dober
primer bi bil denimo posnetek, ki sem ga napravil
na Kanarskih otokih, ko iz neke uličice slikaš prečno ulico, v katero pada žarek svetlobe.
Ta fotografija bi v črno-beli tehniki izpadla preprosto dolgočasno, saj je njena kompozicija sestavljena izključno iz ploskovnih in površinskih elemen-
tov. Tukaj globine ni, niti ni figure: svojo pozornost
moramo zato posvetiti površinski igri med barvami, njihovim komplementom in harmonijam,
ki pa ne prinašajo nobenih globinskih učinkov.
Skratka: bolj ko kompozicija temelji na ploskvah
in površinskih relacijah med elementi, primerneje
jo je pustiti v koloru, in obratno: bolj ko kompozicija poudarja element globine, več razlogov imamo, da fotografijo spremenimo v črno-belo.
2. Delež prostora, ki ga na fotografiji
zavzema črna.
Velike zaplate črnine, prepredenost s sencami, motivi v delno osvetljenih prostorih – vse to so dobri
e-Fotografija julij/avgust 2010
Nadaljevaljni tečaj fotografije (začetek 19. oktober)
Fotografi so vseskozi iskali skorajda
geometrijske vzorce – ravne črte ali
krivulje, jasno začrtane poteze, prepoznavne like –, ki skrivoma naseljujejo podobo našega vsakdanjega življenja. Vse fotografije, ki poskušajo
ujeti to razsežnost stvarnosti, so kakor po pravilu lepše v črno-beli tehniki.
Podoba v tej tehniki je namreč občutljivejša za element risbe, ki se sredi
intenzivnosti barv načeloma izgubi.
Tako kot je risba idealno sestavljena
zgolj iz intenzivno črnih črt, ki posegajo v belino papirja, tako tudi fo-
* Vredni zaupanja, od leta 1967
3. Element risbe.
Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana
razlogi, da odstranimo barvitost naše
fotografije. Akti niso, vsaj v večini primerov ne, posneti v črno-beli tehniki
zato, da bi delovali bolj »umetniško«,
temveč zato, ker golo figuro – da bi
čim bolj prišla do izraza – fotografiramo na temnem ozadju. Če obdržimo
akt v barvi, se nam zato postavljata
dva problema. Črnina bo prvič vpila
in otopila nežno in neizrazito barvo
človeške kože. Kot vemo, barva zasije v svojem polnem žaru takrat, ko
jo postavimo v soredje z njeno komplementarno barvo. Ko jo postavimo
v bližino črne, bo intenzivnost barve
nasprotno zadušena. Toda v kombinaciji z barvo – še posebej, če gre za
pretežno monokromatsko fotografijo – bo slabo funkcionirala tudi sama
črna. To je naš drugi problem. Črno
ozadje, ki obkroža barvno figuro, namreč daje vtis, kakor da sploh ne pripada resničnosti, ki jo prikazuje; zdi
se, kakor da smo motiv izrezali (ali
»cropali«) iz njegovega pravega konteksta in nato prilepili na črnino. Od
tod lahko povlečemo drugo lekcijo:
ko na fotografiji prevladuje črna, jo
moramo, če nočemo zadušiti barv in
uničiti same črne, spremeniti v črnobelo različico. To morda abstraktno
napotilo lahko zopet ilustriram na
primeru iz lastne prakse: fotografija,
ki sem jo posnel v puščavi. V njeni
barvni verziji sta nežni odtenek peska in izrazita črna preprosto nespravljiva.
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Distributer:
Pro Runner AW
TM
Potovalen.
Racionalen.
V šestih
velikostih.
Pro Runner 300 AW
Obložena in
nastavljiva
notranjost
tografija v črno-beli razsežnosti bolje
prikaže geometrično strukturo podobe.
Fotografija, ki sem jo zaradi očitne
strukture imenoval »Trikotnik«, dobro prikaže to moč črno-bele tehnike. S pomočjo nekoliko navitih kontrastov se prikaže struktura, ki bi bila
v barvni različici postavljena v ozadje. Fino tkivo razpok v cesti bi se v
Zaščitna All
Weather AW
prevleka
Integriran
nosilec za
stativ
izgubilo, če bi ne poudarili njihovo
črnino in jih s tem spremenili v elemente risbe. Črno-bela predelava fotografije nam torej pomaga poudariti
linijo, črto, obris. Vendar zdi se, da s
tem fotografiji tudi vzame nekoliko
življenja in duha: spremeni jo v arhitekturni zasnutek, v golo risbo, v
okleščeno figuro ali okostje, ki mu
manjkata meso in barva. Zato bomo
morali zopet paziti, kaj hočemo s
transformacijo v črno-belo različico
sploh doseči. Če hočemo prikazati
strukturo, ki se približuje čistosti geometriji, bo to pravo sredstvo; a mo-
*
ramo se zavedati, da je vsaka matematika tudi nekoliko dolgočasna in
neživljenjska.
To so trije kriteriji, po katerih se ravnam, ko se odločam, ali naj bodo
moje fotografije v koloru ali črnobele. Vendar ti kriteriji seveda niso
dokončni: zadnjo besedo mora imeti
naša intuicija, ki pogosto v hipu – četudi nekoliko nejasno – zasluti, katera različica je najbolj zvesta svojemu
motivu. Najpametnejša stvar na fotografu je namreč še vedno njegovo
oko!
Jure Kravanja
Iztisnite maksimum iz razpoložljive svetlobe.
Enostavno, učinkovito in zanesljivo.
Namesto 599,9
Svetlobno močan objektiv z f/2,8 zaslonko po celem 17-50 mm zoom območju
je odlična izbira pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih. Za izboljšanje
uporabniške izkušnje smo objektivu dodali še sistem za stabilizacijo slike (Vibration
Compensation). Odlična optična zmogljivost, pregovorna japonska kakovost.
S priloženo sončno zaslonko. Na voljo za Canon in Nikon (v vgrajenim AF motorjem) bajonet.
Foto Beseničar
Objektiv je združljiv z digitalnimi fotoaparati z manjšim senzorjem
e-Fotografija julij/avgust 2010
499,9 €
€
SUPER AKCIJA
novo
Sistem Vibration Compensation
* Objektiv ni združljiv s 35mm filmskimi fotoaparati in digitalnimi fotoaparati z senzorjem, večjim od 24x16 mm
Distributer:
9
Predavanje - osnove foto videa
8. julij ob 18h, Infocona, IOC Trzin, Prevale 9
- Vstop prost!
Osnove foto videa / e-Fotografija predavanje
Naše življenje je sestavljeno iz lepih
in manj lepih trenutkov. Ker se radi
spominjamo lepih trenutkov, si jih
želimo tudi trajno zabeležiti.
Želite
narediti video z vašimi fotografijami
in jih podložiti z glasbo? Želite kombinirati fotografije z vašimi posnetki
s popotovanja ali preprosto ustvariti
video, ko vaš najmlajši otrok praznuje rojstni dan in ga podariti svojim
najbližjim na CD-ju ali DVD-ju?
Enostavna skupna
predstavitev fotografij in
videa od začetka poti do
zaključka potovanja.
Poletje je tu in brez foto ali video kamere na rami si danes čas dopustov
in počitnic težko predstavljamo. S
hitrim razvojem računalništva in digitalne tehnologije so prišle na trg
fotokamere z vgrajeno funkcijo za
video zajem. Naprednejše kamere že
omogočajo snemanje v polni HD ločljivosti (1920x1080 točk). S tehničnim napredkom, z vedno večjimi izbojšavami optike in ugodno ceno so
postale dostopnejše. Uporabna vrednost kamer se je zvišala, vendar ni
se povečalo znanje uporabnikov, ki je
potrebno za kakovostno uporabo takšne video kamere ali fotokamere z
možnostjo video zapisa. Marsikdo se
vrača z dopusta z urami video zapisa,
ki jih z navdušenjem prikazuje svojim prijateljem. Vmes se pojavljajo
zabrisane podobe, stresena slika, hitri premiki, preosvetljeni, zamegljeni
in predolgi posnetki.
Ti posnetki, če niso zmontirani so v
večini za gledanje neuporabni, a za
vas so neprecenljive vrednosti. Če
10
jih želimo spraviti v gledljivo celoto
je potrebna njihova selekcija in montaža. Ne pozabite, kamera je samo
»delovno orodje«. Brez poznavanja
temeljnih zakonitosti tako fotografije kot videa in vsaj nekaj obrti, ki jih
opravlja fotograf oz. snemalec je težko priti do kakovostnega izdelka.
Video je vse bolj prisoten
tudi v kamerah DSLR.
Del priprave se začne že doma in
dobra priprava je že pol dela. Če
želite posneti in narediti zgodbo
vašega potovanja ali preživljanje dopusta, morate biti pozorni na nekatere osnovne stvari. S tem si boste
olajšali delo in prihranili marsikatero uro pri selekciji in pregledovanju
posnetkov. Ob snemanju pa se bo
pokazala vaša kreativnost, izvirnost
in estetski čut.
Snemanje videa ima
veliko skupnih značilnosti s fotografiranjem. Vendar se morate vseskozi
zavedati, da uporabljate fotokamero
z možnostjo video zapisa in ne video
kamero, kaj šele profesionalno opremo.
Nastavitev ločljivosti in ravnovesje
beline (WB) pripomore k kakovosti slike in priporočljivo se je držati
osnovnih navodil za snemanje videa
z uporabo stativa, ki je zelo zaželjen.
Izkoristite možnosti video
zapisa preko kompaktnih
fotokamer.
Na kaj morate biti pozorni pri snemanju:
Pazite na samodisciplino rok, s katero boste dosegli enakomernost in
usklajenost vaših gibov in premikov
kamere tako, da posnetek ne bo stre-
sen in predvsem ne prehiter, ko zoomirate ali snemate zasuk. To morate
vaditi že doma. Začetni izrez naj bo
statičen, pridržimo dihanje, naredimo enakomeren zasuk kamere (levo,
desno, gor, dol) da dobimo dinamiko
in nato obstanemo na končnem izrezu, ki naj bi bil cca. tri do pet sek
statičen.
Če se na mestu nekaj dogaja, na primer nekdo nekomu nekaj preda,
otrok skače ipd. ne premikajte kamere levo desno. Ostane naj statična, dokler se dejanje ne zaključi. Posnemite tudi kakšen zanimiv bližnji
prizor ali detajl. Razmislite o svoji
zgodbi, predno vključite kamero in
začnete snemati: kaj in kako boste
posneli, kaj želite sporočiti, kakšen je
vaš namen in komu boste pokazali.
Čeprav bo to vaš subjektivni pogleg,
vaše subjektivno prikazovanje, morate vseeno strmeti k objektivnosti,
saj lahko hitro skrenete (zapadete) k
(v)manipulaciji(o). Ne pozabite tudi
na to, da morate biti previdni, kadar
stopate v javno življenje in snemate
ljudi. Mogoče komu ne bo ravno v
veselje vaše navdušenje, ko ga snemate. Obzirnost naj bo na prvem
mestu. Bodite kreativni in veselite se,
saj je kamera samo izrazno sredstvo,
oko, skozi katerega se transformirajo
vaši pogledi, pričevanja in dokumentarnost.
Profesionalni video je že
tudi domena kamer DSLR.
Ko se vrnete domov s posnetim materialom delo še ni zakjučeno. Prične se pregledovanje, selekcioniranje
materiala in sestavljanje zaporedja
posnetkov v zgodbo, to je t.i. groba
montaža.
Za montažo na računalniku ne potrebujete plačljivih programov, saj je osnovno montažo povsem
preprosto narediti z brezplačnimi
programi, ki so del operacijskega sistema (Windows Movie Maker, Apple
iMovie).
Torej v »akcijo« s polnimi baterijami
in zmogljivešjo spominsko kartico
za zanimivimi in dobrimi video posnetki.
Milena Rupar
e-Fotografija julij/avgust 2010
Namibija peščine Sosussvlei - fotodelavnica e-Fotografija 2010
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
Moja izbira opreme za eksotični fotopotep
Takoj na začetku moram zapisati. Na e-Fotografija eksotične fotopotepe greste lahko vsi, ki imate
fotokamero in željo po novem znanju, predvsem
pa si na takih poteh želite fotografirati in čim več
zabeležiti. Naj bo kompaktna fotokamera ali profesionalna DSLR, za vse je prostor na tej poti in
vsi boste lahko ujeli na tisoče novih in drugačnih
posnetkov, obenem pa se še marsikaj naučili. Za
sopotnike fotografa pa je pomembno samo to, da
fotografa pustijo pri njegovem izražanju, mu pomagajo ali pa se sami odpravijo na razpoznavanje
okolice. Še vedno pa je bilo na naših fotopotepih
tako, da so tudi sopotniki, sopotnice, fotografinje
ali fotografa kaj kmalu z veseljem v roko vzeli fotokamero in ob prvih dobrih posnetkih dobili več
veselja do fotografije. In seveda, bili odlični modeli
in končno imeli kopico čudovitih fotografij za domači fotografski album ter predstavitve kolegicam
in kolegom.
Na naših fotopotepih ne manjka tudi fotografiranja zanimivih motivov za družinski fotoalbum. Na svoj račun pridejo
prav tisti, ki jim fotografiranje ni v prvem planu in so samo
sopotnik, sopotnica fotografa ali fotografinje.
Moja izbira opreme
Ko greš na tako eksotično pot ne smeš razmišljati
samo o fotokameri, pomnilnih karticah in baterijah. Sam sem si nabral kar za 10kg opreme. Sem
res toliko rabil?
Priprava opreme in poizkus, kako jo spraviti v nahrbtnik.
Kot v veliko primerih si vsak sam izbira foto opremo in vse ostale dodatke. Jaz bom podal svoj pristop, ki je povsem specifičen, saj imam možnost
opremo si izposoditi in zato ni mišljeno, kot to
morate imeti, da lahko greste na tak fotopotep.
Brez težav so drugi sopotniki posneli obilo dobrih
fotografij tudi z malo boljšimi kompakti. Seveda za
svoje potrebe in želje.
Najprej naj omenim foto nahrbtnik. Že za prvi fotopotep na Bali sem si izbral nahrbtnik znamke
Kata. Model 3N1-30 sicer kot klasični fotografski
nahrbtnik, da bi ga vedno nosil na hrbtu s seboj in
12
v njega večkrat dajal ali jemal opremo ni najboljši. Za ta namen obstaja mnogo boljših. Toda ima
3N1-30 za eksotične fotodelavnice eno, zame pomembno prednost. Je dimenzij, katere sprejemajo vse letalske družbe kot osebno prtljago, v njega
gre res neverjetno veliko opreme in kar je tudi pomembno, je kljub 10 in več kg v njem povsem neopazen. Marsikdo je že bil deležen tehtanja svojega foto nahrbtnika, ker jih je na letališču pritegnil
zaradi velikosti.
Če je le mogoče s seboj vedno vzamem dve kameri.
Nikoli ne veš ali katera odpove poslušnost, je prvi
razlog. Drugi, nekako sem vajen na eni uporabljati
bolj široke kote, na drugi ozke. Menjava optike mi
je prej kot ne odveč in sploh v teh namibijskih pogojih kjer je bilo polno prahu in peska niti ni priporočljiva. Tokrat sem poleg Nikon D3x in D300s,
v foto nahrbtnik dodal še objektive 16-35mm f/4,
24-70mm f/2.8, 70-200mm f/2.8 VR II in 2X telekonverter. Zraven še bliskavico SB-900 in IR oddajnik SU-800 za njeno brezžično proženje. Vedno
je bila z menoj mala kompaktna zaščitena kamera
Pentax Optio W90. V nahrbtnik je šel še računalnik Lenovo X300, ki kljub izredno lahki teži še vedno nudi 13,3 palčnim zaslon. Zelo dobro došlo za
prezentacijevečim gledalcem. In seveda, zakaj sem
se odločil s seboj vzeti Lenovo X300? Obljubljajo
da ni občutljiv na težke razmere kot je vlaga ali pesek. No prav za pesek sem vedel, da bo moj največji sovražnik in lahko še kako škoduje opremi.
Manjša LED ročna svetilka znamke Led Lenser in
naglavna svetilka istega proizvajalca prav tako ne
sme manjkati. Največjo svetilko tega proizvajalca
smo že s pridom izkoristili v Postojnski jami (Led
Lenser X21 – sonce v roki). Tokrat sem prave popotnike in domačine na farmah presenečal prav
z odličnostjo, svetilnostjo ter nizko porabo energije dveh malih svetilk. V nahrbtniku je ostalo še
dovolj prostora za BELKIN avtomobilski pretvornik iz 12V na 220V, da sem lahko med vožnjo polnil baterije, satelitski telefon, rezervno baterijo za
D300s, mini odbojnik, nekaj osebnih stvari za en
dan, če se slučajno osebna prtljaga izgubi in seveda
dokumente ter druge malenkosti. Ko sem imel vso
to opremo zloženo pred foto nahrbtnikom je bilo
kaj videti in seveda samemu sebi sem podal vprašanje ali bom vse to res spravil v njega.
Drugo opremo sem dal v prtljago, ki je šla na letalo. Predvsem vse možne električne kable in polnilce (joj koliko tega se nabere) ter lahko karbonsko
trinožno stojalo Vanguard.
Še enkrat. To je bila pač moja izbira celotne
opreme. Vedite, da se da tudi na lažji način fotografsko preživeti v Namibiji ali na kateri izmed
drugih od naših fotodelavnic. Vsak po svojih
zmožnostih in željah.
Se bomo pa pred naslednjimi eksotičnimi e-Fotografija fotopotepi vedno dobili in se pogovorili glede fotoopreme. Kaj izbrati, vzeti s seboj in v kolikšni meri vaša oprema zadostuje za vaš pogled na
fotografijo.
Prah in pesek vsepovsod. Svojo opremo bi sigurno bolje hranil, vendar tudi manj fotografiral. In prav v tem preizkusu se
je pokazalo koliko lahko uporabljena oprema zdrži.
Kako je s fotoopremo na taki
eksotični poti?
Namibija, dežela drobnega peska in prahu. Vse to
je lahko “smrt” za fotoopremo!
Sam svoje resne fotoopreme niti nimam več. Zadnja fotokamera katero sem si kupil leta 2002 je
bila Canon EOS D60. Kadar danes opremo potrebujem si jo izposodim od fotoponudnikov za preizkus in to je to. Vedno nekako razmislim, kaj bi mi
v določenih pogojih lahko prišlo prav in predvsem
bo delovalo, da bom domov prinesel potrebne fotografije. Po eni plati je tak način izbire opreme
najboljša možna rešitev. S seboj vzameš opremo
za preizkus in kar bo pač bo. Lastno opremo bi sigurno bolje hranil saj na taki poti se prve sledi nič
kaj prijazne uporabe kmalu poznajo. Ko pa prideš
domov nikoli ne veš brez servisa kaj in kako je z
opremo. Po drugi strani pa je izposojena oprema
vedno minus. Če imaš svojo opremo jo do potankosti poznaš. Če opremo vedno menjaš si vse skozi v nekem novem spoznavanju le te, predvsem pa
veš, da si nekje vedno omejen. Svojo opremo si kupiš za svoj način dela. Izposojena ni nujno, da bo
to nudila.
Zaradi specifičnih pogojev sem pred leti s seboj na
daljše potovanje vzel Olympus sistem (članek; Fotografija in turizem). Nudil mi je največjo možno
kompaktnost in majhno težo za kar najbolj široko uporabniško vrednost. Res, ni bila slaba odločitev. Le agencije katerim sem moral pošiljati slike
so bile krepko v dvomih zaradi tistih samo 10M
točk. No nekako sem se izvil z goljufanjem pri interpolaciji in samih EXIF podatkov o kameri. Če
ste brali prve revije in knjigo e-Fotografija potem
se še spomnite zapisa. »Kdor v digitalni tehniki bolje goljufa, boljši je!«
e-Fotografija julij/avgust 2010
Fotopotepi Pag, ZDA, Bali, Namibija www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Na eksotično fotodelavnico Bali sem že dvakrat
vzel Canon opremo (članek; Bali - e-Fotografija
fotopotep). Ravno takrat sta ven prišli dve novi kameri, EOS 7D (november) in EOS 550D (marec).
Ob polno formatni EOS 5D MkII sta veliko pokazali in ni mi bilo žal.
Za Namibijo sem se odločil preizkusiti Nikon
opremo. Nikon D3x sem premalo uporabljal za kakšen resen opis, saj kaj čem s tako kamero skakati
dan, dva po Ljubljani in pisati test. Nikon D300s
sem že dodobra preizkusil in opisal, vendar mi je
bila kot druga kamera še kako dobrodošla zaradi
videa. V celoti gledano zopet dobra odločitev glede izbire opreme. Ampak v podrobnostih nikoli ni
vse tako kot bi si želel. Še enkrat več sem spoznal,
da pri vsakem proizvajalcu vedno nekaj manjka.
Malenkosti, a ti grenijo življenje kot preizkuševalcu opreme. Če uporabljaš eno svojo opremo se njej
prilagodiš. Če poznaš in uporabljaš širšo paleto
kamer, pa te pri vsaki nekaj moti. O tam je to pa
to. No tu je to pa to. Tako si večno nezadovoljen in
razlagaš firmam svoja opažanja, da ti naj že ponudijo več. A že vem, tudi z novostmi kmalu ne bom
več zadovoljen.
tej »crop« kameri sem uporabljal 70-200mm f/2,8
VR II. Tako sem imel na D300s zadovoljivo ozek
kot zajema. Vendar pa sem imel s tem eno pomanjkljivost. D3x ne omogoča video zapis, D300s
pa. In ker sem imel na D300s večji del potovanja
ozki kot, sem le občasno s to kamero kaj posnel v
video zapisu. Prav pogrešal sem na polno formatni D3x video zapis. Pač meni video zapis še kako
pride prav za same predstavitve naših tečajev in fotopotepov.
Obe kameri sta pokazali odlično robustnost in zaščitenost ohišja. Res, nisem jih šparal. Kameri sem
brez vsakega razmišljanja postavil v pesek ali prašno cesto, če me je katera pri delu motila. Marsikdaj sta se udarili med seboj, se tri tedne tresli na
tleh avtomobila na nič kaj prijaznih makadamskih
cestah in bili izpostavljeni še drugim nevšečnostim. Predvsem pa, z obema kamerama sem naredil cca. 10.000 posnetkov. Delovali sta kot stroj, kar
se od njiju tudi pričakuje, vendar pa marsikdaj ni
vse tako samoumevno. S kamerami si moraš biti
povsem na ti in vedeti, ter upoštevati, da se lahko
tudi kaj zgodi!
V profesionalnem delu težko razmišljaš o tem kako boš hranil opremo. Z boljšo si pač lahko privoščiš več. Vsekakor pa
vsa oprema po taki poti sodi na preventivni servisni pregled.
Nikon oprema, ki je šla z menoj na pot.
Nikon D3x, D300s, objektivi in
bliskavica SB-900 (dodatek SU-800)
Oprema, ki se je tudi v Namibiji izkazala z vso
svojo robustnostjo in visoko uporabniško vrednostjo. Odlično zaščitena ohišja obeh kamer D3x in
D300s sta mi omogočala, da sem imel fotokameri
vedno nekje pri roki. Po navadi na tleh med pohodniškimi čevlji v avtu, kjer je vedno bilo veliko
peska, kaj šele prahu. Kar na začetku bom zapisal.
Ko sem prišel na Nikon predstavništvo po želeno
opremo, so pogledali kako je s prahom na tipalu
in D3x kar temeljito očistili. Lahko pa zapišem, da
sem domov iz Namibije prišel z manj prahu na tipalu, kot sem ga dobil ob prevzemu očiščene fotokamere. Torej prva ugotovitev, samočiščenje tipala
pri D3x še kako dobro deluje. S seboj v Namibijo
sem tudi vzel čistilni čopič za tipala, vendar mi ga
na srečo ni bilo treba uporabljati.
Nikon D3x sem uporabljal predvsem z objektivom
24-70mm f/2,8 in občasno s 16-35mm f/4. Enostavno sem želel pokrajino snemati z več kot tistih
zame skromnih 12M točk katere nudi D300s. Na
e-Fotografija julij/avgust 2010
Kot sem že zapisal v preizkusu kamere Nikon
D300s, me je zopet motil pri obeh tisti spodnji
gumb ob objektivu, s katerim spreminjamo načine ostrenja. Kadar sem imel kamero v naročju v
avtomobilu ali helikopterju, se mi je zaradi nerodno postavljenega gumba nastavitev kaj rado spremenila in ob hitri potrebi po zajemu motiva sem
včasih imel težave. Namesto ostrenja z zaklenitvijo, sem dobil kontinuirani način in spremembo fokusa ob rekompoziciji.
Vendar razen pri omejitvi z video, ker je bil samo
na eni kameri in tem nerodnim gumbom s kamerama nisem imel nobenih posebnih težav. Čudovito sta delovali. No, da ne bo kdo rekel, da samo
hvalim robustnost. Pri D3x se mi prav pri Himbah
zgodilo, da je prenehal delovati gumb za prikaz slike na zaslonu. Pa tako radi so se gledali po posnetku! Ampak po dveh treh dneh je spet začel delovati. Puščavski pesek je najbrž delal težave, dokler
se ni sam odstranil od stalnega pritiskanja.
Enkrat
se pa mi je zgodilo, da sem ostal brez zanimivih
trenutkov. V vasi Epupa, kjer so na angolski meji
zanimivi slapovi, so zaradi velike količine vode, ki
pada v globino in posledično močnega pršenja nastale čudovite mavrice. Jutranja nizka svetloba po
sončnem vzhodu je za nekaj deset sekund pričarala čudovite mavrične barve na dvigujočih pršečih
kapljicah. No jaz sem jih samo videl skozi iskalo,
ostal pa s samo petimi črnimi posnetki.
Medtem ko je svetloba pričarala enkratne mavrice in sem po drugem posnetku pogledal na zaslon
kako izgledajo, je v glavi začel delovati računalnik.
Kaj je pokrovček na objektivu? Ne saj sem videl
skozi iskalo. Je šel zaklop? Ne, pa saj je lepo škljocnil? Imam napačne nastavitve? Dam hitro kar na P
in škljoc, škljoc. Spet temni sliki. Sončna svetloba
že prihaja pod drugačnim kotom in mavrice počasi izginjajo. Pogledam EXIF ob črni sliki in manjkajo podatki. Na hitro malo razmajem objektiv
70-200mm f/2,8 VR II in še en škljoc. Zopet črno
in mavrice so začele bledeti tam nad mogočnimi
slapovi. Vedel sem kaj me je doletelo. Slab kontakt
med objektivom in ohišjem kamere. Ugasnem kamero, odstranim objektiv, malo obrišem kontakte, škljoc v veje palm in slika na zaslonu je tu! Pač
se zgodi! Moja napaka. Na naslednjih fotopotepih
bom večkrat svetoval sebi in drugim. Pred ali po
fotografiranju ali ob menjavi objektiva očistite nastavek za objektiv in kontakte. Prah in pesek sta
naša sovražnika.
Nikon bliskovni sistem, je odlično deloval in pokazal zakaj
je najboljši.
Tisti, ki več delamo z bliskavicami vemo, da ima
Nikon odlično rešeno merjenje svetlobe tudi v teh
pogojih. Prav veselje je pogledati fotografije motivov, ki so bili samo doosvetljeni z bliskavico ali pa
tiste slike posnete v celoti s svetlobo bliskavice. S
sebo sem vzel najnovejšo bliskavico Nikon Speedlite SB-900. Temu sistemu res ni kaj očitati, saj zaenkrat boljše konkurenčne alternative ni.
Sončni zahod in svetloba bliskavice.
Še ena iz prakse. Predvsem v nizkem položaju sonca sem ponavljal posnetke ob uporabi bliskavice in
njenega proženja s pomočjo IR brezvrvičnega prožilca SU-800. V tem položaju sončne svetlobe sem
moral ne malokrat spremeniti kot kamere s SU800 ali sprejemnik bliskavice. No v teh primerih a
13
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
vsaj nisem ostal brez posnetka. Le živi motivi so se
morali žal večkrat nastaviti. Ergo, bolje je imeti v
teh primerih radijski prožilec.
Še ena zanimivost, oziroma kar vprašanje za prihodnost. Ali bom moral s sabo naslednjič jemati
dve bliskavici? Prvič sem doživel pregrevanje le te,
pa za moje pojmovanje delovanja z bliskavico niti
fotografiral nisem preveč. SB-900 mi je preprosto
nehala delovati, ko najmanj pričakuješ. Na zaslonu bliskavice sem zagledal ikono za temperaturo.
Ker navodila niti niso moja strast sem bil nad ikono in opozorilom ne malo presenečen.
Upam, da
pregrevanje samo zdaj ne bo trend proizvajalcev.
Potem bom še sam začel verjeti v teorijo japonske
foto zarote, katero vam zadnja leta predstavljam.
Precej nemogoči pogoji za opremo in marsikaterega izletnika. Toda, če poznaš opremo in njene zmožnosti veš, do kje jo
lahko puščaš glede ekstremnih razmer.
Objektivi Nikkor 16-35mm f/4, 24-70mm f/2.8 in
70-200mm f/2.8, so odlično delovali. Pomembno
pa je, da v njih ni prišlo toliko peska ali prahu, da
ne bi z njimi deloval. Torej so dobro zaščiteni. Ob
izbiri optike za Namibijo nisem dal poudarek na
fotografiranje živali in s tem daljše goriščnice. Poudarek je bil predvsem na sami velikosti in teži.
Foto nahrbtnik ni razširljiva gumasta škatla, niti
moja rama kovinski obešalnik. Odrekel sem se
objektivu Nikkor 200-400mm f/4 in raje vzel 70200mm f/2,8 VR II, ki mi ob drugih motivih več
nudi, s konverterjem, pa bi lahko dodal izgubljene
mm. Seveda na račun kakovosti slike. Toda kot že
opisano, drugi motivi so mi bili bolj pomembni,
živali pa sem poizkusil fotografirati od blizu.
Da zaključim z izpovedjo o dveh glavnih kamerah.
O uspešnem delovanju obeh kamer D3x in D300s,
objektivov in bliskavice v res posebnih pogojih ni
treba veliko pisati. Fotografije povedo veliko več.
Tistih par slabih trenutkov pa je treba opisati saj
fotografij ni oziroma, če je bilo možno sem jih
ponovil. Toda gledano kot uporabniška vrednost
opreme v celoti, se nad njo ni kaj pritoževati. Za
slabe kontakte in da sem ostal brez slik mavrice
nad slapovi sem kriv sam, ker kamere nisem očistil. V primeru IR proženja pa sem se pač izogibal
direktnemu nizkemu soncu ali kako drugače obrnil bliskavico ali premaknil model. Glede bliskavice SB-900 in njenega pregrevanja pa čakam Nikon
inženirje na letošnji Photokini.
Pentax Optio W90
Pentax serija W je namenjena kompaktnim kame-
14
ram, ki imajo ohišje zaščiteno proti udarcem, vlagi, vodi, prahu in pesku. Zato sem vedel, da mi zna
Pentax Optio W90 v nekaterih pogojih še kako
prav priti, še toliko bolj, če si zaradi razmer ne bi
upal uporabiti večjih kamer DSLR.
Glavna naloga za Lenovo X300 na tej poti. Prenos podatkov
na zunanji USB disk v ne preveč domačih pogojih.
Vržeš, namečeš pesek in pohodiš. Tako sem skupini pokazal
kaj zdrži Optio W90. Še isti dan sem bil s to fotokamero v
bazenu, da sem tudi njo malo očistil drobnega peska.
Si upate v puščavo iti kot fotograf skupine na motorjih, ki
močno dviguje prah. Bolj malo posnetkov boste naredili s
svojo kamero ali pa vam bo kaj kmalu javila, da premikajoči se deli ne delujejo tako kot treba. Pentax W90 mi je omogočila, da imajo vsi iz te poti zanimive fotografije in video.
Kakovost slike iz vseh kamer, ki so iz razreda z zaščitenim ohišjem je sicer močno povprečna. Toda
sliko v posebnih težavnih pogojih s temi kamerami lahko vsaj naredimo. Zato je bila kamera Pentax Optio W90 še kako dobrodošla na tej poti. Ta
kamera vam bo prišla prav tudi če več jadrate ali
se vozite s čolnom, saj je odporna na slano vodo
in udarce, če vam v čolnu pade na tla. Prav tako
omogoča potop nekaj metrov pod gladino in je
zato odlična sopotnica za dneve katere preživljamo ob vodi.
Prenosni računalnik Lenovo X300
Lenovo X300 je odlično opravil svojo nalogo. Z lastnim iMac
si ne bi upal delovati v razmerah, kot sem lahko z X300. Res
pa je, da mi je bilo pomembno samo prenašati podatke iz pomnilnih kartic v računalnik in pokazati fotografije.
Ko greš na fotopotep za dlje časa bodo pomnilne
kartice kaj hitro polne. Obenem pa je treba vedno
poskrbeti za arhiv fotografij. Kaj ti pomaga oditi
na prekrasen fotopotep, če domov prideš samo s
spomini v glavi in brez fotografij?
Na eksotični Bali, kjer imamo predvsem dokaj vlažni fotopotep vzamem kar lastni iMac. Za potep
v Namibijo sem bil bolj razumen. Ta fotopotep je
bil močno izpostavljen glede težkih razmer. Zato
je izposojeno za preizkus vedno bolje kot lastno.
No zapisano malo v hecu. Vsako izposojeno stvar
je treba še bolje hraniti če ni tvoja (reklamne besede za tiste, ki posodijo). Toda pri Lenovo so mi
obljubili, da ta njihov prenosnik res veliko zmore
prav v teh s peskom izrednih pogojih. Računalnik
Lenovo X300 mi nikakor ni bil nepoznan. Že nekaj
let uporabljam svoj edini računalnik na Windows
okolju IBM Lenovo T68. Glede na to kako hitro
se oprema spreminja lahko rečem, da v za takrat
res dragi nakup še z oznako IBM Lenovo nikoli
nisem obžaloval. Tokrat sem si zaradi velikosti in
teže želel mini 8 ali 9 palčni prenosnik. Toda kot
fotopotep z željo po pregledu in predstavitev fotografij za večjo skupino ljudi sem se zavedal, da bo
tak zaslon premajhen. Tak mini prenosnik je odličen samo takrat, ko si želimo arhivirati naše posnetke na zmogljivi zunanji disk računalnika. Lenovo X300 pa mi je nudil prav želeno in potrebno.
Najprej zmanjšano občutljivost na pesek, možnost
prenosa podatkov in tudi pomembno 13,3 palčni
zaslon z odlično ločljivostjo 1440x900 točk. Obenem pa je imel ob vseh teh lastnostih Lenovo X300
še jokerja. Le ta je njegova teža, samo 1,4kg in brez
težav je šel v fotonahrbtnik. Torej ni bilo izbire.
iMac ostane doma, Lenovo gre z mano v pesek.
Moja najbolj pomembna oprema na fotopotepu po Namibiji.
Lenovo, Toyota, Nikon in na žalost šotor (drugo leto ta odpade).
Doma sem na hitro pogledal kaj mi testni Lenovo
X300 od sistema in programov nudi. Ojoj, samo
64GB spomina, pa še lep del tega je vzel za novodobna okna (se mi zdi, da so z oznako 7) velik del
spomina. Na hitro sem dal gor še Photoshop CS2,
le tega imam licenčnega za okna in je šel Lenovo
X300 z mano tja v deželo afriško. Po prvi upora- a
e-Fotografija julij/avgust 2010
Poročna fotodelavnica (26. september) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
bi sem spoznal, da je bil ta računalnik kot testni v
že nič koliko rokah zato je vseskozi nekaj »štrikalo«. Da ne govorim, kako sem se lovil že ob samem
kopiranju datotek kot uporabnik Mac sistema in
občasno Windows. No podatke sem lahko prenašal, nekako mi je uspelo narediti možnost predstavitve, na rezervnem disku so tudi bile slike in kaj
lahko drugega rečem, kot računalnik je služil svojemu namenu. No do tu, bi bil marsikateri prenosnik več kot zadovoljiv. Glede teže, prahu in peska
pa Lenovo X300 kapo dol. Ker so rekli da zdrži,
potem naj to tudi poizkusi. Res ga nisem »šparal«.
Še bolj kot za fotoopremo so se sopotniki čudili
kako delam z notesnikom. Veliko je zdržal. Lenovo, z veseljem te vzamem na naslednji fotopotep
po Namibiji!
Fotograf, fotopotep in “postranska”
dodatna oprema
Led Lenser naglavna svetilka je bila med vsemi svetilkami
na naši poti prava kraljica svetlobne moči.
Marsikdo bo rekel ali fotograf potrebuje še kaj.
Govorimo o eksotični fotodelavnici v Namibiji. Kakšna baterijska svetlika nam lahko še kako
prav pride. Danes je velik korak naprej naredilo
podjetje Led Lenser. Njihovo svetilko X21, katero sem poimenoval kar »sonce v roki« smo že dodobra preizkusili v Postojnski jami. Tokrat sem s
seboj vzel dve manjši Led Lenser svetilki. Ročno
na dve AA bateriji in drugo naglavno. Obe sta se
poleg normalne uporabe pri slabi svetlobi izkazali
tudi kot odličen pripomoček za dodatno svetlobo
pri fotografiranju ali snemanju filma. Z naglavno
svetilko lepo kontroliraš kamero, z drugo pa doosvetljuješ motiv ali pa z njo pomagaš kameri pri
ostrenju.
Ko druge lučke za podobno svetilnost potrebujejo dve lučki
(sredina) in več energije v baterijah, Led Lenser to z lahkoto
opravi z manjšo velikostjo, težo in menjavo baterij.
16
Torej, brez dodatnih svetilk nikakor na pot. Če ne
že zaradi fotografije, zvečer z dobro svetilko ne padeš čez kakšno vejo ali v jarek, lahko obsvetiš oči
šakala ali hijene. Leva pa si niti ne želiš.
Energija in baterije
Pomnilne kartice
Brez tega 12V / 220V pretvornika ne bi bilo fotografij. Na
poteh, ko ste omejeni z električno energijo brez pretvornika ne gre.
Na fotografske poti samo z najboljši karticami in predvsem
z dovolj hitrimi, da hitro zapisujejo visokoločljive fotografije
in HD video.
Za daljše potovanje je pomnilnih kartic vedno premalo. Če se držimo pravila shranjevanja podatkov
na več medijih potem ne bi bilo slabo, če bi tudi
na pomnilni kartici lahko ostali podatki. Vendar,
če uporabljaš visoko ločljive fotokamere, fotografiraš tudi v RAW in posnameš še kakšen HD video
jih ima le redko kdo s seboj toliko, da mu jih ne bi
bilo po prenosu podatkov v računalnik potrebno
formatirati in ponovno uporabiti. Sam sem imel s
seboj za nekaj več kot 100GB spomina na karticah.
Potovanje pa sem končal z več kot 200GB podatkov fotografij in videa.
Pomnilne kartice v fotokamerah mojih 24 sopotnikov so bile vseh vrst in tipov, pa z njimi ni bilo
težav. Tudi sam opažam, da so pomnilne kartice
kakovostne, konec koncev pa če ste prebrali intervju s predstavnikom SanDisk, jih tako ali tako večino naredijo oni v sodelovanju s Toshibo in nato
prodajo tudi drugim.
V Namibijo sem s seboj vzel preizkušene SanDisk
hitre kartice, tako CF kot SD. D3x ima ležišči za
dve CF kartici, D300s za eno CF in eno SD. D3x
ima 24M točk, RAW zapis v polni ločljivosti zasede kar 21MB podatkov. D300s ima sicer skromnih
12M točk, vendar video zapis s polovično HD ločljivostjo 1280x720 točk. Minuta snemanja hitro
zapolni 200MB, tako da so mi 32GB in 16GB pomnilne kartice še kako prišle prav. 8GB pa so za
tako snemanje že enostavno premalo. Prehitro pride potreba po menjavi.
Za obe kameri sem potreboval hitre kartice. D3x
le mora za en RAW posnetek presneti okoli 21MB
zapisa in še 2,5MB JPEG zapisa (nastavljeno na ločljivost 6M točk). D300s glede na 12M točk za fotografijo sicer ne potrebuje najhitrejših pomnilnih
kartic. Ima pa zato HD video zapis in sam ga večkrat uporabim.
Tako sem uporabljal predvsem 32GB SanDisk
Extreme pomnilne kartice z zmožnostjo zapisa 60MB/s in za D300s kot rezervo še 16GB SD
SanDisk Extreme III kartice z zmožnostjo zapisa
30MB/s.
V okolju kjer smo bili sedaj lahko pride kaj hitro
do težave z energijo. Fotokamere, računalnik, bliskavica, svetilke, telefon, vse to dokaj hitro troši
energijo. V Namibiji je bila težava še večja, saj smo
bili le nekaj dni v civilizaciji in s tem možnostjo
priklopa na elektriko.
Belkin 12 / 220 V pretvornik.
Baterija od kamere Nikon D3x zdrži veliko posnetkov. Okoli 2000 jih lahko narediš v normalnih
pogojih uporabe. Zato že na količino druge opreme za to kamero nisem vzel dodatne baterije. Za
D300s pa sem bil že primoran, saj z eno baterijo
lahko posnameš okoli 800 posnetkov. Na srečo
je majhna in lahka. Baterija v prenosniku Lenovo X300 zdrži okoli 4 ure. Ravno prav, da lahko
preneseš vse podatke. Toda na dva, tri dni bo treba napolniti vse baterije, sem vedel že doma. Zato
sem si izposodil še Belkin 300W pretvornik iz 12V
na 220V. Tako sem lahko polnil baterije kar med
vožnjo. 300W pretvornik je dovolj zmogljiv, da
sem lahko polnil vse tri baterije naenkrat. Vsekakor odličen pripomoček za vse fotografe, ki so večkrat na terenu. S pomočjo pretvornika sem imel
baterije za fotokamero napolnjene v treh do štirih
urah. Računalnik pa sem lahko uporabljal priklopljen na 12V tudi ob večerih v kampu. Ta 300W
pretvornik ima na prednjem delu štiri oznake, ki
kažejo moč napajalne enote v našem primeru akumulatorja. Dobrodošla opozorilna oznaka. Tako
sem vedno vedel v kakšnem stanju je akumulator,
da ga nisem preveč obremenil, če tudi sem pretvornik uporabljal samo s polnjenjem na kontakt
in ne s prižganim motorjem. Popotniki v drugem
avtu teh opozorilnih lučk na svojem pretvorniku
niso imeli in zjutraj so zaradi izpraznjenega akumulatorja le s pomočjo drugih lahko odšli na pot.
e-Fotografija julij/avgust 2010
Delavnica
bliskavice (8. september) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Stojalo, odbojniki, telefon
Zvone je pred odhodom obljubil, da bomo spali v
hotelu z milijardami zvezd. Res je bilo tako, prav
poseben hotel nam je ponudil. Toliko zvezdic kot
jih ima Zvonetov hotel tam sredi namibijske gmajne tudi v Dubaju znani Burj Al Arab ne premore.
Šotor in jasno nebo pa ti vse te zvezde ponudi.
Južno ozvezdje. Foto: Zvonka Kos
Avanturistični popotniki pravijo, da je to najboljši
hotel. Zato sem pričakoval, da si bom vzel čas tudi
za fotografiranje zvezd. Sicer pa stojalo lahko vedno pride prav, če se greš resnega krajinskega fotografa. S seboj sem vzel karbonsko stojalo Vanguard
Alta 225CP. Kljub svojim majhnim dimenzijam
42cm v višino in teži zgolj 1,16kg v iztegnjenem
stanju še vedno omogoča delovati tudi s kamerami
DSLR. Žal ga sam nisem veliko uporabljal, sem pa
ga zato z veseljem posojal in podajal napotke kako
fotografirati. In nekaterim so uspeli krasni posnetki južnega ozvezdja.
V močni svetlobi nam še kako pride prav odbojnik. Tudi v
Namibijo sem ga vzel s seboj. Tudi na naslednji e-Fotografija fotodelavnici v Namibiji ne bo drugače. Nikoli ne veš kje
te model čaka.
Foto Beseničar
Pri fotografiranju portretov nam pride zelo prav
dodatna usmerjena svetloba. Pomagal sem si z bli-
skavico in tudi z odbojniki. Ja tudi te pripomočke
sem vzel s seboj tja v Afriko. Pač je treba pokazati
kako odbojniki svetlobe lahko pridejo prav. Kar v
fotonahrbtniku sem imel mali, pol metrski odbojnik. Večjega pa sem imel vedno v prtljažniku avta.
Če imaš pomočnika ti lahko odbojnik še kako prav
pride.
Zadnja zanimivost pa je izbira mobilnega telefona. Kaj če se kaj zgodi, mi pa sredi gmajne, nekaj
100km od prvega signala. Namibija je le izredno
prostrana dežela, 40X večja od Slovenije s prav
tako samo dvema milijonoma prebivalcev. Posledično so mesteca oddaljena v najboljših primerih
vsak sebi kot Koper in Lendava, veže pa jih v večini
makadamska cesta. Zato ni za pričakovati mobilni
signal kjerkoli. Kolega je imel idejo. Vzemi s seboj
satelitski telefon. Če vstaviš v njega klasično SIM
kartico bo deloval kot navadni mobilni telefon, s to
drugo pa izkoriščaš satelitski signal. Pa še klicanje
in pošiljanje sporočil je krepko cenejše po satelitski zvezi. Vendar smola. Že doma je bila na karti
Namibija za satelitski signal siva lisa. Nihče ni prav
dobro vedel ali bo delovalo. In tako ob preizkusih
dobiti signal ni bilo nič z njim. Torej, naslednjič v
Namibiji satelitski telefon odpade, GSM signal pa
je tudi v območju manjših vasi in kampov kar solidno pokrit. Seveda za Mobitel. Tako Si Mobil kot
Tuš Mobil sta bila večkrat mrtva.
preko uporabe svojih kamer in dodatne opreme,
kot z izkušnjami drugih fotografov kako se fotooprema obnese. Še enkrat več se je pokazalo, da bliskavica lahko še kako prav pride, še toliko bolje, če
lahko z njo delujemo brezvrvično.
Z objektivi se ni preveč za obremenjevati, vzameš
tisto kar imaš, oziroma za hobi fotografijo se je še
enkrat več izkazalo, kako dobro je imeti megazum
objektiv. Manj zahtevnim so na fotografski poti
dobrodošle celo kompaktne megazum kamere.
Za tiste, ki žele več pa sta dve ohišji in vsaj dva
objektiva s svetlobno močjo f/2,8 lahko še kako
dobrodošla.
Torej hobi fotograf bo z megazum kompaktno
fotokamero ali kamero DSLR z megazum objektivom povsem zadovoljen. Napredni pa si vedno
želi več in zato gre z njim na pot tudi več opreme.
Toda, če že greste na fotopotep potem je to treba
tudi izkoristiti. Naj vam doma ne bo žal, da niste
fotografirali, ker niste imeli prave opreme. Saj ne,
da bi pretiravali. Toda vedno se pokažejo trenutki
in motivi, ki bi jih radi bolje ujeli. Žal brez prave
tehnike vedno in povsod ne gre.
Se pa že veselim naslednjega fotopotepa po Namibiji, ki se bo začel bo konec aprila 2011. Ta eksotična fotodelavnica bo bolj poudarjena popotniško/
fotografsko pot, z več možnimi postanki, spanjem
v bungalovih in zato možnostjo lažjega prenosa,
pregleda, predstavitve in komentiranja fotografij.
Kar nam ne bo uspelo prvi dan, bomo ponovili v
drugem. Čudovita pokrajina v Namibiji nas bo počakala, prav tako se ne bodo sipine v Deadvlei dolini nikamor premaknile. Mrtva drevesa v tistem
delu puščave pa so stara že 600 let.
Vsi zainteresirani za fotografsko Namibijo se
bomo prvič srečali že meseca septembra.
Matjaž Intihar
Fotografija, pokrajina in potovanje. Vse gre lahko skupaj, če
tudi je fotografija v prvem planu. Le malo drugače, je treba
zastaviti fotopotep. e-Fotografija vam bo fotografska potovanja še naprej nudila. Za leto 2011 se že pripravljajo novi
eksotični fotografski potepi.
Glede klasičnih preizkusov fotografske in druge opreme ne
objavljam, kdo jih posodi za preizkus. Za tako ekstremne
preizkuse, ko je oprema v uporabi in predvsem izkoriščana v
profesionalni namen pa se spodobi, da se omeni kdo je opremo posodil na preizkus in v ekstremno uporabo.
Nikon Slovenija je posodil Nikon D3x, D300s, objektive in
bliskavico. Foto Beseničar, kompaktno fotokamero Pentax
Optio W90 in Belkin avtopolnilec. Lenovo Slovenija, Lenovo
X300 prenosni računalnik in podjetje RT-TRI, Led Lenser
naglavne in ročne svetilke.
Zaključek
Fotopotep po Namibiji mi je odkril nekaj novih
tehnično fotografskih poti. Kar lepo sem spoznal
Odporen na udarce in
padec z 1,2 metra
Dobro premislite, preden izvajate takšne akrobacije...
Ampak ni slabo!
...
Antišok do 1,2m - vodotesen do 6m - odporen na mraz do -10°C
Širokokotni 5x optični zoom objektiv - ločljivost 12 MP - 6,9cm LCD zaslon
HD video 720p - Micro HDMI priključek - 3 LED za makro od 1 cm
Distributer:
e-Fotografija julij/avgust 2010
17
Eksotična foto potovanja 2010 / 2011 - www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Canon PowerShot G11 – hude preizkušnje za majhno fotokamero
To ne bo test fotokamere – tega je za Canonov G11
že pred časom na teh straneh naredil gazda Matjaž
in ga pri tem tudi lepo in zasluženo pohvalil. Bolj
bo razmišljanje o tem, kaj je še smiselno nositi v
torbi, če si po poklicu popotni fotograf, ki prav od
tega dela, povezanega z novinarstvom, vsaj občasno tudi živi. In če je Matjaž s seboj vzel 10kg opreme, sem sam razmišljal drugače!
A najprej k foto opremi, ki me običajno spremlja
na mojih potovanjih. Seveda sem že pred leti klonil pred digitalnimi nebesi: eno ohišje, dva ali trije
objektivi, ki pokrivajo goriščnice od 10 – 200 mm
ter bliskavica. In občasno še dodatno ohišje v rezervi. Vsega skupaj je za dobrih pet kilogramov in
s tem pokrijem več ali manj vse svoje potrebe.
Seveda obstajajo poklicni fotografi, ki niti na tržnico
ne bi šli z manj kot štirikrat več ropotije. Neprimerno več pa je seveda tistih drugih, amaterskih
ljubiteljev, ki jim nekako ni jasno: in čemu vse to?
Saj danes pa ja dobiš tiste majhne fotkiče, ki gredo v žep, dvajsetkratni zum imajo, fleš, petnajst
mega pa gotovo še vodomet in kanarčka zraven. Pa
v vsakem telefonu je tudi fotoaparat, itak!
A vseeno: kaj danes, v razcvetu miniaturizacije in vedno
novih tehnoloških čudes tudi v resnici rabimo za
dobro fotografijo?
Priznam, velikokrat me je že mikalo, da bi tudi sam
vso opremo zreduciral na eno samo kompaktno
zadevo. Dokončno pa je zadeva dozorela letošnjega marca na Filipinih. Petič sem že bil na istih poteh, poleg tega pa vodnik popotniške skupine, kar
gotovo tudi zahteva določeno količino dela, ki ni
ravno povezano s fotografijo. S sabo sem imel Sony
Alpha 700 z objektivom 16 - 105 mm ter bliskavico. A vsega skupaj v tistemu mesecu takorekoč
nisem rabil. Le prekladal naokoli, bentil, ker torba
ni šla v nahrbtnik in nekako na silo delal fotografije, ki sem jih že kdaj naredil boljše. Zrel sem bil:
na naslednjo pot vzamem le minimalca. Še sploh,
ker bo naslednja pot Namibija, kamor grem že petnajstič.
A kompromis je vseeno veljal: naj bo tisto čudo
vsaj eno najboljših v svojem razredu. Čeprav mogoče ne ravno najmanjše. In Canonov PowerShot
G11, ki sem ga dobil na preizkus, je krasno ustrezal
obema kriterijema.
Začetek je bil prav obetaven. To je bilo fotografsko
potovanje po Namibiji, na katerem sva bila v avtu
skupaj z Matjažem, z velikim šefom te revije (na
spletu že lahko preberete reportažo in si ogledate
video zapise). In vsaj tri ali štiri dni prav nemarno užival. Vsi so skakali naokoli z nekimi silnimi
fotokamerami in delali škljoc-škljoc, jaz pa sem
španciral z rokami v žepih in se počutil takorekoč
vzvišenega nad vso to fotografsko rajo ustvarjalno obsedenih. Ampak ta dušni mir seveda ni trajal
dolgo; še nikoli ni! In sem torej po malem začel.
Krasne rdeče sipine, živopisan kuščar med skalami, kameleon na Pufovi roki, naše tri »mrhe« in
prostranstvo kipeče puščave v ozadju … lepo, luškano! Enajstka je delala kot urica. Krasna fotokamera, ne ravno majhna in za v žep že malo nerodna, zato pa polna dobrih starih gumbov, kolesc in
stikal, s katerimi je mogoče brez menijev nastaviti
tako rekoč vse. Kompenzacija osvetlitve, možnost
ročne nastavitve občutljivosti, kup programskih
nastavitev, gumb za točkovno merjenje svetlobe,
optično iskalo, možnost priklopa zunanje bliskavice – ni da ni! Vključno z odlično sliko, ki bi jo
mirne duše lahko razvlekel tudi
na metrske povečave ali objavil
prek dveh strani v knjigi. Milina!
A že po nekaj dneh, ko se je začetna zagretost razrasla v svojo
polno strast, nekako ni bilo več
isto. Ni bilo dovolj!
Ne, nič ni bilo narobe z enajstko, svojemu poslanstvu je zvesto in v polno sledila. Narobe je
Še eno prednost je imel Matjaž s svojo težko in veliko profesionalno opremo. V zabilo
z mano, ki sem pričakoval,
dnjem času izgleda da punce ne “padajo” samo na dobre avtomobile.
18
da bom po desetletjih prenašanja fotografskih torb
in menjavanja objektivov nenadoma odkril fotokamero, ki bo vse to zreducirala v čudežno igračo,
veliko za dobro dlan. A to seveda ne gre, kompakti imajo svoje številne blagoslove, ki pa pridejo žal
tudi v kompletu s kar nekaj pomanjkljivostmi.
In kaj me je predvsem motilo? Že sama lega v roki
– nekdo, ki je vajen razkošnih oblin prave dekline,
bo težko z istim občutkom poprijel koščeno manekenko.
Optično iskalo je sicer pohvale vredno, a le zelo
približno prikazuje realno velikost zajete slike; gledanje slike na LCD zaslonu je pa sicer krasna stvar,
a nikoli zares prikladna za hitro akcijo in popolno
kontrolo ostrine. Fotografiranje zaporednih posnetkov je (pre)počasno (0,7 posnetka na sekundo), premikajoči se objekt pa zaradi vmesnih črnin
na zaslonu ni mogoče primerno spremljati.
Predvsem pa … pa kaj govorim, tisti, ki že vse življenje delate z zrcalno-refleksnimi fotokamerami, boste točno razumeli: vzameš jo v roko, čutiš
nekaj konkretnega in masivnega, pritisneš k očesu, s kratkim pritiskom na prožilo v trenutku in
povsem vidno izostriš sliko, izbereš kompozicijo
in – škljoc! Če je treba, še desetkrat ali dvajsetkrat
škljoc, kot z mitraljezom. Že sam glas zrcala in zaklopke sta nekaj povsem drugega, kot elektronska
imitacija nečesa škljocu podobnega.
In tako – kaj sem hotel! Naredil sem sicer nekaj
sto posnetkov z enajstko, spodobi se in pravično je
navsezadnje tako in prav zadovoljen sem z njimi.
Priznam pa, da sem občasno zelo pogrešal kaj bolj
konkretnega. Kot si komandos z malim uzijem občasno tudi gotovo zaželi konkreten ruski mitraljez:
škljoc-ra-ta-ta-ta-ta!
A da ne bo pomote: kompakti so odličen izum in
večina tistih, ki v fotografiji (še) niste odkrili zaresne ustvarjalne strasti ali celo svojega poklica, zaboga in zares ne rabite ničesar drugega. Pravi čudež in kinč nebeški je, kaj vse Japonci spravijo v te
male škatlice.
Tisti drugi, ki vas je fotografija že bolj konkretno
zastrupila – no ja, tisti pa razumete, kaj sem hotel
povedati. Bo držalo?
Zvone Šeruga
e-Fotografija julij/avgust 2010
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
Predavanje
o
popotniški
fotografiji
Nikon Speedlite SB-900 – »naj« bliskavica z zadržkom
Nikon je dokaj hitro k bliskavici SB800 dodal novo, v nekaterih elementih zmogljivejšo SB-900. Že ob odprtju škatle spoznamo, da bliskavica ni
majhna in da ob obilici gumbov nudi
nekaj več. V paketu dobimo še veliko
zaščitno torbico (SS-900) v kateri je
tudi prostor za dodatni plastični nastavek za mehčanje svetlobe, nastavek za
samostoječo postavitev bliskavice (AS21), nosilec za filtre SZ-2 in set filtrov
(SJ-900). Bliskavica Nikon SB-900 ima
kar nekaj novosti. Prvo spoznamo že
po tehničnih podatkih, saj pokriva kot
zajema od 17mm pa kar do 200mm
(ekv.35mm). Drugo zelo uporabno
spoznamo po rokovanju z bliskavico, saj se glava bliskavice sedaj vrti za
180 stopinj v obe smeri. Še kako dobrodošlo pri hitrem praktičnem delu.
Sprememba kota bliska se ne prilagaja
samo informaciji o goriščnici objektiva, ampak tudi informaciji ali uporabljamo FX (polnoformatno kamero
D3x, D3s, D700) ali DX (crop kamero
D300s, D90). Tretja novost je edinstvena. SB-900 ima merilec temperature.
Bliskavica proži veliko količino svetlobe in s tem oddaja veliko toplote. (Ste
že kdaj dali roko na plastiko pred bliskavico in prožili? Pazite kar pošteno
speče!) Ob hitrem polnjenju in več zaporednih posnetkih prav tako tudi baterije dodajo svoj del temperature. In
lahko se zgodi, da se zaradi pregretosti
pokvari bliskavica. Zato so v to močno
bliskavico dodali toplotno varovalko.
Če pa je vam bolj pomembno, da bo
bliskavica kljub visoki temperaturi in
posledično možnim težavam delovala, lahko to avtomatsko varovalo preko
menija tudi izključite.
SB-900 so dodali nekaj drugačnih rešitev upravljanja
kot jih ima SB-800. Za premik nastavitev je sedaj na voljo vrtljivo kolo. Lažji
je vklop bliskavice in nastavitev glede
“slave” ter brezžičnega delovanja.
SB800 je imela za hitrejše polnenje še dodatno peto baterijo. Pri SB-900 te možnosti ni, kljub temu pa je polnjenje po
proizvajalčevih zapisih hitrejše. Obenem pa je na SB-900 možnost uporabiti še zunanji napajalnik SD-9.
Nikon je
za profesionalne uporabnike dodal še
posebne nastavke, ki preprečujejo, da
dežne kaplje ali visoka vlaga pridejo do
kontaktov med bliskavico in ležiščem
na kameri. Torej prava profesionalna
bliskavica!
Bliskavica SB-900 v praksi
Bliskavica ima samo en namen. Osvetliti motiv kateremu po našem mnenju
20
manjka del svetlobe. To zmorejo več ali
manj zadovoljivo dobro vse bliskavice.
V praksi pa je že večkrat preizkušeno,
da ima Nikon s svojim iTTL sistemom
nekaj prednosti pred konkurenco glede odličnosti osvetlitve motiva. Tu v
večji meri igra vlogo sama programska
rešitev kot pa bliskavica, saj že bliskavice SB-400, SB-600 in SB-800 odlično
opravljajo svoje delo. In pridemo do
prvega vprašanja. Je vredno dati 480€
za novo SB-900?
Po pisanju nekaterih je SB-900 “kraljica med bliskavicami”, »vredna vsakega
plačanega centa« in celo »vsak fotograf
si jo želi imeti«.
Če ste uporabnik drugega sistema in večkrat uporabljate bliskavico vam lahko gre ob takih zapisih
kar malo na jok. Nikon ima najboljšo
rešitev glede osvetlitve, doziranja svetlobe in merjenja, zdaj še najboljšo bliskavico.
Glede prve, druge, tretje trditve se strinjam. Glede zadnje pa nikakor ne. Kot
ni najboljše kamere, ni niti najboljše
bliskavice. Nekaterim že sama velikost,
teža in cena bliskavice pove, da za njih
ne bo najboljša. Tudi če ob pogledu
na ceno še rečemo, pa naj bo SB-900,
lahko marsikoga odvrne možna pregretost bliskavice in s tem nezmožnost
delovanja v trenutku, ko moramo narediti naslednji posnetek. Res, da lahko to funkcijo izklopimo, samo v tem
primeru nam proizvajalec ne daje več
garancije za bliskavico. Tu bo le profesionalni fotograf zamahnil z roko in v
svojo foto torbo dodal še rezervo, mogoče že malo »znucano« SB-800 ali SB600.
Torej, če ste na Nikon opremi potrebujete novo bliskavico in ste profesionalni reporterski fotograf, poročni fotograf ali paparazzo, potem ni dileme.
To bliskavico si boste kupili. Hobi in
naprednim fotografom, pa se ni treba
za vsako ceno podajati za njo. Le tisti,
ki gledajo samo tehnične karakteristike in število gumbov ter dolžino menija ne bom prepričal v nasprotno. Ko
sem bral zapise nekaterih drugih preizkuševalcev opreme sem tudi sam
preizkusil nekaj zanimivih prednosti
SB-900 in jih primerjal s SB-800 ali SB600. Na ta način lahko bolje spoznamo
katero izmed njih izbrati za svoj način
fotografiranja.
Prva razlika je že v zaslonu. Poglejte
napise in ikone na SB-600 ali SB-800
in novi SB-900. SB-900 in SB-800 imata točkovni zaslon poleg tega še male
zapise in s tem že pri malo slabših
svetlobnih pogojih opazno slabši pogled na informacije. Pri SB-600 samo
pritiskate gumb in spreminjate korekturo moči bliska. Pri SB-900 je treba
pritisniti gumb in vrteti kolo. Ima pa
SB-900 končno enostaven premični
gumb za vklop ali premik med funk-
cijo delovanja »slave« in »remote«.
Na SB-600 in SB-800 je treba za pol
sekunde držati gumb, da bliskavico
vklopimo.
Razpon med zum funkcijo
uravnavanja snopa svetlobe je na SB900 ekstremen. Pelje nas od 17mm do
200mm. Vodilno število je pri 35mm
v polnem formatu 40. Toda zmerjeno
s svetlomerom za bliskavice (fleš meter) je samo 1/16 močnejša od SB-800.
Oziroma fleš meter pokaže, da je samo
2/3 EV močnejša od SB-600. Torej
manj kot zaslonko. Tudi če fotografiramo pri goriščnici 200mm z SB-900 in
nastavljeno zum možnostjo na 200mm
ter s SB-600, ki ima zum do 85mm, dobimo s SB-900 glede osvetlitve za manj
kot 1 EV prednosti. Obenem pa tudi s
SB-600 s pomočjo razpršitvenega nastavka dosegamo ekstremno široki kot
osvetlitve 14mm. Pri SB-900 obljubljajo izboljšano hitrost polnjenja, čeprav
ima sedaj samo štiri baterije. Pri SB800 so dodali še peto. Vendar SB-900
glede na SB-600 v polni moči 1/1 počasneje polni. Če pa moč bliska SB-900
nastavimo na moč SB-600, to je za 2/3
EV nižjo, je polnjenje rahlo hitrejše.
Torej tako moč, kot zum pri SB-900 ne
prinašata neke večje prednosti. V praksi še najbolj opazna prednost SB-900
in SB-800 naproti SB-600 je, da imata
tanko belo plastiko za odboj svetlobe.
Pri SB-600 si moramo pač sami narediti odboj iz kakšnega belega kartona.
Nikon bliskovni sistem v različnih pogojih odlično opravi svoje delo. Predvsem ni težav z različno osvetljenostjo istega motiva, ko naredimo več
posnetkov. Tako se lahko fotograf res
osredotoči na svetlobo po celotnem
motivu in eksperimentira z nastavitvami. Kamera in bliskavica pa skrbita, da
bomo s končnim izdelkom zadovoljni.
SB-900 / fotografije v praksi
Tisti, ki več delamo z bliskavicami in
predvsem preizkušamo različne sisteme vemo, da ima Nikon odlično rešeno merjenje svetlobe tudi v teh pogojih. Prav veselje je pogledati fotografije
motivov v res močni protisvetlobi, ki
so bili samo doosvetljeni z bliskavico
ali pa tiste slike posnete v celoti s svetlobo bliskavice. Temu sistemu res ni
kaj očitati, saj zaenkrat boljše konkurenčne alternative ni.
Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 400, 1.6sek.,
f/2.8. Bliskavica je bila postavljena tako, da še ni svetila v spodnjem delu kadra. Osvetljevala pa je z ročno nastavitvijo na 150mm, da sta bili osvetljeni samo prednji osebi v
zgornjem delu.
e-Fotografija julij/avgust 2010
Bali
-
zahodna
obala
ZDA
(26.
avgust)
/
www.e-fotografija.si
Nikon D3x, Nikkor 16-35mm f/4, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 800, 1/8sek., f/5,6.
Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 125, 1/60sek., f/4,5, EV +1.
Zaključek
Bliskavica Nikon SB-900 je prinesla
kar nekaj tehničnih novosti. Podatki
so dokaj impresivni. Preko menija je
dodana možnost lastne nastavitve bliskavice in kot že pri nekaterih drugih
bliskavicah tudi možnost programske
nadgraditve preko USB vhoda.
Bliskavico SB-900 sem dodobra preizkusil.
Pregovorno odlično merjenje svetlobe
Ker navodila niti niso moja strast, SB900 sem resno in dlje časa preizkušal
prvič sem bil nad ikono in opozorilom
ne malo presenečen. Matjaž staraš se,
neki novi časi! Minuta, dve, lahko celo
krepko več je minilo, da je bliskavica
spet prožila. Glede na to, da od kar pomnim bliskavice (pa sem prvo uporabljal še tisto z žarnico na žarilne nitke,
ko jo je bilo treba po blisku zamenjati
celoti s svetlobo bliskavice. Temu sistemu res ni kaj očitati, saj zaenkrat boljše konkurenčne alternative ni.
V praksi pa sta bili pri uporabi SB-900 samo
dve stvari moteči. Predvsem v nizkem
položaju sonca, ki je svetil direktno
na IR brezvrvični prožilec SU-800 ali
IR sprejemnik SB-900 sem zaradi ne
proženja ponavljal posnetke ob uporabi bliskavice. V tem položaju sonč-
Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 200, 1/200sek., f/8,
EV -2/3. Bliskavica SB-900 je na prednjem delu školjke avta in osvetljuje samo obraze, ki bi
bili drugače na desni polovici povsem temni in neprepoznavni. S pomočjo SU-800 lahko delujemo z več bliskavicami postavljene v tri različne skupine.
se je tudi s SB-900 pokazala kot odlična Nikon prednost. Prav užival sem v
kombinaciji Nikon D3x, Nikkor 2470mm f/2.8, Nikkor 16-35mm F4, in
IR oddajnik SU-800, ki mi je omogočal delovati s SB-900 oddaljeno od kamere. Bliskavica je bila izpostavljena
tudi težkim razmeram glede tresljajev v avtu saj je večino 4000km dolge
poti po makedamskih cestah Namibije s kamero in objektivi preživela med
nogama na tleh. Obenem ji ni prišel
do živega niti prah ter droben puščavski pesek. Tisti, ki več delamo z bliskavicami in predvsem preizkušamo
različne sisteme vemo, da ima Nikon
odlično rešeno merjenje svetlobe tudi
v teh pogojih. Prav veselje je pogledati fotografije motivov v res močni protisvetlobi, ki so bili samo doosvetljeni
z bliskavico ali pa tiste slike posnete v
e-Fotografija julij/avgust 2010
ne svetlobe sem moral ne malokrat
spremeniti kot kamere s SU-800 ali
sprejemnik bliskavice. No v teh primerih nisem ostal brez posnetka. Le živi
motivi so se morali žal večkrat nastaviti. Ergo, bolje je imeti v teh primerih
radijski kot IR prožilec/sprejemnik.
Edina resna zamera bliskavici SB-900
iz moje strani gre njenemu pregrevanju, oziroma mogoče je to kar vprašanje za prihodnost. Ali bom moral s
seboj naslednjič jemati dve bliskavici?
Prvič sem doživel pregrevanje le te, pa
za moje pojmovanje delovanja z bliskavico niti fotografiral nisem preveč.
In to se mi je zgodilo v treh tednih vsaj
petkrat. SB-900 mi je preprosto nehala
delovati takrat, ko najmanj pričakuješ.
Se vprašaš, koliko je potem to profesionalna bliskavica! Na zaslonu bliskavice sem zagledal ikono za temperaturo.
ker ste varovalo izključili in zato prevečkrat prožili enostavno pregori! Zakaj ta problem sploh izpostavljam. Ker
smo do sedaj z bliskavicami živeli v
krasnem sožitju in so bile ure in ure
pravi garaški delovni stroji brez prestanka. SB-900 izgleda, da nima več
te kondicije. Toda več je dobrih stvari
na strani SB-900, in le ena zame dokaj
neresna. Vendar profesionalni Nikon
Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, SB-900 (+IR prožilec SU-800), ISO 100, 1/200sek., f/5.6.
Močna sončna svetloba je prihajala iz leve strani, osvetljevala levi del debla, oseba pa je bila v
močni senci. S pomočjo svetlobe bliskavice, ki je prihajala iz rahle desne smeri je senca močno izničena. V takih pogojih še kako dobro opazimo moč in kakovost Nikon sistema za merjenje svetlobe.
z novo) tega problema do sedaj nisem
nikoli doživel, niti slišal o njem (razen
že znanih opozoril, če dlje časa deluješ v moči 1/1 ali FP načinu s kratkimi časi nad sinhronizacijo), me čudi
kaj le so dodali v to bliskavico. Upam,
da pregrevanje samo zdaj ne bo trend
proizvajalcev. Potem bom še sam začel
verjeti v teorijo japonske foto zarote,
katero vam zadnja leta občasno predstavljam. Res, da lahko preko menija
merjenje temperature oziroma izklop
zaradi pregretosti izključite. Toda Nikon pravi, da na lastno odgovornost.
Meni je ta zadeva malo čudna, če jo
gledam iz strani profesionalnega fotografa. Kaj želiš? Ostati brez fotografij
ali bliskavice? Si zamislite, da ste poročni fotograf in vam v pomembnem
trenutku bliskavica ne deluje, ker se
mora ohladiti? Oziroma zaradi tega
fotograf bo to bliskavico znal, želel izkoristiti in pametni bo za delo, ko res
ne sme ostati brez fotografij s seboj vedno imel še rezervno. Oziroma praksa
poklicnih fotografov, ki veliko delujejo
z bliskavico bo že v nekaj mesecih pokazala kako hud je lahko problem pregrevanja in s tem uničenja bliskavice,
če merjenje temperature in s tem blokado avtomatske zapore izključite.
Če ste ljubitelj Nikon tehnike si boste
SB-900 prav tako zaželeli. Če pa ste
samo hobi ali napredni fotograf z Nikon opremo in sanjate SB-900 zaradi
zapisov, ki samo hvalijo nove tehnične
karakteristike vaš žep pa je bolj skromen vedite, da je SB-600 še vedno lahko odlična izbira. Njena cena pa skoraj za polovico nižja, cca. 280€.
Torej,
končna izbira je zopet na vaši strani!
Matjaž Intihar
21
Hitri, dvodnevni, vikend tečaj fotografije v LJ in MB www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Po prvem preizkusu fotokamer Sony NEX-5 in NEX-3
Sony nam je predstavil dve novi fotokameri z drugačnim konceptom. Kameri NEX-5 in NEX-3 sta
zgrajeni na osnovi Alpha sistema in njenega velikega tipala. Razlika pa je v tem, da sta kameri
zgrajeni po principu kompaktnih fotokamer le s
to razliko, da nudita izmenjavo objektivov. Novi
objektivi so narejeni po E in ne A nastavku. Tako
klasični Alpha objektivi pašejo na novi kameri
samo preko dodatnega nastavka.
Novi sistem prinaša nov trend, ki sta ga zastavila
Olympus in Panasonic. V majhnem kompaktnem
ohišju ponuditi zaradi večjega tipala odlično sliko
in izmenljive objektive. Sony kot tretji proizvajalec fotokamer vstopa v ta segment. Če bo ta razred
fotokamer uspešen, lahko pričakujemo, da se bosta jeseni na Photokini v njem pokazala še Canon
in Nikon.
Po prvem dnevu preizkusa lahko rečem, da je koncept Sony NEX zanimiv in da kamera nudi več kot
pričakovano. Najprej me je presenetila hitrost delovanja, snemanja in dobra kakovost slike tudi pri
višji občutljivosti, kar na žalost ni ravno odlika
Sony kamer DSLR. Objektivi imajo sedaj optično
stabilizacijo slike, kar pride zelo prav pri snemanju videa. NEX-5 snema video zapis v polni HD
ločljivosti in v AVCHD formatu. Kamera nudi
nov bombonček, to je hitro sne-
manje in avtomatsko združevanje
posnetkov v panoramo. Avtomatski HDR in združevanje večih posnetkov v temnih svetlobnih pogojih dodajo nove možnesti za hobi fotografa.
S kamerama NEX-3 in NEX-5 je Sony naredil nov
korak in dodatno reklamo fotokameram, ki so si-
cer kompaktne, a nudijo z izmenljivimi objektivi
nekaj več. To nekaj več, pa je do sedaj pokazano kot
dvorezen meč. Kamere niso poceni, prav tako ne
nova optika, ki ne paše nikamor drugam, obenem
pa ko je treba, kamera ne
nudi tisto kot še tako
cenena DSLR. Ta razred se mora še izkazati. Sony je postavil
nov mejnik. Ali bo ta
razred res uspešen, pa
bo pokazal vstop dveh
velikih. Na Sony pa je,
da s pomočjo marketinga začne kupce prepričevati, da
je njihov NEX sistem tisto kar potrebujejo.
Preizkusne kamere so bile še predprodukcijske.
Zato o kakovosti slike še ne podajam zaključnih
besed. Toda vseeno. Fotografije objavljene na spletu so bili posnete pri 1600 in 3200 ISO. Opa...
Matjaž Intihar
(10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od
3 do 10. Ocene se ne podvajajo.
Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej.
Dve dodatni temi bosta znani teden dni pred njihovo najavo.
Več o fotonatečaju e-Fotograf 2010
www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm
Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o.
Matjaž Intihar
Sodelujte v natečaju!
Fotonatečaj / e-Fotograf leta 2010
e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse,
ki ste ali boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z
vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta).
Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Odprta je že možnost oddaje fotografij na strani Galerije v oknu “e-Fotografa
leta 2010”. Teme se menjajo na cca. 14 dni in nekaj njih napovedanih v naprej. Meseca julija in avgusta bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odprta
samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem delu leta
odprt še po eden poseben natečaj.
Vsak avtor lahko v določeno temo in časovnem
obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije lahko fotografije ocenjujejo in jim dodajajo ocene od tri (3) do deset
22
e-Fotografija julij/avgust 2010
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
Kodak EasyShare Z981
Uvrstitev v razred
Kodak EasyShare Z981 se uvršča v mega zum razred,
kjer si je do sedaj izboril vodilni položaj predvsem Canon s SX serijo. Sledijo mu Panasonic FZ, Sony H in
HX ter Nikon s P serijo. Kodak se torej z Z981 postavlja ob bok samih “velikih” imen. Toda velika imena praviloma doprinesejo tudi višjo ceno. Ali so višje
cene Kodakovih nasprotnikov upravičene?
Velikost
Kamera se uvršča med večje kompaktne kamere (124 x 85 x 105 mm
so njene mere). S 540 grami
pa se uvršča že skoraj v razred
vstopnih kamer DSLR. Vendar
ta teža in te mere doprinesejo k
dobri ergonomiji držanja kamere v roki. Gumbi so dovolj veliki
in logično razporejeni po ohišju.
V plus šteje tudi to, da kamera ne
premore prevelikega števila gumbov
tako, da se novi uporabnik Kodak kamer ne
zmede oz. izgubi med množicam gumbov.
Oblika
Pri obliki / dizajnu se vidi, kje so privarčevali največ
denarja. Medtem ko imajo “velika” imena v foto svetu več ali manj stilsko dovršene kamere - v določenih
primerih so kamere izdelane tudi z bolj izbranimi materiali, kot sta aluminij in magnezij – se pri Kodaku
Z981 vidi, da oblika ni bila na prvem mestu inženirjev
kot sami materiali s katerih je kamera izdelana. Ko kamero primemo v roke imamo občutek cenenosti, izdelana je iz plastike, ki nam ne da občutka varnosti, ko
imamo kamero v rokah. Ampak kamera večini tako
ali tako ni namenjena grobi uporabi in pobiranju le-te
iz tal, ampak skrbni uporabi.
Specifikacije
Kamera premore za današnje razmere standardnih 14
milijonov točk, format slike lahko nastavljamo na 3:2
(namenjeno za 15 x 10 cm fotografije), 4:3 ali pa 16:9
(za HD TV zaslone). ISO občutljivost je možna od
ISO 64 do ISO 3200 v polni ločljivosti in ISO 6400 pri
ločljivosti 3 milijone točk, ki nam še vedno zadovoljuje za povečavo do 10 x 15 cm.
Objektiv nudi kar 26-kratno optično povečavo s širokim kotom / začetno goriščnico 26 mm in tele območjem, ki se konča pri 676 mm (ekv. 35mm format).
Gre za enak objektiv, kot ga uporablja Nikon P100 fotokamera. Začetna zaslonka je F2.8, pri tele območju
pa “pade” na vrednost F5.0.
Zaslon je 3 palčni z (za današnje čase) le 201,000 točkami. Poleg pomanjkanja ostrine, mu gre zameriti
tudi oteženo fotografiranje na soncu, a k sreči ima kamera tudi notranje elektronsko iskalo, preko katerega tudi v močnem soncu vidimo vse še tako majhne
podrobnosti. Le tega vključimo s tipko na levi strani
kamere nad LCD zaslonom.
e-Fotografija julij/avgust 2010
Makro deluje že od 0cm. Kar pomeni, da kamera ostri
na prednji leči. Merjenje svetlobe je možno po celotni površini, v centralnem delu ali preko spot načina
v samo eni točki.
Video zajema v polovičnem HD formatu – resolucija
1280 x 720 pik s 30 slikami na sekundo. V načinu fotografiranja, kamera zajema po eno sliko na sekundo.
Kamera uporablja navadne baterije tipa AA in najbolj
razširjene spominske
karticetipaSD/
SDHC.
Enostavnost uporabe in funkcije
Kodak EasyShare Z981 si resnično zasluži naziv Easy.
Tako zaradi resnično enostavnega upravljanja s kamero v avtomatskem kot tudi ročnem načinu. Vklop
kamere se zgodi s potegom gumba na zgornji strani
kamere v desno. Gumb je dobro zavarovan z večjim
okroglim gumbom za izbiranje načina delovanja kamere tako, da je kamero praktično nemogoče vključiti
po pomoti. Vrtljiv gumb nam ponudi na izbiro načine
fotografiranja od čiste avtomatike, preko scenskih nastavitev (portret, nočna fotografija, šport, panorama
itd.) do ročnih nastavitev (P, A, S, M).
Poleg tega se na zgornji strani nahaja še prožilec, gumbi za vklop/izklop bliskavice, makro funkcije in samosprožilca. Poleg tega se nahaja še en zanimiv gumb, ki
nam omogoča, da kameri povemo, da fotografiramo
pokončno in tako nam je omogočeno fotografiranje s
stranskim prožilcem. Kot kakšna resna profesionalna
reporterska kamera.
Zadnja stran nudi “share” gumb. Le ta je namenjen takojšnji komunikaciji foto kamere s spletom. Kako deluje? Kamero z USB povezavo povežemo na računalnik, ki ima povezavo na splet. Že posnete fotografije
označimo in kliknemo gumb “share”. Izberemo kam
želimo naložiti naše fotografije (facebook, twitter, itd.)
in slike se začnejo avtomatsko nalagati. Hitrejšega načina objavljanja fotografij iz kompaktne kamere ne
poznamo.
Omeniti je potrebno še vrtljiv gumb na zgornji strani
foto kamere, s katerim se pomikamo po funkcijah na
zaslonu. Z njem prenastavljamo čas, zaslonko, EV stopnjo, moč bliskavice in ISO vrednost. Hitrejšega načina prenastavljanja teh nastavitev v kompaktnem svetu
praktično ni. Hitrejše in enostavnejše prenastavljanje
dosežemo le še s Canon PowerShot S90.
Ne smemo še mimo funkcije “panorama”, ki nam
omogoča, da naredimo tri fotografije, katere kamera
samodejno združi med seboj in tako dobimo lepo panoramo. Da še dodam, to združevanje poteka naravnost odlično za vse motive, ki so oddaljeni vsaj 2 metra. Kar je bližje je že možnost, da se slike med seboj
ne bodo lepo ujemale na končni panorami, a za veliko
večino panoram, ki jih bomo naredili je ta funkcija
več kot odlična.
Hitrost delovanja
Kamera je glede na cenovni razred presenetljivo hitra ob vklopu, pomikanju zuma in ostrenju. Ne samo,
da je presenetljivo hitra za ta cenovni razred, kosa
se praktično v vsemi mnogo dražjimi konkurenti. V
kolikor imate hitro spominsko kartico in fotografirate na manj kot 14 milijonih točk, lahko praktično
kontinuirano fotografirate brez vklopljene te funkcije.
Pri večini drugih kamer je potrebno počakati vsaj
dve sekundi, da se predogled slike odstrani
iz zaslon, pri Z981 na to ni potrebno čakati.
Z vrtljivim gumbom na zgornji strani izjemno hitro in lahkotno prenastavljamo med časom in zaslonko.
Meniji so narejeni po principu “clean & simple”. Vsaka oseba se znajde v meniju.
Zamera gre le gumbu za pomikanje zuma. Ta ima
samo eno stopnjo delovanja. Izjemno hitro! Tako,
da je težko natančno nadzirati zum. Ta majhen a pomemben delček še manjka tej kameri, da se postavi
povsem ob bok najboljšim iz mega zum razreda.
Kakovost slike
14 milijonov točk, majhno tipalo in izjemna povečava,
ki jo omogoča objektiv v teoriji ne obeta superiornih
slik. In tudi v praksi se izkaže tako. Slika je pri kateri koli ISO vrednosti enostavno preveč mehka. Ni vidnih detajlov. Predvsem je to opazno v tele območju,
v širokem kotu je slika boljše kakovosti. Stabilizator
slike odično opravlja svojo nalogo tudi pri goriščnici
600mm+.
Priporočilo komu
Kodak EasyShare Z981 je kamera, ki lahko navduši.
Potrebno je pohvaliti, odzivnost in enostavnost delovanja. Kvaliteta fotografije je povsem pričakovana
za 14 milijonov točk in tolikšno povečavo. To pomeni, da imajo kamere z manjšim zum razponom in
manj milijoni točk nekoliko boljšo kvaliteto posnetka, a to se pri mega zum kamerah vzame v zakup.
Kateremu je prioriteta kvalitetno izdelana kamera,
katera ima tudi bolje zaščiten objektiv (objektiv, ki
je predvsem manj izpostavljen ob delovanju) si bo za
svojo kamero izbral kakšno drugo, a uporabnik, kateri
bo s kamero delal previdno in gleda preudarno na nakup fotokamere mega zum razreda, se zna odločiti za
ravno tega Kodaka. Največji minus te kamere je pravzaprav ohišje in s tem povezani uporabljeni materiali
pri izdelavi. Verjamem, da za razred ali dva boljša plastika ne bi podražila celotne kamere za več kot nekaj
EUR, fizični otip in psihično počutje bi pa zagotovo
bila mnogo boljša in kamera bi dobila mesto v še več
fotografskih torbah.
Žiga Intihar
23
13. do 18. september / Tedenska fotodelavnica na otoku PAG www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Jugo-zahod ZDA Tedenska fotodelavnica malo drugače
Kdaj: 13. do 18. september 2010
Foto: Jure Kravanja
Kdaj: oktober 2010 (www.e-fotografija.si)
e-Fotografija pripravlja dvo tedenski fotografski
fotopotep po jugozahodnem delu ZDA. Las Vegas,
Zion park, Bryce canyon, Monument valey, Grand
Canyon, indijanski rezervat...
Če vam na naši eksotični fotografski delavnici na
Baliju (odhod november 2010) nudimo fotografiranja prijaznih ljudi, riževih polj in sončnih zahodov in v Namibiji (april 2011) zlato rumeno, rdečo
pokrajino savan, planot, puščavskih sipin, domačinov in divjih živali, potem bo ta ameriška eksotična fotodelavnica namenjena narodnim parkom
polnih kanjonov, brezen in ravnih puščavskih planot. Obenem pa še ravno toliko Las Vegasa, da ga
bomo do obisti spoznali z našimi fotokamerami.
Foto: Jure Kravanja
Novembra gremo že tretjič na naš eksotični fotopotep na
indonezisjki otok Bali. Čudoviti ljudje, ki se prav želijo fotografirati, zelena barva riževih polj, bele in črne peščene
plaže ter neverjetni sončni zahodi nas očarajo.
Če ste si kdaj želeli pravega popotniškega užitka in niste
vedeli kaj boste na destinaciji 14 dni počeli, potem pojdite s
fotokamero z nami na Bali. Ne bo vam žal!
Bali - november 2010
24
e-Fotografija pripravlja tedensko fotografsko delavnico na otoku Pag. Delavnica je namenjena
vsem željnim fotografiranja, spoznavanja osnov
fotografije oziroma, če ste že napredni fotograf in
potrebujete dodatna znanja in mnenja izkušenih
fotografskih mojstrov. Z nami greste lahko tudi
tisti, ki ste samo željni septembrskih sončnih dni,
uživanja na morski obali ter kopanja - tudi vam
bomo z veseljem pokazali kako izboljšati vašo popotniško-izletniško fotografiranje, saj si želite spominov tudi vi.
Zakaj tedenska foto delavnica/tečaj
V domačem okolju smo običajno izpostavljeni
dnevnemu pritisku. Služba, domači opravki, vse
nas nekaj priganja, tako, da tudi na dve, tri urnem
foto tečaju nismo vedno z glavo pri spoznavanju
fotografije. Ko pa se za teden dni odklopimo od
vsakdanjih skrbi pa naša čutila povsem drugače
sprejemajo nova znanja in predvsem delujemo fotografsko.
Večeri, dopoldnevi ali popoldnevi (vse se bomo
sproti dogovorili) bodo namenjeni tudi prikazu
naših fotografij, podajanju strokovnih mnenj, tudi
kakšna zanimiva foto reportaža bo na sporedu, kakšen krajši tečaj, pa še kaj se bo našlo....
Na samem Pagu smo za glavno fotografiranje pripravili štiri potencialne lokacije: mestece Pag,
Metajna, Lun in hrib Sv. Vid. Vsaka od lokacij je
karakteristična iz svojega razloga. Če bo možno,
bomo obiskali tudi znano sirarno v Kolanu, Paške
soline in se na sestanku pred odhodom na Pag dogovorili še za dodatne izlete na Kornate, Velebit in
kanjon Paklenice ter Zadar…
Ker je v okolici mesteca Pag obilo peščenih plaž in
prav tako možnost kopanja na vseh opisanih lokacijah, si bomo ob trenutkih brez kamere privoščili tudi kopanje v še vedno toplem in zelo čistem
morju.
Cena vsebuje: avtobusni prevoz Ljubljana-PagLjubljana, 5 x nočitev z zajtrkom in večerjo v dvoposteljni sobi, avtobusni prevozi po otoku, strokovno fotografsko svetovanje.
Več na: www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Foto:Antun Ceovečki
Foto:Antun Ceovečki
Na samem severu se nahaja majhno mestece Lun. Nekaj sto
metrov pred samim mestecem se nahajajo »Lunski maslinici«. V samem Lunu teče pešpot za sprehode ob morju, kjer
najdemo odlične motive za fotografiranje sončnega zahoda.
Okolici Metajne lahko tudi rečemo puščava. Ta del otoka je
verjetno bil geološko aktiven v daljni preteklosti. Sestoji se
v glavnem od velikih kamnitih grmad, ki so se odlomile od
stene apnenčaste sestave (črne sledi na stenah so od vode).
Reportaža iz fotopotepa po Istri / junij 2010
Jutro v Ljubljani kot sama vremenska napoved
nam nista vlivala veliko upanja v zadovoljiv fotografski dan. Toda pogumne spremlja sreča in tisti,
ki nismo zadnje dni pred odhodom odpovedali izlet smo se lepo izognili celodnevnemu dežju.
Postojna, trojanski krofi in kavica so pregnali dež in
nam dali s prvimi sončnimi žarki upanje, da ne
bomo popolnoma mokri. Prvo fotografiranje ob
amfiteatru v Puli in nekaj fotonasvetov je priklicalo temne oblake in fotograf ne bi bil fotograf, če ne
bi tudi v teh trenutkih znal izkoristiti pogoje v svoj
prid. Eni so pridno fotografirali fotomodel v pokritih hodnikih, drugi izkoristili čas za komentiranje svojih fotografij. Nekateri pa spoznali ob dežnih kapljah kaj pomeni fotografirati z dolgim ali
kratkim časom in tako kreirati fotografijo. Oblaki
so se razkadili in Rovinj nas je pričakal s prvimi
sončnimi žarki. Novi fotonasveti in motivi. Model
Karin in vsi fotografi smo bili prava atrakcija v turistično zaspanem Rovinju. Poizkusili smo se tudi
v ulični fotografiji, zaradi veliko prostega časa pa
so nam kot modeli z veseljem pristopili tako domačini kot turisti. Za konec pa smo imeli čas obiskati še majhno a prijetno vasico Grožnjanj. Prav
tisti dan je bil njihov vaški dan in ulice so bile polne stojnic in pripravljene za večerno zabavo.
Zahvala Canon Adria d.o.o. in podjetju 3A, ki sta
nam omogočila preizkusiti kamere Canon EOS
550 in možnost video zapisa. Obenem pa so nam
podarili še 8GB pomnilne kartice, majice in kapice. Celotna reportaža in video iz našega fotopotepa je objavljen na www.e-fotografija.si
Matjaž Intihar
e-Fotografija julij/avgust 2010
11. september - Fotoizlet v neznano www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Pentax Optio W90
Kamera Pentax W90 je prišla k našemu zastopniku samo nekaj dni pred
odhodom na e-Fotografija eksotično foto delavnico v Namibijo. Kakšna kompaktna fotokamera vedno
prav pride. Če je še dodatno zaščitena na prah, droben puščavski pesek
in udarce še toliko bolje. Tako je šla
mala komaktna fotokamera Pentax
W90 z menoj in v pogojih, ki so bili
problematični za druge fotokamere je še kako prišla prav.
Iz preizkusov fotokamer z zaščitenim ohišjem
in periskopskim objektivom vem,
da te kamere ne nudijo kakovosti slike kot
ostale komapaktne
kamere v tem cenovnem razredu.
To kamero se izbere prav za to, da
nudi možnost fotografiranja v vseh
zahtevnih vremenskih pogojih pri hobiju ali delu, kjer lahko pričakujemo vlago, dež,
udarce. Torej je še kako primerna
za popotnika in zahtevne pogoje za
fotokamere katere sem pričakoval v
Namibiji.
Že ob prvem otipu vemo, da je kamera drugačna. Mehka plastika in vsi
vitalni deli so zaobljeni. Pred prednjo
lečo objektiva je dodatno zaščitno
steklo. Ko želimo delovati s kamero
in jo primemo v roke, je zanimivo za
palec lepo postavljen gumb za vklop/
izklop kamere. Sam prožilec pa je
močno premaknjen v desno. Na zadnjem delu kamere je zaslon formata
16:9 in povsem na desni vsi ostali nastavitveni gumbi. So močno izbočeni
in s tem hitro dosegljivi. Nastavitve
preko menija kot ostale nastavitve so
že znane iz drugih kompaktnih Pentax fotokamer.
Na vrhu kamere je še mikrofon. Levo
za zaščitenimi vratci sta mini USB in
HDMI priključek. Na spodnjem delu
kamere pa še prav tako zaščitena
vratca za katerimi je baterija in ležišče za SD pomnilno kartico. Predno
greste s kamero v težke pogoje sploh
pod vodo dobro preglejte ali so oboja
Kamero vržeš v pesek...
vratca dobro zaprta. Če je potrebno
jih očistite vseh manjših nečistoč.
V praksi sem za preizkus in prikaz
drugim sopotnikom kamero Pentax
W90 vrgel v droben puščavski pesek in jo z njim popolnoma prekril.
Kamero sem nato samo malo očistil in tudi glede luknjic pri mikrofonu ni bilo težav s peskom. Po vroči izkušnji v sipinah sem tesnjenost
preizkusil še v bazenu. Ko
sem zvečer odprl vratca za pomnilno kartico sem opazil, da se
je na prednjem delu
tesnilne gume nalepilo precej drobnega peska. Zato še enkrat opozorilo. Vratca
pred uporabo v posebnih pogojih dobro
očistite in predvsem
preglejte ali ste jih povsem zaprli. Na obeh vratcih je varnosti zatič. Kot že omenjeno sama
kakovost slike ni nič posebnega. Ne
pričakujte od te kamere to lastnost.
Pri dobrih svetlobnih pogojih še nekako gre. Pri višjih občutljivostih pa
je slika že močno obdelana, kot rečemo “speglana”.
... in jo zakoplješ.
Video
Kamera Pentax Optio W90 omogoča
snemanje videa v polovični HD ločljivosti 1280x720 točk. Tudi za kakovost videa velja enako kot za fotografijo. Zapis je zelo povprečen, celo
hitro zrnat, a v težavnih pogojih ga
vsaj imamo.
Zaključek
Kaj vam pomaga višja kakovost slike,
če v težavnih vremenski ali drugih
pogojih ne boste upali fotografirati. Prav tu pa se Pentax W90 še kako
izkaže. Deluje tam, kjer boste klasične kompaktne fotokamere zavijali v
vrečko ali jih enostavno varno shranili in z njimi ne fotografirali. Močna
vlaga, voda, dež, prah, droben puščavski pesek, udarci ji ne pridejo kmalu
do živega. Zato je ta kamera še kako
dobrodošla za ekstremne popotnike,
adrenalinske špotnike in vse tiste, ki
bi radi malo fotografirali in snemali
video pod vodo, ali na snegu.
Kamera Pentax W90 je močno namenska.
In če tako fotokamero potrebujete,
potem nimate kaj odlašati. Nudi veliko enostavnih programskih možnosti za dobro delo, predvsem pa je dovolj enostavna za uporabo.
Matjaž Intihar
Fotokamere Nikon v vesolju
Nikon fotokamere, objektivi in bliskavice so že od leta 1971 stalni spremljevalci vesoljskih misij ameriške
vesoljske agencije NASA. Kot dobavitelja fotografske opreme za mednarodno vesoljsko postajo ISS so
družbo Nikon izbrali tudi v ruski vesoljski agenciji.
Naslednjo misijo bo tako fotografiralo več digitalnih zrcalno-refleksnih
fotokamer Nikon D3S in Nikon D3X
ter objektivov AF-S NIKKOR 400
mm f/2.8G ED VR.
26
e-Fotografija julij/avgust 2010
Skeniranje za domači arhiv in digitalne projekcije, vključno za HDTV.
Trajnost naših diapozitivov in fotografij I.del
Vaša številna vprašanja, glede filmov,
fotografij na papirju in njunega arhiviranja so me prepričala, da še enkrat
objavim članek izpred točno leta dni.
Čeprav je dosegljiv na internetu, pa
ga mnogi še niste prebrali ali nimate
možnosti prebrati ga na spletni strani.
Da ne bo potrebe po telefonskih razgovorih ponavljati eno in isto preden
se odločite za digitalni arhiv vaših filmov sem se odločil članek še enkrat
objaviti.
V zadnjih štirih letnikih revije e-Fotografija sem vedno opozarjal, da ne
izgubite spominov. Najboljše fotografije, zajete z digitalno fotokamero,
izpišite na papir, da ne bodo za večno
izgubljene ostale na trdih diskih računalnikov.
Medtem ko so bili ti nasveti namenjeni predvsem družinskim fotografom in delno tudi popotnim, se bom
tokrat dotaknil še druge skupine fotografov. To so hobifotografi, ki so
v analogni dobi prisegali na barvne
diapozitive. In le zakaj je treba tem
28
naprednim fotografom zapisati nasvet glede arhiviranja, saj je večina
že sama po sebi zelo redoljubna in je
diapozitive lepo shranila v posebne
mape ali t. i. saržerje za diaprojekcijo. Mnogi arhiv uredijo tudi tako, da
so na vsakem albumu ali škatli z diapozitivi zapisani vsi glavni podatki
o fotografijah na njih. Tako fotograf
hitro in preprosto poišče želene diapozitive.
Tokratni članek pa ni namenjen arhiviranju diapozitivov v digitalno obliko zato, ker bi se drugače izgubili,
ampak zato, ker imajo na žalost diapozitivi omejen čas obstojnosti, do
katerega se bodo slike na njih ohranile v še zadovoljivi kakovosti.
Uvod
Na enem izmed seminarjev, namenjenih strokovnjakom za arhiviranje
umetniških slik, fotografij in glasbe,
sem si dobro zapomnil nasvete glede
arhiviranja diapozitivov. Vsi, ki smo
resno uporabljali diapozitivne filme,
smo ob nakupu dobro pogledali rok
Prve barvne diapozitivne filme sta leta 1936 predstavila Agfa in Kodak. Od takrat naprej je barvna fotografija prisotna tudi v družinski in hobi fotografiji.
Predvsem slabost kemičnega postopka razvijanja vpliva na uničevanje emulzije in s tem tudi naših fotografij
na koščku filma. Oziroma tudi na fotografskem papirju, če ste uporabljali negativni film.
Da si ohranite spomine in da se vam ne zgodi, da vaša
slika izgine, si jih že danes shranite v digitalno
obliko. Ohranite vaše
nekdaj posnete fotografije za nove rodove.
Nasvet: pomembne originale (diapozitive, fotografije) shranite na
hladno in ne vlažno
mesto.
trajanja (da, film ga je imel), in nekaj povsem samoumevnega je bilo,
da smo filme kupovali tam, kjer so
jih hranili v hladilnikih. Marsikateri novodobni fotograf se bo nasmejal ob teh zapisih. Toda tako je bilo
in tudi doma smo tako negativne kot
diapozitivne filme, ki jih nismo potrebovali, spet dali v hladilno skrinjo
in jih šele dan pred fotografiranjem
dali na sobno temperaturo. Kdor je
dobro pazil na filme in imel dobre-
ga laboranta za razvijanje, je lahko
vedno bil zadovoljen tudi z materialom in s slikami. Kdor ni pazil na rok
trajanja diapozitivnega filma in ga je
izpostavljal toploti ter ga ni takoj po
fotografiranju oddal v razvijanje, ni
mogel pričakovati dobrih rezultatov.
Ali je imel film barvni »štih« (ton določene barve), ali je bila osnovna počrnitev filma (prosojni del) že opazno obarvana, ali pa so se barvila na
neustrezen način združevala, zaradi
e-Fotografija julij/avgust 2010
Možnost zapisa v JPEG, TIFF in RAW datoteki.
Naše slike – mar ni to naša zgodovina, tradicija
in dediščina - dokaz bivanja in ustvarjanja?! Vsak
spominski medij ima svoj rok trajanja, ki je lahko
različen glede občutljivosti ali zanesljivosti.
česar so bile barvne vrednosti nepravilne. Torej predvsem na diapozitivnih filmih smo že ob nakupu in
hranjenju filma pred fotografiranjem
naredili malo doktorsko disertacijo. Pa ni bilo tako zapleteno. Celoten
postopek je bil za naprednega fotografa nekaj samoumevnega. Tako je
pač moralo biti in to smo upoštevali.
Vendar pa so se po razvijanju filma
le zelo redki fotografi zavedali, da je
treba za dolgoročno arhiviranje prav
tako poskrbeti za film in ga zamrzniti. Da, zamrzniti!
Trajnost diapozitivov
Diapozitiv je končni original. In kot
sem zapisal leta 2001 v knjigi e-Fotografija, še danes velja, da je diapozitiv še vedno najboljša možna reprodukcija originala. Če RAW-datoteko
primerjamo s filmskim negativom,
lahko diapozitiv z današnjo JPEGdatoteko. Od nastavitev in od tega,
kako je kamera razvila sliko (JPEG),
je bil odvisen končni original. Za
diafilm je bila značilna še ena slaba
lastnost. Vsak diapozitiv zase je bil
edini original. Če si jih hotel imeti v polni kakovosti več, si moral za
isti motiv večkrat pritisniti prožilec. Ta postopek si je izbral le redko kateri hobifotograf. Filmi so nas
s ceno pri pritisku na prožilec vendarle omejevali. Izdelovali smo
tudi kopije, s posebnimi
napravami, imenovanimi duplikatorji, vendar pa
so se mnogi tonski detajli izgubili
in novi preslikani
koščki filma niso
bili enaki originalu. Tako smo
vsi fotografi, ki
imamo diapozitivne filme, že
od začetka seznanjeni s tem,
da je na voljo samo en original. Z leti njihovega hranjenja smo
spoznali še več.
Fotografija na papirju ima dokazano
trajnost zapisane slike 150 in več let.
www.e-fotografija.si
Od kar se je za zapis svetlobe začelo
uporabljati srebro in so razvite slike
kemično fiksirane, imamo še vedno
odlične črno-bele zapise na filmu
in papirju. S prihodom barvil in pigmentov ter s tem barvne fotografije
se je trajnost slike na papirju in filmu
krepko zmanjšala. Prve barvne diapozitivne filme smo dobili leta 1936.
Vendar je ohranjenih še zelo malo
kakovostnih slik, saj na začetku v kemičnem proce-
Moje izkušnje s filmi
su niso uporabljali stabilizatorja za
večjo odpornost emulzije. V največji banki filmov in fotografij, agenciji
Corbis-Bettman, hranijo več kot 13
ORWO dia film in leto 1974 v Benetkah. Pred sedmimi leti sem poskeniral diapozitiv (levo). Bil je že v zelo slabem stanju. Obledelost barv in
rjavi fleki, od še vedno agresivnih kemikalij.Danes ga lahko predstavim v višji kakovosti na projekcijah kot časopisu, na fotopairju...
EFKE negativni barvni film in fotografija na fotopapirju še brez poliesterske osnove, narejena leta 1971 (levo). Negativ je že zdavnaj izgubljen, slika na papirju iz fotoalbuma pa močno obledela. Za prvo knjigo e-Fotografija iz leta 2001 sem poskeniral sliko in jo digitalno popravil.
Zdaj so “spomini” varno shranjeni na DVD mediju, trdem disku in po novem tudi v fotoknjigi.
e-Fotografija julij/avgust 2010
milijonov originalnih posnetkov iz
zgodnjega obdobja filmske fotografije. Vendar je na žalost veliko prvih
barvnih posnetkov že tako močno
obledelih, da se na filmu niti ne razpozna več, kaj je bilo fotografirano.
Da bi ohranili originalne fotografije
na filmu čim dlje, so v zapuščenem
rudniku uredili arhiv z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami. In katere so glavne? Stalna nizka vlažnost in
zamrznjenost filmov pri –20°C. Obenem pa je studio sodoben, s skenerji, in vse filme ter fotografije bodo
shranili še v digitalno obliko.
S fotografijo se ukvarjam od leta
1975. Od leta 1976 pa sem se kot reprodukcijski fotograf po poklicu profesionalno ukvarjal tako s fotografijo
kot tudi z razvijanjem grafičnih in
klasičnih fotografskih filmov. Vse
do leta 2002 sem vsakodnevno
poklicno in ljubiteljsko razvijal filme v temnici. Kljub
temu da smo v grafičnem delu
izkoriščali tudi t. i. razvijalne mašine, je bilo ročno razvijanje še vedno nujno. Z ročnim razvijanjem se
da lažje kontrolirati grajenje tonskih
vrednosti na poltonskih filmih in
tudi grajenje rastrske točke na izjemno kontrastnih »lith« filmih.
Prve, še danes ohranjene, slike sem
izdelal na črno-beli film in jih sam
razvil v temnici leta 1975. Črno-bele fotografije so še vedno v fotoalbumih ali škatlah in niso nič slabše kakovosti kot po razvijanju. Ker sem se
profesionalno ukvarjal z razvijanjem
filmov, sem dobro vedel, koliko pomenita svež fiksir in dobro spiranje
s svežo vodo v končnem postopku.
Prvi negativni barvni filmi, ki sem
jih posnel leta 1975, so še danes obstojni in pred dnevi izdelane fotografije iz njih so zelo kakovostne,
boljše od tistih, ki so izdelane še po
starih postopkih. Prve fotografije
na diapozitivni film sem posnel leta
1975. Takrat smo fotografi uporabljali predvsem filme ORWO. Kakovostni filmi Agfa in Kodak so bili
dobavljivi samo v tujini in seveda po
ceni, ki je marsikoga odvrnila od misli, da bi jih izbral za domačo uporabo. Večina mojih prvih diapozitivov je že krepko slabše kakovosti kot
na začetku. Takrat so bili fiksiranje,
spiranje in stabiliziranje slike pre- a
29
24. avgust predavanje / skeniranje in arhiviranje fotografij iz filmov www.e-fotografija.si
slabi. Kemikalije so še vedno vplivale na pigment
in po dvajsetih letih sem prvič opazil rjave lise in
začetek bledenja slike. Pozneje sem začel kupovati diapozitivne filme Kodak in Fujifilm in na nekaterih je danes že mogoče opaziti bledenje barv.
Večina fotografov svojih dvajset in več let starih diapozitivov že leta ni pogledala. Le poglejte jih. Sprva ob pregledu diapozitivov niti ne boste opazili
napak ob izgubi kakovosti. Vendar pa, ko jih boste podrobneje pogledali in primerjali, boste kmalu opazili sledi staranja in vpliva kemikalij na film.
Moja poklicna spoznanja o
arhiviranju filmov
Večina fotografov se dolga leta dejstva destrukcije slike zaradi staranja na filmu ne zaveda. Kljub
temu da sem pri poklicnem delu vseskozi med skenerji, pa vse do leta 1997 s prihodom digitalnega
zapisa, prvih PC-računalnikov in skeniranih datotek nismo imeli možnosti kakovostnega reproduciranja in shranjevanja zapisa. Ob nakupu svojega bobenskega skenerja na začetku devetdesetih
sem postopno začel skenirati diapozitive in izdelovati arhiv v digitalnem zapisu. Danes vidim, kako
prav sem naredil, saj je že marsikateri diapozitiv
zaradi bledenja neprimeren za projekcijo. Res je,
da novega diapozitiva ne morem več izdelati, toda
kakovostna digitalna datoteka mi omogoča kakovostne reprodukcije na novih napravah za prikaz
slike. Le kdo danes še uporablja diaprojektor? Danes so nam na voljo visokoločljivi HDTV-zasloni
in LCD-projektorji. Če bi se šele danes odločil za
skeniranje, marsikaterega posnetka ne bi imel v
današnji kakovosti.
V grafični šoli so nas učili o pomenu fiksiranja,
stabilizacije in spiranja kemikalij, da bi kemični
postopek čim bolj ustavili. Ker pa smo v grafičnem
procesu le malo razmišljali o arhiviranju filmov za
deset in več let, nisem dobil dosti znanja o drugih
elementih, ki še kako vplivajo na razvoj destrukcije slike. In česar ti ne povedo drugi, se naučiš sam,
vendar žal na napakah. Vsekakor pa so prav te zelo
koristne, saj po navadi drugim ne verjameš. Vemo,
kako je danes v digitalni tehniki, ko začenjamo arhivirati digitalne datoteke šele takrat, ko prve pomembne za vedno izgubimo.
Pred osemindvajsetimi leti sem na diapozitivni
film Kodachrome posnel dogodek s prijatelji. Diapozitive sem prilepil na belo pleksi steklo pred neonsko luč – za dekoracijo sobe, ogled diapozitivov,
ko so prišli kolegi na obisk, in da sem si jih lahko
30
vedno ogledoval. Že po dveh letih so bile slike tako
močno tonsko uničene, da sem jih lahko samo še
vrgel v koš. Škoda, danes jih nimam nikjer in niti
sodelujoči kolegi fotografi iz obdobja našega, pred
osemindvajsetimi leti doseženega podviga, ko smo
se z gumijastim čolnom in s Tomosom 4 peljali, ga
porivali, brodili in plavali po Ljubljanici od jeza na
Vevčah do jeza v Zalogu. In zakaj so slike na tako
kakovostnem filmu tako hitro zbledele? Toplota,
svetloba in vlaga so »smrt« za razviti barvni film.
Poglejmo tabelo trajnosti razvitega barvnega diapozitiva glede na temperaturo:
3001/2X
2401X
1902X
1304X
7010X
4016X
0028X
-100100X
-180340X
-2601000X
Vpliv relativne vlažnosti na bledenje barv:
60% 2X
40% 1X
15% 0,5X
Kodak tabela (v letih) do začetka bledenja pri 0C
Film2407,201,70-200
Kodacolor II
6
55
120
2500
Kodacolor Gold 100
12
115
240
5000
Ektachrome E-3
5
48
100
2100
Ektachrome E-4
15
140
300
6250
Ektachrome E-6
110
1000
2200
45750
Kodachrome
95 900 190039500
Barvni papirji za fotografije
Ektacolor 37RC
10
95
200
4150
Ektacolor 78RC
8
75
160
3300
Ektachrome 22R
8
75
160
3300
sebnih mapah in jih vstavljajo v posebne reže listov iz PVC-ja. Ta pa še dolga desetletja vsebuje
škodljive hlapljive kemikalije za filmsko emulzijo.
Bolje je uporabiti liste iz pavs papirja. Arhiv v več
letih selimo iz omare v omaro ali predal. Zaradi
lepil in lakov pa je pohištvo dolga leta za emulzijo
zelo agresivno.
Ugotovili smo naslednja dejstva:
-Stari kemični postopki, po katerih so se razvijali
filmi pred desetletji, so slabši od novejših.
-Čim dlje puščamo film v prostorih z višjo vlago in
temperaturo, tem hitreje se uničuje razvita
emulzija filma.
-Čim dlje bomo film hranili v PVC-ju, tem slabše bo.
-Čim večkrat bomo zamenjali pohištvo z novim,
tem večji bo vpliv topil na sliko.
-Čim večkrat bomo film prepuščali močni dnevni
svetlobi ali vroči svetlobi projektorja, tem slabše bo.
Sled teh dejstev je danes zadnji čas, da se vsi skupaj
zavedamo potrebe po arhiviranju filmov in fotografij na papirju. Le oglejte si svoje dvajset ali več
let stare diapozitive in slike. Tudi če še ne opazite
razlike, vedite, da jo boste takrat, ko bo morda že
prepozno. Obenem pa naj nas ta dejstva in spoznanje, da izgubljamo kakovost diapozitivov, spomnijo, da je treba pravilno arhivirati tudi digitalne datoteke, saj z leti ne bo izgubljena kakovost zapisa,
ampak jih bomo preprosto izgubili.
Matjaž Intihar
se nadaljuje...
Z leti sem na različnih predavanjih spoznal še druge možne uničevalce barvne emulzije na filmih.
Mnogi diapozitive za hiter pregled hranijo v po-
e-Fotografija julij/avgust 2010
Canon A3000IS
Canon IXUS 210
Canon SX 210IS
Canon EOS 550D
Canon LEGRIA FS306
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje