1. No category

- NAPREDNE FOTOGRAFSKE TEHNIKE
- Namibija / FotoPOTEP 2014
- DARILO e-Fotografija / predavanja v januarju
- NOVOSTI
MOČ
STOPITI
KORAK NAPREJ
Odprite
vrata svoji
ustvarjalnosti
(ohišje)
Naredite naslednji korak na www.canon.si/cashback
*Znesek povrnjenega dela kupnine ob nakupu ohišja EOS 5D Mark III.
VRNEMO
300
€
CASHBACK
*
Beseda urednika
Matjaž Intihar
e-Fotografija darila za znanje!
Po burnih letih menjave analognega za digitalno, se je glede tehnike umirilo. Tisto kar uporabljamo za zajem slike je že
tako dobro, da lahko s pridom izkoriščamo in novo opremo menjamo počasi, z razmislekom. Velika večina fotografira s
fotofoni. Tisti, ki so imeli že prej kompaktno kamero in želijo fotografije še za kaj več kot samo za spletna omrežja, jo s
pridom uporabljajo. Vsi, ki so, ali želijo v tehnični kakovosti slike še več, posežejo po kamerah DSLR. Tudi tu, se je zgodila
sprememba. Vsem, ki so bile kamere DSLR prevelike, neuporabne, saj potrebuješ še kakšno dodatno opremo, so se zaradi
enostavnosti in še vedno visoke kakovosti slike, raje odločili za kamere CSC (sistemske kompaktne kamere brez zrcala).
Tako je krog osnovne tehnike za zajem slike sklenjen. Potrebujemo samo še osnovno znanje o izkoriščaju naših foto naprav
in nekaj dodatnega znanja o delu s programi za osnovno obdelavo slike ter arhiviranje.
Pred nami so prazniki. Ob njih se tisti, ki se poznamo obdarujemo. Z revijo e-Fotografija ste nekateri že 11 let, kdo je z njo
seznanjeni šele s to številko. In se vseeno nekako poznamo. Druži nas fotografija in iskanje znanja, nasvetov, idej...
Zato vam v mesecu januarju podarjam, več predavanj v obliki darila. Predavanja so za vas brezplačna, le prijaviti se morate na njih zaradi omejenosti predavalnice. Že 9. januarja začnemo z osnovami programa za obdelavo slike, Lightroom. 15.
januarja bom predstavil program Photoshop CC in napredne možnosti obdelave, kot predelave slike. Konec januarja, datum še ni določen (glej e-Fotografija.si), bom po Canon kamerah (3X v decembru), predstavil
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
še Nikon napredne nastavitve in PRO, ter napredne objektive. 4. (Lj) in 5. februarja (Maribor)
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
bo predavanje “Fotografija in potovanja”.
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
e-mail: [email protected]
Tako! Darila sem vam dal pod e-Fotografija smrečico. Na vas je samo, da pridete po njih. Lepe
Urednik: Matjaž Intihar
praznike, uspešno Novo leto in obilo odličnih fotografij vam želim v letu 2014. Srečno!
Tisk: Evrografis d.o.o.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
3
Osnovni tečaj fotografije
-
13. do 15. februar
www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Napredne fotografske tehnike
Izkoristimo našo fotokamero! Zmotno je mišljenje, da smo kupili tako dobro, da bi
morala znati sama od sebe posneti odlično fotografijo. Proizvajalci se danes trudijo dodati 100 in 1 avtomatsko rešitev, da bi nam poenostavili pot do kakovosti. Toda
motivi so različni in programerji kot kamera preko avtomatskega ostrenja ter svetlobne celice ne ve, kaj si želimo, da bo dobro videti na fotografiji. Zato je treba za
tisto več, marsikdaj poseči po dodatni “ročni” nastavitvi. Ni težko, boste videli.
Ostrina vmes / Ostritvene točke
Stresen posnetek / Čas osvetlitve
Avtomatsko ostrenje ima lahko tudi svoje muhe. Ostritvenih točk je več. Če delujemo z vsemi, lahko da kamera najde kontrast drugje in izostri v ozadju.
1/50 sekunde. V manjši povečavi se nam slika lahko zdi ostra. Toda takoj, ko sliko povečamo,
opazimo neostrino zaradi stresenosti.
Predvsem, ko fotografiramo dve ali več oseb se nam lahko zgodi, da kamera
izostri med njimi. Bodimo pozorni kje kamera s kvadratkom označi izostritev.
Poizkusimo se v načinu ostrenja z eno, centralno točko. Kamero premaknete,
da bo centralna točka na obrazu ene izmed oseb, izostrite, držite prožilec do
polovice, da je izostritev zaklenjena, se premaknete v želeni kader in prožite.
To tehniko imenujemo “rekompozicija”!
Večina tudi izkušenih fotografov ne verjame, da imajo med svojimi fotografijami veliko stresenih posnetkov. Ko malo bolj povečaš sliko je večinsko mnenje, da je objektiv neoster. Toda le dobro stojalo in samoprožilec, ter kratek čas
osvetlitve so lahko zagotovilo, da se za neostro sliko lahko obrnemo na objektiv. Za dopustniške fotografije bodimo pozorni predvsem na sledeče. Če je le
mogoče naj bo čas osvetlitve vsaj 1/60 sekunde in ne daljši. Če kamera nudi
funkcijo stabilizacije slike jo vklopite.
Če delujete s samo eno točko ostrenja bodite pozorni, da je izbrana in vedno nastavljena želena.
Pri nekaterih kamerah je zelo enostavno s pritiskom prsta ali lica premakniti ostritveno točko.
Uporaba ostritvenih točk, nasvet:
- Vse točke, širše polje ostrenja (deluje na način izostritve bližnjega predmeta)
, lahko da kamera izostri drugje, kot si sami želite
- Skupina točk - uporabno pri manj kontrastnih motivih, v slabi svetlobi in
hitro premikajočih motivih
- Ena točka - natančno ostrenje z možnostjo rekompozicije
- Spot merjenje AF - zelo ozko merjenje točke na motivu
Več o avtomatskem ostrenju si lahko preberete na e-Fotografija.si, v članku
“Avtomatsko ostrenje - AF”.
4
Posnetek ni stresen. Trava je ostra, toda kljub 1/100 sekunde je pomemben del motiva neoster. Seveda, zaradi premikajočih živali. Bodite pozorni na čase osvetlitve. Pri mirnih motivih
se držite pravila goriščnic. Pri premikajočih pa glede na njihovo hitrost gibanja. Otroci in živali se hitro odločijo za premik. Dvignite ISO in delujte vsaj z 1/500 sekunde.
Še vedno se lahko držimo nepisanega pravila:
Najdaljši čas osvetlitve naj bo 1/60 sekunde, oziroma vsaj toliko, kot imate nastavljeno goriščnico. Če uporabljate 200mm, potem naj bo najdaljši čas osvetlitve 1/200 sekunde. Če teh časov ne dosegate, dvignite ISO, naslonite se na
steno, počasi in nežno pritisnite na prožilec, dajte kamero na trden predmet
ali uporabite stojalo.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Napredni tečaj fotografije
-
WB - korektura bele barve
zaradi tople umetne luči prerumene slike - WB fluorescentna žarnica - ko
imamo zaradi hladne umetne luči modri ton
Če fotografirate sončni zahod ne uporabite funkcije WB AUTO. Barvne vrednosti bodo premalo izrazite. Izkoristite WB oblačno in barve bodo bolj intenzivne. Želite še več barvne intenzivnosti, uporabite WB senca.
Več v članku na e-Fotografija.si (WB - korektura bele “barve” nje veselje
in bojazen)
Sončni vzhod ali zahod nikoli ne fotografirajte pod WB AUTO. Barve bodo neizrazite. Verjemite, da si takšnih vzhodov ali zahodov ne želite. Da bodo barve bolj izrazite izkoristite WB
oblačno. Za še bolj izrazito oranžno, ali celo rdečo barvo uporabite WB senca.
ISO - nastavitev občutljivosti tipala
www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Kamere nam že od vsega začetka nudijo možnost spremembe barvne temperature in tako lahko korigiramo naš posnetek. Toda v kopici nasvetov in
mnenj, si mnogi nikoli niso prav na jasnem zakaj izbrati katero izmed nastavitev in kako močno bi si z drugačno nastavitvijo lahko izboljšali svoje fotografije.
Hobi fotografu AWB (avtomatska korektura bele) služi v 95% povsem
odlično. Kako?
Avtomatika razpozna barve in oceni motiv. V hobi fotografiji
boste le redko prišli do tako slabih fotografij, da bi morali poseči po dodatni
korekturi. Če pa že, le te obstajajo. Toda bodite previdni. Vsaka nastavitev ima
svoj točno določeni namen.
1. in 6. februar
Z digitalno fotokamero je tudi veliko naših družinskih fotografij posneto v prostoru pri slabši svetlobi. In če uporabljate popolno avtomatiko AUTO, nam
kamera dvigne občutljivost samo do določene meje, nato pa se trudi narediti
posnetek z dodano bliskavico ali pri procesiranju podatkov izkoristi vse dobljene podatke izdelati dobro fotografijo. Toda v večini primerov dobimo sliko
z malo barvami, z malo kontrasta in grobim zrnom (digitalni šum). To je res,
vendar fotografijo imamo. Bolj pomembno je, da fotografijo imamo. O tem
kakšne tehnične kakovosti se lahko razpravlja kasneje. Poizkusite sami izbrati
občutljivost. Izberite v slabih svetlobnih pogojih ISO 3200, 6400 ali več. Popolna avtomatika bo v večini primerov izbrala opazno nižjega.
Fotografirano v koči iz blata, kamor prihaja samo malo svetlobe iz odprtine vrat. Oko se
mora počasi navaditi na malo svetlobe. Uporabljen je ISO 6400. Barve, kontast, šum, ja tehnično slaba slika, vendar imam jo. Ta prepričljiv pogled dekleta iz plemena Himba, ki prvič
vidi gibljivo sliko igre svojih otrok, posnetih samo nekaj minut prej.
Digitalna kamera nam je prinesla nove možnosti. Izkoristimo jih!
Si ob sončnem vzhodu ali zahodu želite “realne” tonske vrednosti? Uporabite WB sonce! Na
tem motivu ni bele površine in WB merjenje hitro zgreši. Izkušeni fotografirajo raje v RAW zapisu, kjer lahko sami v programu popravljamo tonske vrednosti glede korekture bele.
Nasvet - kdaj in zakaj uporabiti:
WB AUTO v večini primerov - WB oblačno - barve so bolj izrazite - WB senca - izniči se modri barvni pridih neba - WB wolframova žarnica - ko imamo
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Kot smo imeli napotke včasih na škatlici filma za čas in zaslonko, lahko
danes podam okvirni nasvet.
ISO 100 - 200 (sonce, pol oblačno) - ISO 400 - 800 (oblačno, objekti v senci,
šport-hitrost) - ISO 1600 (šport-hitrost, notranji prostori) - ISO 3200 - 6400
(umetna svetloba, šport v dvoranah)
Več na e-Fotografija.si, v članku - Fotografiranje v slabih svetlobnih pogojih.
5
a
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
LIGHTROOM predavanje
(brezplačno)
Korektura osvetlitve +/-
Zaslon na naši kameri je naš najboljši učitelj. Na zaslonu lahko dobro ocenimo ali so tonske vrednosti na fotografiji pravilno zapisane. So obrazi presvetli
ali pretemni, so glavni deli motiva v senci pravilno zapisani, ali smo izgubili
pomembne tonske vrednosti? Je sneg bel ali siv? Ob pogledu na sliko na zaslonu se lahko hitro odločimo za nov posnetek s korekturo. Vse kamere nam
omogočajo funkcijo korekture ekspozicije pod oznako +/-. Ker se to funkcijo
večkrat uporablja, je gumb s to nastavitvijo na hitro dostopnem mestu. Ali ob
prožilcu, ali na zadnjem delu kamere v območju delovanja palca.
Z uporabo te funkcije boste kaj hitro ugotovili, da so lahko vaše fotografije
višje tehnične kakovosti. Izkušeni fotograf že pred posnetkom izbere korekturo osvetlitve.
/ 9. januar www.e-fotografija.si
RAW - surovi format
V primeru, da smo že dovolj izkušeni v računalniški obdelavi fotografij, lahko za še višjo kakovost naših fotografij izberemo format zapisa naše datoteke
v RAW. To je še neobdelana, “surova” datoteka, ki je ohranila največ možnih
podatkov o zajeti svetlobi (fotografiji). Preko programov za obdelavo RAW
fotografij, v največji možni meri izkoristimo te podatke.
Če je naša JPEG fotografija v nekaterih delih že preosvetljena, lahko marsikatero preosvetljenost povrnemo. Prav tako lažje po naši želji zasičimo barve,
pripravimo širši spekter vmesnih tonov, itd.
Če v JPEG zapisu presvetliš, se izgubi veliko tonskih vrednosti, katere tudi kasneje v programu ne
moreš več povrniti. Popraviti se da kontrast, dvigniti nekaj tonov, to pa je vse.
Veliko je svetlih delov iz ozadja. Obvezna je korektura v +. V nasprotnem primeru bo oseba pretemna.
Želite zasičenost, izrazite tonske vrednosti. Potrebna bo nastavitev korekture osvetlitve v -.
Nasvet:
Če je veliko bele (svetle) površine ali imate močno svetlobo direktno v kamero, boste skoraj v vseh primerih morali narediti korekturo v +. Če je več temnih delov, ali zeleno ozadje (za svetlomer je zelena zelo temna) boste morali
izkoristiti korekturo v -. Seveda pa je veliko odvisno od tega, kaj želite, da je
pravilno osvetljeno na motivu. Torej, spoznajte možnost korekture osvetlitve
za vaše boljše fotografije.
Z več izkušnjami z računalniškimi programi, nam fotografiranje v RAW zapisu omogoča večje
popravke tonskih vrednosti. RAW zapis je samo minimalno obdelan pri procesiranju podatkov v
kameri. Zato imamo na voljo veliko več podatkov za kasnejšo obdelavo.
6
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
LIGHTROOM praktični tečaj / 16. januar www.e-fotografija.si
D-Lighting, iContrast, ALO / ali popravek temnih delov
v močno kontrastnih motivov
Napredne kamere omogočajo funkcijo s katero lahko pri močno kontrastnih
motivih ohranimo risbo v temnih, kot svetlih delih motiva (funkcija deluje v
JPEG formatu zapisa, na RAW nima vpliva). V domeni družinsko/popotniške
fotografije to funkcijo le imejte vklopljeno. V računalniških programih pa za
posvetlitev pretemnih delov na sliki uporabite funkcijo Shadow. (Članek na e-Fotografija.si / Shadow - kako obdelati fotografijo video).
Nasvet: Moč vplivanja na risbo v temnih delih pustite v funkciji AUTO ali na
sredinski stopnji lestvice.
Svetlomer ni vsemogočna naprava. Ne ve, kje vi želite, da je pravilna osvetlitev. Tudi pri točkovnem (spot) načinu merjenja svetlobe, je “pravilna” osvetlitev odvisna na kateri tonski vrednosti jo
merimo. Če želite, da so detajli v močnih sencah svetleje izrisani (slika desno), imejte vklopljeno
funkcijo za popravek premočnih temnih delov. (funkcija ne vpliva na RAW zapis)
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Vivid - barvna zasičenost
Fotografirate rože, pokrajino, sončni zahod, barvito arhitekturo, v močno
oblačnem ali celo deževnem vremenu, naše fotografije pa so vedno premalo
tonsko izrazite. Na njih nam manjka zasičenih barv. Vklopite funkcijo “vivid”
in barve bodo zažarele. Ne smete pa pozabiti vklopljeno funkcijo, ko fotografirate portrete. Vaši portretiranci bodo kaj hitro izrazito rdečih tonov. Pri DSLR
kamerah Canon moramo za višjo zasičenost v funkciji PictureStyle, sami dodati saturacijo (zasičenost).
Kompaktne kamere nam bolj popravijo sliko v fazi njenega procesiranja. Zato znajo biti fotografije iz kompaktnih kamer, ob prvem pregledu še celo bolj všečne, kot fotografije iz kamer DSLR.
Kdor si želi zasičenih tonov, naj le poseže po funkciji Vivid (desno). Pri fotografiranju pokrajine,
rož, deluje funkcija enako učinkovito, kot včasih dia film Fuji Velvia.
Če fotografirate v RAW zapisu, vklopljena funkcija nima vpliva. Barve zasičimo kasneje v programu. In preko njega veliko bolj učinkovito kontroliramo zasičenost, kot ostale tonske popravke.
Kdor se še ni spoznal z RAW zapisom, se lahko udeleži brezplačnega predavanja o programu Lightroom, ki bo 9. januarja. V januarju bo tudi brezplačno predavanje o naprednih tehnikah, ki jih
omogočajo kamere Nikon, ter o programu Photoshop. Vabljeni, več na e-Fotografija.si.
7
a
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Photoshop NAPREDNA obdelava slike - 15. januar (brezplačno)
Korekcija objektiva (Lens Aberration Correction)
Večina sodobnih kamer DSLR že ima funkcijo z algoritmi za popravek napak
točno določenega “originalnega” objektiva. Slika ima že popravljene napake
zamika barv, vinjetiranja in distorzije.
www.e-fotografija.si
High Dynamic Range - HDR
Pri izrazito kontastnih motivih se moramo odločiti. Ali izgubimo risbo na
svetlem ali temnem delu motiva. Na pomoč nam pride HDR funkcija. Kamera naredi tri ali več posnetkov z močno korekturo v + in -. V fazi obdelave podatkov iz preosvetljene fotografije prevzame temne tonske vrednosti, iz podosvetljenih pa svetle. Tako na fotografiji ne izgubimo svetlih in temnih tonov.
Vendar ima ta funkcija tudi svoje omejitve. Motiv ima močan kontrast, fotografija na zaslonu ali papirju pa zelo majhnega. Zato lahko fotografija s preveč
sredinskimi tonskimi vrednostmi deluje neprepričljivo, umetno, včasih celo
kičasto. Če vaša kamera te funkcije nima, lahko sami posnamete več posnetkov s korekturo v + in -, ali uporabite funkcijo “bracketing”.
Sodobne kamere DSLR razpoznajo lastne objektive (ne od drugih proizvajalcev objektivov) in v
fazi procesiranja se popravijo znane napake. V tem primeru kromatska aberacija (zamik barv).
Tipalo ima samo določeno razmerje možnosti zajema kontrastnega obsega motiva. Če je kontrast med
svetlim in temnim delom prevelik, se moramo odločiti katerim tonom damo prednost. V zgornjem primeru sem se odločil dati “pravi” zapis notranjosti. S tem sem izgubil (presvetlil) kar nekaj delov motiva, kjer je še močna dnevna svetloba. Za spodnjo fotografijo sem uporabil tehniko HDR.
Popravek vinjetiranja (temnenje robov). Levo brez vklopljene funkcije, desno z. Seveda vsi objektivi nimajo
tako opazno močnih napak. Kot drugo, lahko tudi te napake sami odstranimo z računalniškimi progami.
Ohranitev svetlih tonov (Highlight tone priority)
Če vaša kamera omogoča to funkcijo, bodo motivi s pretežno svetlimi deli
bolje osvetljeni (manj bo sive). Kasneje pride tudi do preosvetljenega dela motiva v svetlih tonih.
Kontrola bliskavice
Skoraj vsaka fotokamera omogoča nastavitev moči bliska. Tudi bliskavici lahko kontroliramo moč z nastavitvijo +/-. Sodobne kamere nam omogočajo še
kontrolo zunaje bliskavice. Preko nastavitev lahko izklopimo vgrajeno bliskavico in delujemo samo brezžično z zunanjo, uporabljamo lahko več bliskavic
in njihovo delovanje krmilimo preko nastavitev na kameri.
a
8
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Fotografija in potovanja - predavanje MARIBOR / 5. februar www.e-fotografija.si
Obdelava datotek preko kamere
Veliko kamer nam že preko nastavitev v meniju, omogoča obdelati posnete
fotografije. Na izbiro imamo razne efektne filtre, ali tonske popravke, pod ali
nad osvetlitev, izrez, zmanjšanje velikosti datoteke, obdelavo RAW datoteke in
zapis le te v JPEG format.
V vednost. Original vedno ostane, na pomnilno kartico se dodatno vpiše naša
obdelana verzija fotografije.
fotografije. Sami pa lahko pri nekaterih kamerah dodamo še lastne podatke o
avtorju. Ti se zapišejo k ostalih podatkom ob naši fotografiji.
Krmiljenje preko telefona in tablice
Pametni telefoni in tablice so prinesli novosti tudi zahtevnim fotografom. Napravi nudita vse več programskih rešitev za krmiljenje naše kamere. Tako lahko brezžično nastavljamo nastavitve in prožimo našo oddaljeno kamero.
Zaslon na dotik
Vse več kamer nudi zaslon na dotik. Odkar so zasloni večji, je tudi iskanje in
premik funkcij preko zaslona dobrodošla lastnost. Preko zaslona hitreje kot
preko menija najdemo funkcijo in ji izberemo želeno nastavitev.
Vpis avtorja
Digitalne kamere so prinesle še eno zelo pomembno in uporabno novost. Ob
podatkih same fotografije so dodani še metapodatki. Ti nam omogočaja zvedeti več o posneti fotografiji. Kamere same vpišejo celovite vrednosti o zajemu
•USB 2.0
•Kapaciteta 32 GB
USB ključ
USM32GR črn
2499
•USB 2.0
•Kapaciteta 16 GB
USB ključ
USM16GM bel
•hitrost prenosa podatkov 40 MB/s
•priložen SD adapter
•priloženo STYLUS pisalo za zaslone na dotik
za mobilne naprave
Pomnilniška kartica
MICRO SD 16 GB + Stylus pisalo
1399
SD 8gb + Stylus pisalo
Ko prenesete vse vaše posnetke iz pomnilniške kartice na računalniški trdi
disk ali kakšen drug shranjevalni medij, je treba narediti na kartici prostor za
nove posnetke. Uporabite funkcijo “Format”. Pred odhodom na izlet, potovanje, dopust..., prenesite podatke iz kartice na računalniški trdi disk in priporočam, da naredite še arhiv na dodaten medij. Nato pa uporabite preko menija
funkcijo FORMAT in ne DELETE. Formatiranje kartice opravi še zapis nove
zapisovalne tabele in slike (datoteke), se zapisujejo po vrstnem redu. Fotografu ne priporočam, da po fotografiranju in pregledu fotografij tiste ne všečne
briše iz kartice s funkcijo DELETE. Ne malokrat se je že zgodilo, da je zaradi
zapisa datoteke na izpraznjena mesta na koncu prišlo do zapisa CARD ERROR, ko smo želeli podatke prenesti v računalnik. Posamezne slike, datoteke
brišite le v primeru, če vam zmanjkuje prostora na kartici in ni druge možnosti. Vsekakor je priporočljivo, da s seboj vedno vzamete dovolj spomina, t.j.
pomnilnih kartic. Danes jih dobimo za zelo razumljivo ceno in ni več opravičila, da nam zmanjka digitalnega spomina.
Fotokamera – Naš vodič po poteh in ulicah
1999
•hitrost prenosa podatkov 40 MB/s
•priloženo STYLUS pisalo za zaslone na dotik
za mobilne naprave
Pomnilniška kartica
Formatiranje pomnilne kartice
999
Prav zanimivo je videti fotokamero obešeno za vratom, medtem ko si popotnik še vedno zapisuje vozni red in kraje ob začrtani poti. Premalo se razmišlja, da je digitalna kamera prinesla nove možnosti, ki nam lahko olajšajo tudi
tisto, kar si v analogni dobi niti zamišljali nismo. Kjerkoli ste, fotografirajte
tisto kamor se želite vrniti. Recimo hotel, vstopno in izstopno postajo v podzemni železnici, turistično naselje ali ulico. Če ste pohodnik, fotografirajte na
vaši poti in ne boste se izgubili ob vračanju.
Več v članku (Fotokamera - Naš
vodič po poteh in ulicah).
Matjaž Intihar
Big Bang, d.o.o. | Šmartinska 152, Ljubljana | Tel: 01 309 37 00 | Ponudba velja od 18. 12. 2013 do 31. 12. 2013
oziroma do odprodaje zalog. | Cene so v € in vsebujejo DDV. | Tiskarske napake niso izključene.
10
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Nikon napredne nastavitve in PRO objektivi (predavanje/predstavitev)
www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Nikon Df / “nerazumno je razumno”
Kdor ima tradicijo in to tako s katero
jo lahko okarakteriziramo z besedico “legenda”, potem jo lahko po svoje predstavi in trži. Seveda tistim, ki
to tradicijo in te “legende” poznajo.
Tem fotografom zna biti Nikon ponudba s pridihom “legende”, še kako
razumna.
Tisti, ki se ne ozirajo nazaj, kaj je bilo! Tisti, ki so premladi in izkušnje ter bodoče “legende”
spoznavajo z danes najbolj sodobnimi napravami! Tisti, ki jih “staro” ne zanima! Tisti, ki ne priznavajo “legend”! ... Vsi ti se z nečim, kar
izhaja iz preteklosti in je daleč stran
od trenutne želene logike, nekako ne
strinjajo. Po njihovo je taka tehnika,
njena predstavitev, cena, povsem nerazumna. Kako le naj bo, ko nekaj
kar je novo, gledajo le z očmi želene
zadnje tehnike in ne neke nostalgije!
Zato ni čudno, da je kamera Nikon
Df ob predstavitvi naredila zanimiv
vihar. Forumi so večinsko bolj obiskani s strani tistih, kateri med fotokamerami še ne priznajo “legend”.
Kako le naj, saj jih v digitalni dobi
še niti nimamo. Priznajo ime proizvajalca, toda zaradi nepoznavanja
in nezanimanja, še ne cenijo njegovo
desetletja dolgo prehojeno pot. Današnja novost v komentiranju pa je,
da, če tudi nekaj ne poznaš, vseeno
komentiraš samo iz svoje smeri, t.j.,
s svojim nepoznavanjem preteklosti, razvoja fotoopreme in fotografov,
ki so bili desetletja nazaj na podobni začetni stopnici in imajo povsem
svoje zahteve. Ter predvsem, ne spoštuje se “legend”!
Tisti, ki pa že desetletja spremljajo fotografsko tehniko in opremo,
na vse skupaj gledajo drugače. In
prav kamera Nikon Df je tista, ki je
fotografom s poznavanjem ter dolgoletnimi izkušnjami s fotokamerami Nikon v analogni dobi, prinesla
končno nekaj zanimivega, novega,
dobesedno “svežega”. Nekam čudno
se tole bere “novodobnemu” fotografu! Seveda, tem uporabnikom kamera Nikon Df niti ni namenjena, dobesedno jim je “čudna”. Po forumih
so bile prve reakcije; predrago, nekam čudno sestavljena tehnika iz večih kamer, oblika, mala baterija, SD
12
kartica skupaj z baterijo, ni videa... in
še in še. Enako pišejo celo “novodobni” pisci o fotografski opremi. Pa ni s
tem odzivom nič narobe. Le ne prepričujte tistih, ki zaradi lastnih, drugačnih želja menijo drugače. Tem je
namenjena kamera Nikon Df, ne novodobnemu fotografu, ki meni da je
vsa tehnika 10X precenjena, da se
potrebuje še 100
v zlatih letih analogne tehnike, ime
Nikon nekaj posebnega. Samo profesionalni modeli so lahko nosili ime
Nikon, ostale kamere tega podjetja
so imele ime Nikkormat. Šele leta
1977 so se vse njihove kamere združile pod ime Nikon in
poleg modela F, smo
dobili še eno “le-
novih elektronskih pomagal in, da
je le tisto najnovejše dovolj dobro in
omembe vredno. Nikon Df, je neka
mešanica “stare” duše, tehnologije iz
profesionalne kamere in nekaj le te
iz povsem osnovnih Nikon kamer.
Vendar, to je to? Nekaj, kar te prevzame, ko kamero Nikon Df pogledaš, jo vzameš v roke.
Nikon Df te lahko prevzame. Ampak
samo, če kamero pogledaš iz drugega konca. Iz “drugega” konca, kot se
danes izdeluje preostale sodobne fotokamere, so jo videli tudi Nikon inženirji. In menim, da so si “stari” Nikon mački za risalno mizo kot tudi
tehniki, ki so že načrtovali analogne
kamere, res dali duška.
Ja, Nikon ima tradicijo (uradno) od
leta 1917. Vendar tista prava tradicija, kjer se je začela rojevati “legenda”, se začenja z letom 1959 in prvim
modelom sistemske kamere “F”. Ta
kamera je v višjem razredu hitro začela prevzemati primat nemškima
Leica in Contax. V bistvu je samo
Leica vzdržala “napad” japonskih
proizvajalcev z Nikon na čelu in še
danes kaže, še bolj “legendarno” ime.
Vendar med množicami in profesionalnimi fotografi, je od 1959 leta naprej vsem fotografom, ki so delovali
gendo” Nikon FM ter kasneje elektronski različici FE ter FA. To so štirje modeli kamer, ki so sedanje Nikon
inženirje navdihnili za razvoj samosvoje digitalne kamere. Kamera Nikon Df, naj bi bila njihov približek. S
tem bi Nikon ljubitelji, ki imajo kopico analogne opreme in katere digitalna tehnika še ni povsem prepričala, le našli sebi primerno tehnološko
“novo” kamero.
To je to! To je želel Nikon. Samo oni
(Leica na drug način) lahko zaradi
izredno široke baze naprednih fotografov izdelajo nek “nerazumni”
model, ki nikakor ne more prepričati
še tako zagrizenega Nikon novodobnega pripadnika.
Tisti fotograf, ki je imel ali poznal
modele FM, FE in FM ali celo model F (njihove različice) in je še danes
v dvomih kaj delati z D4 ali D800e,
je dobili na trgovske police tehniko
in obliko, ki pomaga, da “duša zopet
zapoje” ter se tako lažje vklopi v digitalni svet!
Kamera Nikon Df
Pogled na ohišje te takoj prepriča ali
pa odvrne. In spet smo tam. Starejši
ljubitelji in uporabniki Nikon kamer,
ki iz svojih “F” kamer sem ter tja pobrišejo prah, so imeli takoj orošeno
oko in že pripravili mesto ob “starejših” analognih predhodnicah.
Novodobni uporabnik Nikon kamer
je ob videnem Df samo debelo pogledal. Čudna oblika, ajde, tipalo od
Nikon D4 daje iskrico upanja v več,
saj si ga le redko kdo lahko privošči,
a že AF in druge tehnikali glede na
tehnične podatke ter na koncu cena,
da vedeti, da se čudijo, kaj je Nikon s
tem modelom želel. Ne, ne glejte in
razmišljajte o tem modelu, še manj
ga komentirajte. Ni za vas. Je za pravega dolgoletnega ljubitelja, ki kamere ne bo imel kot ene in edine za delo
in je za tistega, ki bo z njo in starimi
Nikon objektivi spoznaval tehnične novosti, ki jih je prinesla digitalna tehnologija. Bodi dovolj. Vemo za
koga je kamera Nikon Df namenjena
in kot tako jo tudi ocenjujmo.
Kamero Nikon Df pogledaš in veš.
Veš, da kamero poznaš. Veš po glavi, pod katero je zaščitena prizma.
Srebrni zgornji del ohišja in nekaj
črne gumaste zaščite imaš vtisnjen v
spomin. Sam si žal nikoli nisem mogel privoščiti kamere Nikkormat, ali
kasneje FM, kaj šele še bolj želeno
FA. To so bili visoki cenovni zalogaji. Edini moj Nikon je bila kamera
F-301, ki pa je že bila iz novega Nikon “sveta”, ko so začeljali ciljati tudi
med hobi fotografe.
Vendar oblika F/FM/FE/FA modelov je znana in tako je tudi s kamero Nikon Df. No več je gumbov, tu
je zaslon, ampak pomembno je ostalo in na kamero gledaš, kot bi bili v
letu 1985 in je Nikon predstavil naslednico, model FA. Le ta je zadnja
prava “legenda” Nikon kamer. Prišel
je AF sistem in tistih “pravih”, najbolj
naprednih ali tehnoloških legend od
Nikon ni več. (Modela F90, F100 sta
bila že preveč skomercializirana, F4,
F5 sta bila zaradi kardanskega ostrenja krepak korak za konkurenco.)
Nikon Df je od “predhodnic” višja
za okoli 2cm (odvisno od modela),
v širini enaka, v globini pa za okoli
5mm večja. Če smo na analognih “F”
modelih uporabljali še dodatni motor za navijanje filma, je po globini
celo manjša. Kamera Nikon Df je za
digitalne kamere lahka. In vsak, ki jo
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Skeniranje
je prijel v roke ji je to dodal vsaj kot
zanimivost, če ne že dobro prednost.
Analogne kamere “F” so bile za okoli
200g lažje, vendar z motornim držalom ter baterijami za vsaj toliko težje.
Na začetku me je motilo, da ohišje
deluje nekako plastično. Analogne
so bile odete v aluminij. Vendar najbrž se tu skriva tudi prednost zaradi
teže. Arne Hodalič je za Df lepo dejal. “Vedno me bo spremljala na poti,
saj je glede na težki D4, ki ima enako
tipalo z odličnim visokim ISO, pomembno lažja”. Tudi gumbi na zgornjem delu ohišja so poznavalcu analognih kamer znani. Vse pomembno
je takoj pri roki. V slabi svetlobi informacije vidimo v iskalu, ali na zaslonu, če ga vklopimo. Na vrhnjem
delu kamere je še “mini” LCD zaslon
z informacijo o času, zaslonki, bateriji in številu posnetkov. Z bližnjim
gumbom, ga lahko tudi osvetlimo.
Vse ostale nastavitve preko gumbov
so poznane že iz “pravih” Nikon kamer DSLR višjega razreda.
Iskalo je svetlo, veliko, kot se za kamero polnega 35mm formata (FX)
spodobi. Ima 100% pokritost motiva.
V kameri sami pa je tehnika tako,
tako. Če jo gledamo zgolj iz tehničnega pogleda, lahko rečemo, da je
vsega nekaj, oziroma toplo, hladno.
Vendar menim, da so tudi tu Nikon
inženirji našli nek kompromis, ki zagotavlja kakovost in dobro delovanje
s starejšimi objektivi.
Tehnika
Tipalo je iz kamere Nikon D4. Ja
neverjetno, kar iz Nikon reporterske kamere. Kar prinaša samo 16M
točk, vendar obenem prednost glede odlične slike v višji občutljivosti.
Vendar ni v tem glavni razlog, zakaj
so se odločili za ta korak. S tipalom
iz D610 ali celo D800e, bi bilo veliko
nezadovoljstva. Večina starejših, kot
tudi novejših objektivov te ločljivosti
ne zmore in slika bi bila “medla”, brez
detajlov, kontrasta. Razlika med sliko v centru in robom bi bila opazna.
Tako je odločitev za to tipalo povsem
logična.
Ker je na kameri Nikon Df omogočeno, da delujete tudi z veliko večino
starejših objektiv brez AF, so morali odpraviti še eno težavo. To je avtomatsko ostrenje. V bistvu mi je
celo zanimivo, zakaj v Nikon Df ni
možnosti, da bi zamenjali medlico
diapozitivov
za tisto iz časov analognega ostrenja (split-screen). Torej “razreza” in
“matiranja” slike, ko ni bilo izostreno. Ker je v Df znana medlica iz kamer DSLR, nudi avtomatsko ostrenje. Toda marsikdo se je začudil kako
to, da v kameri s to ceno ne nudijo
zadnjo Nikon tehnologijo faznega
ostrenja z 51 točkami. To ostrenje
poznamo iz D800e in D4. Če je že
tipalo za zajem slike iz D4, zakaj ni
še AF ostrenje. Za Nikon Df, so povzeli ostrenje iz Nikon D610. Nudi
39 ostritvenih točk in tipalo z delovanjem na kontrast. To ostrenje prinaša ožje polje delovanje in slika iz
roba objektiva nima vpliva, zaradi iskanja kontrasta lažjo ločljivost motiva, vendar z vplivom na manjšo hitrost.
Vendar tudi tu zakaj tipalo na
kontrast, se skriva trik v objektivih.
Večina najboljših novih objektivov,
kot tudi tisti iz analognih časov ima
za sodobna fazna AF tipala samo v
centru zadovoljivo ločljivost in kontrast. Bolj gremo k robu slike, slabša je ločljivost in posledično možna
razpoznavnost glede oddaljenosti v
faznem načinu fokusa. Torej ne da je
Nikon “šparal”, da so eksperimentirali glede tehnike, ampak optika žal
ne dohaja zmožnosti AF tipal s fazno
prioriteto. Nič drugače ni na drugih FX Nikon kamerah. S “slabimi”
objektivi je tudi ostrenje v težavah.
(Nimam sicer Nikon podatka, koliko njihovih FX objektivov zmore
delovati z vsemi 51 točkami v polni
ločljivosti faznega ostrenja, vendar
konkurent jih ima trenutno samo
pet, pa čeprav ima več prenovljenih
objektivov kot Nikon).
Formati zapisa so RAW, TIFF in
JPEG. ISO vrednosti so od 100 do
12800, lahko izkoristimo še elektronsko uravnano občutljivost H1
(25600) in H2 (51200). Zaslon je
velik 3,2 palca z ločljivosto 921.000
točk. Časi osvetlitve so od 30 sekund
do 1/4000 sekunde. V zaporednem
delovanju kamera lahko zajame 5,5
posnetka v sekundi. Mikrofona ni,
zvočnik je mono, manjka video zapis. Glede na velikost kamere je zanimivo, da so v kamero dodali manjšo baterijo EN-EL14, ki je v Nikon
D5200. Za zapis se uporablja samo
ena SD pomnilna kartica, ki je celo
ob bateriji, kot v kompaktnih kamerah.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
in
fotografij www.e-fotografija.si
Praznično darilo
e-Fotografija
Brezplačna predavanja - darilo za znanje
9. januar - Lightroom (obdelava slike)
15. januar - Photoshop (napredne tehnike predelave slike)
januar - Nikon napredne tehnike in objektivi
4. februar - Fotografija in potovanja (LJUBLJANA)
5. februar - Fotografija in potovanja (MARIBOR)
več na: e-Fotografija.si
Zaključek
Ni veliko za pisati. Verjamem, da je
mnogo Nikon inženirjev uživalo v
prenavljanju legend in zadovoljnih
s svojim delom. Prav tako so na kamero lahko ponosni v Nikon, saj legenda in črka “F” živi z novo tehniko
naprej.
Prav tako ob pogledu na kamero uživajo “stari” uporabniki, ljubitelji Nikon kamer. Tudi njim s tehniko “nabiti” D800e in D4 ne pomenita toliko
kot preprosta “filozofija”.
In po moje je Nikon zadel. Vsem tem
uporabnikom je dal možnost vstopiti
na “znan” način v digitalni svet, jim
omogočil visoko kompatibilnost sistema, lažjo kamero in dobro preprostost uporabe.
Kar pa je tem uporabnikom še bolj
pomembno. Nikon Df, bo v lepem
sožitju s kamerami F, FM, FE in FA.
S temi “legendami” bo kamera lepo
in nič kaj preveč “kričeče” sobivala v
mnogih vitrinah ljubiteljev te cenjene japonske znamke.
Ja res je. Kamera Nikon Df je opazno dražja (priporočena cena 2999€) od Nikon D610
ali celo od Nikon D800e. Vendar ima
Nikon Df nekaj, za kar bodo uporabniki, ki imajo dovolj globok žep raje
dali denar. Nekaj je po domače rečeno “štanca”, ki jo ima vsak, ki s kamero resno dela ali je ljubitelj zadnje
tehnike, povsem nekaj drugega je kamera, ki nudi zgodovinsko znano filozofijo in pridih “legend”. Vemo kdo
so kupci in zelo občasni uporabniki
le teh.
Moje osebno mnenje
Mene je kamera Nikon Df prepričala. Ne v tem, da bi jo imel za redno
delo. Tu mi je Nikon D800e, za moj
način dela in uporabo fotografij pokazala čudovite prednosti. Če bi iz
tega pogleda ocenjeval Nikon Df, bi
to kamero enostavno opisal, kot “nerazumna” ponudba.
Tudi za noben tehnični del ne moremo reči, da je res nekaj posebnega,
da je v kameri vsega toliko in tako
dobrega, da je vredna iz tega pogleda svojega denarja. Vendar vseeno.
Nikon Df, bi bila zame tudi iz smeri
resnega fotografskega dela čudovita
druga kamera.
Najbolj pomembno pa, z njo bi se
povrnil v mladostne sanje, ko sem
v Križankah na sejmu “foto antika”
občudoval kamere Nikkormat. Prav
tako v srednješolska leta, ko sta mi
Nikon FM in FE v trgovini v Celovcu vabili pogled in nove sanje, kako
imeti to mojstrovino. Zadnja res prava želja, ko sem že hodil v službo, je
bil model FA. Kamera, ki je imela
kljub avtomatikam P, A in S, še vedno pridih mehanike.
Ja, to je to. S kamero Nikon Df se povrneš v sanje. In če jih dobiš v novi,
uporabniki obliki, ko imaš (globlji
žep), ne vprašaš za ceno.
Vem, novodobni fotograf bo zamahnil z roko in ne čudim se. Še celo
prav ima. Vendar tudi on bo enkrat
starejši. In če bo Nikon čez 20, 30 let
še izdeloval fotokamere in naredil
neko “retro” primerljivost današnjih
kamer, katere si danes novodobni fotograf želi, se bo spomnil zakaj je Nikon naredil model Df.
Zame z modelom Df, “legenda” živi
naprej!
Matjaž Intihar
13
Osnovni tečaj fotografije
-
13. do 15. februar
www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Canon EOS 700D / Klon z višjo ceno
V bistvu bi moral zapisati naslov, “ko
v marketingu naredijo kamero”!
Za
preizkus kamere EOS 700D, bi lahko naredil samo Copy/Paste iz preizkusa EOS 650D in bilo bi vse predstavljeno. Pustimo res minorne štiri
spremembe.
Vendar kamera z novo
številko je tu, preizkusimo jo kot, da
nudi nekaj kar je novo. Vendar, s kamero EOS 700D pri Canon samo kažejo, kako dobra in še vedno konkurenčna je EOS 650D.
Torej je to test,
v katerem pod novo, višjo številko
še enkrat spoznavam dobre lastnosti
EOS 650D!
Če ste še neizkušeni in uporabljate
predvsem zeleno (popolno) avtomatiko ali slikovne avtomatike, potem
večina gumbov niti nima funkcije
delovanja.
Enostavno so izklopljeni in neizkušen fotograf tako ne more “pokvariti” nastavitev.
Za bolj izkušene, ki prestopijo v kreativne nastavitve P, Tv, Av ali M, pa
gumbi oživijo. Sam menim, da je ta
način uporabe kamere odličen.
nem še neizkušenega fotografa samo
motijo in begajo.
Za izkušenega hobi
fotografa pa celoten meni ob uporabi
kreativnih programov P, Tv, Av in M
oživi. Tako lahko vsi, začetni in napredni fotografi pridejo na svoj račun.
Ostrenje AF / ročno
Avtomatsko ostrenje je hitro in natančno. Začetni hobi fotograf, ki
uporablja zeleni in
slikovne programe
je po eni strani
lahko ome-
Ohišje
Canon EOS 700D je povsem enakih mer kot predhodnica EOS
650D 133x100x79mm. Je pa za
5g težja. Zdaj je teža ohišja 575g
z baterijo. Ohišje je iz trpežnih
in trdnih plastičnih mas. Matirana plastika in za ta razred kamer
veliko gume s poudarjam, novo
obliko odtisa, da kamera ne drsi
iz roke, si zaslužijo pohvale.
Pridemo pa do naslednjega kompromisa. Za moške roke je kamera EOS 700D lahko tudi premajhna in vedno dobimo tisto željo po
več. Po drugi strani pa ima manjše
ohišje svojo prednost in marsikateri uporabnik profesionalnih velikih ohišij na hobi fotografiranje raje
vzame manjšo in lažjo kamero. Torej, za naprednega fotografa manjše
ohišje EOS 700D ne bo zadovoljivo
kot prva kamera. Za hobi fotografe,
predvsem ženske roke in vse tiste, ki
žele manjšo ohišje in težo, pa bo še
kako dobrodošlo.
Za tiste, ki želijo v dimenzijah še
manjšo kamero in v kakovosti ohišja
in tehniki celo malo bolj napredno,
je na voljo EOS 100D.
Nastavitve na kameri
Na kameri imamo 23 gumbov. Začetnemu fotografu se lahko sliši veliko,
naprednemu malo. Toda EOS 700D
je namenjena začetnemu in naprednemu hobi fotografu, ki si želi uporabljati kamero DSLR. Za oboje pa
ima po mojem mnenju Canon najboljšo rešitev.
14
Kakovost slike
Nič se ni in se ne more spremeniti
glede na EOS 650D. Tipalo, procesor, algoritmi so ostali enaki.
Pomembno je predvsem sledeče. Kamera Canon EOS 700D ima izredno
kakovost slike ob 18M točk, kolikor
jih premore tipalo.
V zeleni avtomatiki in ob uporabi
slikovnih programov, bo kamera ob
razpoznavanju motiva sama poskrbela za tem bolj jasno, kontrastno in
ostro sliko, bogato z barvnimi toni.
Ob uporabi kreativnih programov
ima fotograf več možnosti ročnih korekcij, da bo kasneje v računalniškem
programu za obdelavo slike prišel do
maksimalne končne kakovosti.
Bolj zahtevni pa bodo izbrali RAW
zapis in s tem še višjo možno končno kakovost.
Uporabniška vrednost
kamere glede na ceno
Kamere drugih proizvajalcev omogočajo tudi v popolni avtomatiki
prenastavljati načine izbire ostrenja, merjenja svetlobe, korekture
bele barve, menjati točke ostrenja,
itd. Toda iz prakse na tečajih e-Fotografija in drugje, še kako dobro
vem, da, če začetni uporabnik kamere DSLR deluje pod zeleno ali slikovno avtomatiko, potem bolje, da ostale funkcije niso na voljo, saj jih niti
ne razume. Tisti, ki že pozna osnove
in izkorišča kreativne programe P, Tv
ali Av pa ve, da takrat dodatne nastavitve še kako pridejo prav in jih tudi
zna uporabiti.
Meni za hobi fotografa
Še ena dobra lastnost, ki jo Canon
nudi v večini fotokamer DSLR. Dokler nisi izkušen je preveč funkcij celo moteče in marsikomu daje
dvom, celo strah zakaj toliko nastavitev. Zato v zeleni avtomatiki, ali pri
uporabi slikovnih programov, Canon v meniju skrije polovico funkcij.
Le zakaj bi bile na voljo, če v glav-
jen, ker kamera v teh nastavitvah
omogoča ostriti samo preko vseh
točk. Toda so si dovolj blizu, da ne bi
smelo biti preveč zgrešenih posnetkov glede ostrine. Tudi, če kamera konkurenčne kamere omogočajo
prenastaviti točke v teh programskih nastavitvah, ti fotografi vseeno
uporabljajo za ostritev vse točke ali
pa nevede prestavijo točko in niti ne
vedo kje kamera ostri. V kreativnih
programih si preko desnega zgornjega gumba izberite ostrenje preko centralne točke in, če želeni del
ostrega motiva ni v centru slike izkoristite način rekompozicije.
Ročno
ostrenje je s kamero EOS 700D možno, vendar nam vse vgrajene medlice v današnjih kamerah DSLR ne
omogočajo najboljše kontrole. Zato
se v veliki večini primerov naslanjamo prav na AF način ostrenja.
Priporočam branje in nasvete iz članka
o težavah avtomatskega ostrenja (vse
o AF ostrenju!).
Da je pri video snemanju ostrenje tiho in brezstopenjsko poskrbijo novi objektivi STM.
Tu bom kratek. Glede na dejstvo, da
je EOS 700D popolni “klon” modela EOS 650D, je predraga. Vsaj dokler bo na trgu še EOS 650D. Končno imajo kupci na “slabših” trgih tudi
kakšno prednost. Ta je v tem, da je na
teh trgih na voljo dovolj kamer EOS
650D, katere pa na “boljših” trgih
skoraj ne morete več dobiti.
Zaključna beseda
V preizkusu kamere EOS 650D sem
v zaključku zapisal. “S kamero Canon EOS 650D je postavljen nov
mejnik med kamerami za hobi fotografe.
S svojo zmogljivostjo meji že na uporabnost za napredne fotografe, a so
jo vseeno omejili do te mere, da ni
konkurenca EOS 60D, čeprav ji je že
v marsikateri lastnosti blizu.”
Za kamero Canon EOS 700D ne moremo reči, da je tehnično nova, da je
prinesla novosti in presežke. V bistvu so samo spremenili ime. Kamera EOS 650D pri nas še vedno ostaja v prodaji in ker je enaka, nam že
razlika v ceni okoli 200€ pri ohišju
pove, kaj izbrati. In ker smo v razredu “slabših” trgov, bo EOS 650D še
kar nekaj časa na voljo!
Matjaž Intihar
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Napredni tečaj fotografije
-
1. in 6. februar
www.e-fotografija.si
Olympus OM-D E-M1 / Prava nadgradnja
Tehnika
Kamera Olympus OM-D je iz sistema mikro 4/3.
Ta je v razredu kompaktnih kamer z izmenljivimi
objektivi. Imenujemo jih tudi kompaktne sistemske kamere (CSC). V bistvu je Olympus pri kamerah OM-D združil DSLR lastnosti in elektronska
pomagala. Po obliki kot uporabniški vrednosti
je to kamera iz pogleda DSLR. Glede majhnosti,
kompaktnosti, elektronskega iskala (EVF) pa ostaja v svojem razredu. Le s to razliko, da jo EVF iskalo postavlja na najvišjo stopnico brez zrcalnih
kamer z izmenljivimi objektivi. Iskalo so močno
prenovili na proti predhodnici. Ima visoko, skoraj
še enkrat višjo ločljivost 2.4M točk. Iskalo je svetlo, pokriva 100% motiva in zaradi sklopa leč z res
veliko producirano sliko. Velikost pogleda na motiv preko EVF iskala v tako majhni kameri je res za
pohvaliti. Večina APS-C kamer DSLR nam nudi
manjšo sliko. Tudi to novo EVF iskalo pa še ni za
primerjati s klasičnimi iskali z medlico in prizmo
(stekli), a je dovolj uporabno. Če si vajen pogleda
preko medlice in prizme, gre zamera samo opaznemu zamiku, neostrini zarisa slike ob premiku
kamere in previsokemu kontrastu slike. Se pa EVF
iskala uporabnik navadi, saj te kamere ne bomo
uporabljali za hitre reporterske namene in ročno
ostrenje.
Zaslon velikosti 3 palce ima 1.037.000
točk, je OLED tehnologije in občutljiv na dotik.
Preko dotika lahko izbiramo mesto ostrenja in
prožimo.
Tipalo je CMOS in nudi solidnih 16M točk. V
hobi fotografiji se več
niti ne potrebuje.
Vendar tu se vidi, da
manjše tipalo glede kakovosti še ne zmore leteti
z mega točkami, kot posledično tudi ne konkurirati pri visoki občutljivosti (ISO). In to je bil tudi
razlog zatona osnovnega 4/3 sistema. (V opombo.
Že s kamero OM-D E-M5, objektivom 75-300mm
in 16M točkami sem uspel z mnogimi detajli in
ostro, izpisati plakat velikosti 50x70cm).
Kamera OM-D E-M1 zmore zaporedno snemati s kar
10 posnetki v sekundi brez AF in s 6.5 posnetka z
AF.
E-M1 nudi 1/8000 sekunde in sinhronizacijski
čas za bliskavico kar 1/320 sekunde. Tudi ti dve lastnosti sta izboljšani glede na predhodnico.
Kakovost slike
Olympus je s sistemom mikro 4/3 šel pravo pot.
Od tega sistema se ne pričakuje tehnično vrhunske
fotografije v vseh pogledih, kot v dražjih kamerah
DSLR. Manjše tipalo prinaša druge bolj uporabne
prednosti v razredu brez zrcalnih kamer z izmenljivimi objektivi. Pa vseeno!
Fotografije so odlične, JPEG datoteke res všečno
popravljene že v procesiranju kamere in za veliko
večino ni potrebne dodatne obdelave v računalniškem procesu. Visoka občutljivost kameri ne dela
težav. Seveda ni primerjave s kamerami višjih razredov DSLR. Toda za napredne fotografe, ki žele
biti zgolj v razredu teh kamer in jim kompaktnost
in majhna teža sistema pomeni več, se z višjo kakovostjo nekaterih kamer DSLR niti ne obremenjuje.
RAW zapis nam v nekaterih primerih lahko doprinese opazno višjo kakovost slike. Toda že JPEG
datoteke so odlično obdelane, za uporabnike kamer najvišjih razredov DSLR po domače povedano »peglane«. Kar doprinese visoko kakovost za
takojšnje oglede fotografij na zaslonih, projekcijah. Razlika JPEG/RAW se opazi v večjih povečavah na papirju in še to iz pogleda od blizu. Vendar
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
tudi kot že zapisano me je datoteka iz Olympus
OM-D E-M1 tudi v tem pogledu pozitivno presenetila.
Za konec
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Olympus je s predhodnico E-M5 presenetil predvsem z “retro” obliko na OM-1 in njej podobnimi merami. Vendar v današnjem svetu kamer je
majhnost lahko tudi slabost. In pri DSLR kamerah
se je dobro držanje v roki še kako prijelo. E-M5
je imela svoj namen in odlično marketinško potezo iz pogleda spominov “retro”. Toda kamera
je bila premajhna in dodatno držalo je bilo obvezno. Pri kameri E-M1 so majhnosti in “retro”
obliki dali opazno manj poudarka.
V merah
130x94x64mm ohišje ni več tako majhno
kot nekdaj analogna OM-1 in predhodnica
OM-D E-M5 (122x89x43mm). Vendar prav
večja mera ohišja doprinese k boljšemu držanju kamere v roki. Zdaj so opazno povečali
držalo, kar je zelo dobrodošlo, saj smo morali na res majhni predhodnici za lažje držanje
kamere uporabiti dodatno držalo. Tudi prožilec in nastavitveni kolesi, so pri E-M1 ergonomsko bolje postavljeni.
Teža kamere 497g je še vedno nizka. Ohišje je iz
magnezijeve zlitine, zaščiteno na vlago, prah, dežne kaplje. Glede rokovanja s kamero in nastavitvami rabimo nekaj časa, da se navadimo na samosvojo Olympus filozofijo. Še na proti predhodnici
je pri nastavitvenih gumbih več sprememb. Vendar bo uporabnik hitro spoznal nastavitve in ga
samosvojost v postavitvi le teh ne bo dolgo motila.
Kamera Olympus OM-D E-M1, nudi možnost
uporabe v praksi kot jo poznamo iz razreda DSLR
in zraven še kompaktnost celotnega sistema. V
malo fototorbo lahko shranite ohišje ter pet, šest
objektivov od goriščnice 16mm do 600mm
(ekv.35mm), bliskavice z radijskim vodenjem in še vedno vse skupaj zasede manj
prostora kot po goriščnicah pol manj
zmogljiv sistem iz razreda DSLR.
Seveda je kamera OM-D E-M1 nek
kompromis. EVF iskalo nikakor ni primerljivo s tistim iz kamer DSLR, vendar
je uporabno. Kamera ne nudi tiste hitrostne odzivnosti kot cenovno enake kamere iz razreda DSLR, toda še vedno je
zadovoljivo hitra.
Če razmišljate o kameri, ki nudi kompaktnost
sistema vedite, da to trenutno najbolje nudi prav
Olympus OM-D E-M1. Kamero iz mikro 4/3 razreda sploh ne primerjajte s kamerami DSLR.
Olympus OM-D E-M1 je lahko v mnogočem povsem primerljiva, vendar njena prednost je v kompaktnosti sistema. Prav to lahko marsikomu šteje. Z EVF iskalom je daleč višje od kamer PEN in
ostalih CSC konkurentk.
Tisti uporabniki kamer
Olympus, ki so prešli iz kamer PEN na OM-D
ker jim je do sedaj manjkalo iskalo, so navdušeni.
Uporabniki klasičnega sistema 4/3 so končno dobili nekaj, da dodajo v svoj E sistem in s pomočjo
adapterja lahko uporabljajo vse E objektive.
Naj zaključim. Kamero Olympus OM-D E-M1
ne primerjajte s kamerami DSLR. Ni njihova zamenjava ali konkurentka. Je prej tista kamera, ki
osvoji s kompaktnostjo sistema in široko uporabno vrednostjo. Če je to vam več vredno od hitrosti in dobrega pogleda skozi pravo iskalo, potem
je OM-D E-M1 odlična izbira. Ne malo uporabnikov kamer DSLR je spoznalo, da jih za svoj način fotografiranja ne rabijo in so šli v razred kamer brez zrcala in izmenljivimi objektivi. Tu si je
sistem PEN odrezal največji del pogače, ki niti ni
več majhna. Zato so pri Olympus s kamero OM-D
zadeli v polno. Marsikateri PEN uporabnik si jo
bo (je že) zaželel, saj še vedno nudi kompaktnost a
prav zaradi EVF iskala, boljšega držanja v roki, še
večjo uporabniško vrednost.
Test lahko zaključim tudi tako. Olympus OM-D
E-M1 ima svoje velike prednosti. So za vas dovolj
močne, da se odločite za njo pa veste samo vi. Sam
za kamero OM-D E-M1 in kameri določen sistem
kar rečem, “Sistem za FotoPOTEP”!
Matjaž Intihar
15
LIGHTROOM predavanje
(brezplačno)
/ 9. januar www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
FotoPOTEP Namibija maj 2014
Namibija – Raj za
popotnikovo oko, dušo,
fotokamero…
Kdor ima vsaj malo popotniške žilice, rad raziskuje svet. Pridemo iz našega pravkar zaključenega potovanja
in že načrtujemo nova. Polni lepih
vtisov si večkrat rečemo, na to lokacijo se bom še vrnil. Vendar poznamo, le redko kdaj ponovimo že “odkljukano” potovanje.
Če želimo od potovanja več kot le videti ga, nam nekaj ne da miru. Sam
sem že opisal moj način potovanj
(članek: FotoPOTEP - Moj način potovanja).
e-Fotografija FotoPOTEP
NAMIBIJA maj 2014
Ker me Namibija ne izpusti in, ker
sem mnoge že peljal na FotoPOTEP
na Bali, Tenerife, Toskano..., menim,
da je najbolje, da vam predstavim še
zame tisto najbolj fotogenično, Namibijo.
Predvideno od 30. aprila do 18. maja
v času njihove jeseni (smo le na južni polobli) prepotujemo ta fotogenični raj na zemlji. Z nami bodo čez
dan prijetne dnevne temperature od
20 do 26 stopinj, večeri pa znajo biti
hladni.
Kaj je za oko, dušo in
spomine?
Zakaj sem šel še enkrat v Namibijo?
Ta daljna dežela na jugu Afrike? Pred
tremi leti so me pokrajina, ljudje, živali, fotografsko zelo navdušili, ampak nekaj je v moji zbirki fotografij
in videov manjkalo. Zato sem si še
enkrat želel na bolj fotografsko potovanje, da bi na določenih lokacijah
ostal dlje časa in dobil tisti pravi fo-
tografski material.
Že na začetku naj povem, da je pot
prijazna in nič kaj naporna. Hoje je
dnevno za vzorec, tisti ki želite, pa se
lahko za uro ali dve zagrizete v sipino (visoke so tudi 300m), ali pa greste teči po enkratni podlagi doline
Deadvlei. Namibija je celo tako prijazna, da je primerna za potovanje z
otroci. Fotografirate na potovanjih
ali ne, ni pomembno. Tisti, ki že, boste uživali v motivih po fotografsko
in ob nasvetih spoznali še kaj novega.
Tisti, ki še ne fotografirate veliko, ali
ste samo sopotnik, sopotnica, boste
spoznali kako se bolje ujame motiv z
vašo kamero, oziroma kako se naredi
svojo fotografijo za spomin. In predvsem, da se spozna kako se uživa v
enkratnih svetlobnih kulisah, pokrajini, ob ljudeh in divjih živalih, kar
nudi Namibija.
Na našem e-Fotografija FotoPOTEPu bomo najprej spoznali glavno
mesto Windhoek, prevzeli velike terenske Toyote, šli v trgovino »Spar«
po prve zaloge in gas po levi strani
ceste. Samo nekaj 10km asfalta, potem pa v divjino na prašni makadam.
Najprej v kamp Sessriem in tri krat
v puščavo Namib z jutranje/večernimi rdečimi sipanami ter tisto enkratno, s sipinami obkroženo področje
blatno slanega predela Deadvlei, kjer
več kot 500 let stara drevesa stojijo
točno za nas. Enkratno za naše oko
in fotografijo naših spominov. Ne
vem koliko časa bodo še pustili, da
tisti redki turisti, ki ostanejo tu več
ur lahko še hodijo okoli in se dotikajo teh povsem suhih debel.
Po treh dneh enkratnih sipin in spo-
Deadvlei. Barve, ki goljufajo naše oko. Ne pa naše razpoloženje in veselje ob gledanju te čudovite pokrajine. Pan (blatno slana) trdna površina je nastala v času, ko je tu bila še voda.
Sipine so zaprle dostop vode in površina se je strdila. Drevesa so se posušila. Še po več kot
500 letih je pred nami dolina, ki jemlje dih. Ker je suho, se je obdržal tudi les, ki v to čudovito
pokrajino doda dodano vrednost. Pravi fotografski raj!
16
Zakaj sem že omenil, da je Namibija en sam “kinč nebeški”. Jutranja in poznopopoldanska
svetloba pričarata barve, da včasih celo odložiš fotokamero in uživaš. Dobesedno, prizori
za dušo.
znavanja okolice, ko bomo že videli
orikse, noje, divje svinje, skokonoge gazele, kojota, se bomo odpravili
proti Swakopmundu. Turističnemu
mestecu, ki pa ima zaradi nemške
kolonialne preteklosti povsem nemški pridih. Še preden pridemo do
tega arhitekturno enkratnega mesteca, se bomo ustavili v zaselku Solitaire. »Apfel strudel« nam bo dobro
del. Ja imajo pravo pekarno s svežimi
štrudli, mafini, kruhom. Pred bencinsko črpalko in barom je nekaj starih ameriških avtomobilov, ki so čudovita fotografska kulisa.
V nadaljevanju se peljemo preko ozkih prelazov do granitne skale Vogelberg. Splezali bomo na njo in kasneje
šli preko prašnih, kamnitih ravnic do
nekdaj angleške enklave Walwis bay.
Še 30km ob sipinah in smo v turističnem Swakopmundu. Hotel, postelja,
tuš, restavracije, zabava, pregled fotografij, arhiviranje...
Nadaljujemo mimo skrb zbujajoče
obale Sketeton coast. Na stotine ladij
je spoznalo zakaj je to obala okostij.
Po slani cesti se peljemo ob obali in
proti meglicam iskali ladje, ki jih je
ta peščena, stalno premikujoča obala vzela za vedno. Ob obali je veliko
ribičev, ki marsikdaj ujamejo tudi
morskega psa.
Po nekaj urah vožnje ravne prašne
ceste, se pred nas postavi pet pravih
špičastih gora. Granitne skale sredi
ravnine se dvigujejo tudi do 1600m.
Kar dva dni si bomo vzeli za še eno
fotogenično, kičasto lokacijo rdečih
skal in naravnega granitnega mostu,
čez dan pa za raziskovanje treh mest
Usakos, Karibib do Omaruruja.
Nadaljujemo v tisto pravo črno Afriko in kaj kmalu se pokažejo nam zanimivi prometni znaki. Na njih je narisan slon. Ob poti pa tudi že kakšna
zebra in Velbičica, samo v teh krajih
rastoča rastlina. Preživi lahko tudi
2000 let. V 19.stoletju jo je kot prvi
odkril in opisal Slovenec, Velbič.
Na koncu dneva pa Palmwag in
Grotberg, kjer je veterinarska kon-
Zadnji sončni žarki osvetljujejo pokrajino. Vedno se najde kakšen zanimiv fotografski motiv.
Udeleženke našega 1. FotoPOTEPa pa “hajd” v avto in v “life”.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Fotografija in potovanja - predavanje MARIBOR / 5. februar www.e-fotografija.si
trola in ravna planota z enkratnim
razgledom v dolino, bazenom.
Ob poti, kjer bodo naše oči že iskale slone, žirafe, opice in predvsem
Himbe, pridemo do zadnjega mesta, kjer se še kupi prehrambene zaloge. Opuwo pomeni konec. Naprej
so samo še nomadske vasi, skrite nekje med grmovjem in spoznali bomo
Himbe. Nomadsko ljudstvo, ki živi
še dokaj tradicionalno v ogradah in
blatnih kolibah. Ženske so komaj kaj
oblečene in kar je najbolj zanimivo,
ne umivajo se. Nikoli v svojem življenju. Za »higieno« skrbijo tako, da
se mažejo z mastjo in okro. Njihova
rdeča polt je nekaj posebnega in kot
pokrajina v jutranji, večerni svetlobi.
Tudi k njim pa počasi že prihaja civilizacija, kar se lepo vidi na Himba
ženskah v Opuwo. V mestu se oblačijo za oči turista v barvita kičasta krila
in obeske. Vedo, da bo nevedni turist
dal za posnetek tudi kakšen dolar. Ja
tudi tu velja, da se realnosti življenja
ne išče v mestih. Torej mi gremo v
divjino.
Iz Opuwo se bomo odpravili naprej
proti Epupa falls (slapovom). Čudoviti slapovi na reki Kunene na meji
z Angolo.
Potem pa zopet nazaj skozi Opuwo
v Kamanjab in k gepardom, na poti
nas lahko preseneti skupina žiraf,
sloni. Na farmi lahko geparde celo
božamo in se sprehajamo med njimi.
V odprtih avtomobilih bomo šli še
na hranjenje divjih gepardov.
Nato pa Etosha. Nacionalni park, velik kot Slovenija je namenjen divjim
živalim. Od levov, leopardov, gepardov, slonov, žiraf, kudujev, nosorogov..., vse se prosto giblje, mi pa se
po parku sami vozimo s svojimi vozili, zvečer pa smo mi pred živalmi zaprti za ograjo kampa. V parku je več
napajališč, kjer se v bližini zadržujejo živali. Zjutraj lahko vidimo leve
po nočnem obroku, kako lenarijo v
senci. Leopard ob pravkar ujeti gazeli
bojazljivo pogleduje nazaj, da ni kje v
bližini lev ali hijene. Žirafa na odprtem delu planote opazuje okolico, da
se mladiča lahko paseta, sloni pa kot
Bližnje srečanje. Ja veliki so, res veliki!
Gepard, leopard ali lev. Vse ti lahko prekrižajo pot.
Himbi so posebno ljudstvo, plemena. Gibljejo se med Angolo in Namibijo. V bistvu so pastirsko ljudstvo. Ženske ohranjajo tradicijo tudi v oblačilih. Nikoli se ne umivajo. Dva krat na
dan se namažejo z okro in mastjo.
največji tanki hodijo po cesti direktno proti avtu. Včasih se malo stepejo in naredijo pravi zvočni in prašni
kažin. Zeber, gazel, kudujev, nojev
pa sploh ne moremo zgrešiti, saj so
v velikih čredah in včasih lepo stojiš
z avtom in čakah, da procesija živali
prečka cesto.
V kampih pa bazen, restavracije, bari
in na večer ob sončnem zahodu še
obisk napajališča za zadnji ogled slonov, nosorogov, levov...
Treba bo počasi že nazaj v Windhoek. Prespimo, predamo avtomobile
in nas zapeljejo na letališče ter polet
domov.
Zahtevnost potovanja
Kot že omenjeno, samo potovanje
ni fizično naporno. Kamorkoli gremo smo vedno v bližini avtomobila.
Kdor pa želi, si lahko najde čas tudi
za več fizične aktivnosti. Še najbolj
obremenjujoča je lahko vožnja sama.
Kakšen dan se vozimo tudi po pet ur,
vendar z rednimi postanki predvsem
ob lepih motivih za fotografiranje.
Pet krat spimo v hotelih, ostale lokacije so v urejenih kampih.
FotoPOTEP Namibija 2014
Kdaj: 30. April do 18. Maj
Prijave: [email protected]
Matjaž Intihar
Meseca marca vas peljem
na BALI in Tenerife,
maja v Toskano.
Če smo že tam! Malo humanitarnega prispevka v obliki jabolka in vode več šteje, kot še taka
donacija raznim humanitarnim skupnostim. Hvaležnost vidiš v očeh.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
e-Fotografija.si
17
Praktični tečaj BLISKAVICA - 26. februar
www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Metadata - v digitalni fotografiji
Od kar obstaja fotografija, kot v celotni dobi analogne fotografije, so/smo si fotografi ob pregledu
fotografij, želeli še enkrat podoživeti kako je bila
nastavljena kamera, kakšna je bila svetloba..., torej
nastavitve in pogoji na samem kraju zajetega motiva. Spomin je bil vedno subjektiven, zato so/smo
si nekateri zelo marljivi začeli zapisovati na papir
vse pomembne podatke (ekspozicija, zaslonka,
ura, pozicija sonca, svetloba in še kakšen podatek
o motivu). Pa tudi to ni bilo dovolj. In tako so rasle želje po čim boljšem in doslednem zapisovanju,
kar pa se je omogočilo šele s pojavom digitalnih
kamer DSC (Digital Still Camera). Mnoge podatke zapiše že sama fotokamera ob procesiranju in
zapisovanju slike na pomnilno enoto, druge lahko
vnesemo sami in tako imamo množico podatkov,
karere poznamo pod izrazom METADATA.
Opredelitev pojmov
Malokdo se vpraša, za kaj sploh gre. Najpogosteje
usvojimo novi izraz in ga tudi uporabljamo, le da
nas ne tišči. Sam nisem bil zadovoljen s tem in sem
začel raziskovati pomen in sestavo te besede, pozneje pa še njeno vsebino. Če izraz poslovenimo,
bi ga lahko prevedli v metapodatki. Zdaj pa skušajmo razčleniti besedo in poiskati pomen:
META v zloženkah pomeni preseganje tega, kar je
pomen osnovne besede; premeno, prehajanje, težnjo (Veliki slovar tujk).
PODATKI (angl. data) so celota nevtralnih sporočil o določenih dejstvih, iz katere je mogoče oblikovati za sprejem odločitev potrebne informacije
(Pojmovnik poslovne informatike).
METAPODATEK (angl. metadata) je podatek o
podatku, ki zajema njegov opis, značilnost, nahajališče, uporabo ... Uporablja se za zagotavljanje,
opis in opredeljevanje uporabnikovih podatkov
in je vsebina kataloga posameznih podatkov (Pojmovnik poslovne informatike).
DSC – digital still camera je mednarodna kratica
za digitalno fotokamero (still je angleška beseda, ki
pomeni molčeč, miren, tih) in so jo glede na takratne analogne kamere, ki so že same previjale film
in izvajale druge funkcije, uporabili za opredelitev
digitalne ali mirne, tihe kamere.
EXIF – digitalne kamere in optični bralniki shranjujejo podatke o kameri, podatke o pogojih, pod
katerimi je bila zajeta slika, čas in datum zajema
ter še druge podatke, ki so shranjeni v naslovu
(header). Japonska razvojna asociacija elektronske
industrije JEIDA je za skupen tip naslovnih podatkov postavila standard, ki ga je opredelila kot
izmenljivo slikovno datoteko EXIF (Exchangeable
Image File), ki omogoča shranjevanje izmenljivih
podatkov v digitalni fotografiji, kjer se uporablja
kompresija JPEG.
IPTC je kratica za mednarodni tiskovni in tele-
18
komunikacijski komite (international press telecommunications council), ki daje priporočila za
standardizirane strukture metapodatkov v elektronskih medijih, kot so slika, video in avdio.
JPEG (Joint Photographic Experts Group) je tehnika stiskanja podatkov barv in sivih tonov v sliki
z minimalnim poslabšanjem slike (lossy compression). JPG je 8 bitna datoteka RGB in podpira 16.8
milijonov tonskih vrednosti. Algoritem je zelo
učinkovit pri stiskanju podatkov barvnih fotografij. Pri stiskanju podatkov lahko uporabljamo več
stopenj kakovosti. Slabše rezultate pa dobimo pri
stiskanju datotek grafov in tabel (linije in visoki
kontrasti).
GIF (Grafics Interchange Format) je tehnika stiskanja podatkov brez izgub (lossless compression), ki pa podpira samo 255 tonov v posamezni
RGB barvi. Uporaba GIF je primerna za fotografije z malo barv ali črno-bele, kakor tudi za grafe
in linije.
PNG (Portable Network Graphics) je bil razvit kot
odgovor na GIF, ki pa je brez patentnih zaščit. Dovoljuje 5–25 odstotkov več stiskanja kot GIF in pri
večkratni transformaciji ne povzroča popačenja.
Vendar je glede na JPEG datoteko z manjšo možnostjo stiskanja podatkov, posledično ima višjo
kakovost zapisa.
TIFF (Tagged Image File Format) je univerzalen
slikovni format, ki je uporaben z mnogimi programi za obdelavo, predelavo in gledanje slik. JPEG
podpira samo 8 bitov po kanalu enoplastnih slik
RGB ali CMYK. TIFF pa podpira 16 bitov po kanalu Lab, RGB in CMYK. TIFF se uporablja zelo
pogosto v tiskarski in založniški industriji. Tudi
nekatere digitalne kamere omogočajo zapis TIFF
datoteke kot nestisnjene alternative nasproti stisnjeni JPEG. Če kamera omogoča zapis RAW, je to
gotovo najboljša alternativa.
RAW v primerjavi z JPEG in s TIFF ni kratica, pomeni pa “surov” ali “neobdelan”. Datoteka v zapisu
RAW vsebuje izvirne podatke o fotografiji, kot pridejo neposredno iz senzorja pred obdelavo. Zaradi
tega lahko podatke RAW obdelamo pozneje v računalniku s posebnimi programom, ki imajo algoritme za njihovo prepoznavanje.
Metapodatki
Metapodatek kot pojem se je pojavil bolj ali manj
intuitivno, brez kake posebne definicije, ki bi natančno opredeljevala pojem. Najbližji pomen dobimo, če rečemo, da so to podatki o podatkih.
Mnogi niso mirovali in so začeli iskati strokovno
utemeljene pojme za opredelitev, npr.: Metapodatek je strukturiran, preveden podatek, ki opisuje
značilnosti nosilcev podatkov in njihovih entitet,
da pomagajo ugotavljati, razkriti, oceniti in upravljati opisane entitete.
Taka razlaga se ne uporablja pogosto, ker se želimo osrediniti na glavni namen uporabe metapodatkov, to pa je najti objekt, njegove entitete oziroma pripomočke ter tako zanemariti druge podatke
za optimiranje kompresijskih algoritmov. Metapodatke v glavnem uporabljamo, da pospešimo in
obogatimo iskanje pripomočkov, ki pa jih delimo
na strukturne in vodilne. Strukturni metapodatki
se uporabljajo za opisovanje struktur sistema, kot
so tabele, vrstice in indeksi. Vodilni metapodatki
pa nam pomagajo iskati postavke, kjer so ključnega pomena iskalni pojmi. Metapodatki so splošno
uporabni podatki na različnih področjih našega
delovanja, kot so relacijske zbirke podatkov, poslovni ter informacijski sistemi, dokumentacijski
centri, zemljiški podatki in, seveda, kar nas najbolj
zanima, so slikovni in zvokovni podatki. Podatki o
slikah so najpogosteje shranjeni v datotekah TIFF
oziroma EXIF. Slikovni metapodatki so običajno
shranjeni kot polja oziroma etikete (tags). Ta polja
vsebujejo pomembne podatke o nastanku in vsebini slike, ki nam omogočajo hitrejše iskanje. Videz
ureditve metapodatkov v digitalni fotografiji vidimo na sliki 1.
Slika 1: Metapodatki v programu Photoshop / Bridge
Uporaba datotek EXIF
Iz dosedanjega razmišljanja smo ugotovili, da so
pomembni podatki pri fotografiranju z digitalno
kamero spravljeni v podatkovni mapi, imenovani
EXIF. Da so ti podatki oziroma informacije dosegljive vsem na enak način, je bilo treba tak način
shranjevanja standardizirati. Uporaba podatkovnika Exif namreč omogoča, da analiziramo lastno
delo ali pa delo drugih fotografov in jih primerjamo med seboj. Ne smemo pozabiti, da so ti podatki tudi nekakšni prstni odtisi naših fotografij.
Standard je sprejet za slikovne in avdio podatke,
saj imamo kamere, ki zapisujejo poleg gibljive slike
tudi zvočni zapis (slika 2).
Slika 2: Struktura formata
Specifikacija slikovnega podatkovnika EXIF določa metode zapisovanja podatkov in njihovo obliko pri:
strukturi slikovnih podatkov; poljih, ki se uporabljajo s tem standardom; definiciji in upravljanju
s formatom.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
Osnovni tečaj fotografije
Oblika zapisovalnega formata je zasnovana na obstoječem formatu, ki določa, da so kompresirani
slikovni podatki zapisani kot JPEG z aplikacijskima segmentoma APP1 in APP2. Nekompresirani slikovni podatki pa so zapisani v formatu TIFF
Rev. 6.0. Pripadajoči informacijski atributi so za
oba načina zapisovanja slike v poljih (tag), kot jih
določa standard TIFF.
Specifikacija avdio podatkovnika EXIF določa metode zapisovanja zvokovnih podatkov in njihovo
obliko: strukture avdio podatkov; zlogov (chunks);
definicije in upravljanja s formatom.
Zapisovalni format je RIFF WAVE kot podatkovni format. Zvokovni podatki so prav tako komprimirani in nekomprimirani v skladu z obstoječimi
standardi.
Glede na to, da se ukvarjamo pretežno s fotografijo, naj bo o avdio podatkih dovolj. Če pa obstaja
interes, je dovolj literature za poglobljeno proučevanje.
Organizacija podatkov znotraj strukture je vidna
na sliki 3, kjer so predstavljeni podatki za nekomprimirane in komprimirane slikovne podatke, glede na vrsto uporabe. Nekomprimirani podatki so
urejeni točkovno (pixels) v vsaki vrsti in si sledijo z
leve proti desni, vrstice pa si sledijo od zgoraj navzdol. Pri komprimiranih podatkih je malo drugače. Komprimirani podatki JPEG so predstavljeni v
blokih, ki so konfigurirani točkovno in zapisani v
podobnem zaporedju.
-
13. in 15. februar
www.e-fotografija.si
Na desni strani slike je viden celoten podatkovnik
Exif, kjer so poudarjeni najprej podatki o kameri, podatki o sliki, poljubni mešani podatki in na
koncu podatki Canona, s katero kamero je bila narejena slika. Povsem na koncu pa se vidijo zavihki
celotnega metapodatkovnika, in sicer: zbirka podatkov, File, EXIF in IPTC.
Slika 4: Podatkovna struktura
Spoznali smo teoretični del strukture podatkovnika EXIF. Nas pa seveda zanima praktični del in
tako kot ga lahko najbolje razumemo. Sama predstavitev podatkov je odvisna od programa, ki ga
uporabljamo za pregledovanje ali pa za popravljanje. Zapis podatkov v podatkovnik je odvisen od
kamere, kjer pa lahko rečemo, da je obseg podatkov na najvišji ravni. V našem primeru smo uporabili urejevalnik slik Bridge, ki je del programa
Photoshop, kjer je podatkovnik EXIF na sliki 4.
Slika 5: Podatkovnik EXIF v programu Photoshop / Bridge
Boris Šalej
Veleprodaja letvic in materiala za uokvirjanje slik ter gotovi okvirji.
ZA NAROČILA POKLIČITE: 031 801 465, 031 773 533
SALON VOJNIK, CELJSKA CESTA 55: vsak delavnik od 8.00 do 16.00
mik-ce.si
Vse na enem mestu.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
MIK OKVIRJI
19
Skeniranje diapozitivov in fotografij www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Canon EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS STM
Canon svoje kit objektive, ki uporabljajo glasne
MM motorje zamenjuje z novimi. Ti ohranjajo
enake goriščnice kot optično konstrukcijo. Za višjo kakovost zapisa so v sprednji skupini zamenjali klasično z UD lečo in s tem zmanjšali disperzijo svetlobnih žarkov. Nov je STM motor (članek
o Canon AF motor sistemu / AFD, MM, USM,
STM), ki je zelo primeren za uporabo pri video
snemanju, če uporabljate stalno avtomatsko ostrenje. Objektiv je namenjen predvsem hobi uporabnikom. Oziroma predvsem tistim, ki bi radi dovolj
univerzalen objektiv na fotokamerah, kot recimo
EOS 100D, EOS 700D in EOS 70D, ki že omogočajo video Servo AF.
Materiali in uporabniška vrednost objektiva se ne morejo primerjati z EF-S 1585mm f/3.5-5.6 USM IS ali EF-S 17-85mm f/4-5.6
USM IS, katere že postavljam v napredni uporabniški razred. Vendar proizvajalec dobro ve, da veliko fotografov išče za manj denarja širšo uporabniško vrednost. Za to nam daljša goriščnica 135mm
(216mm ekv. 35mm) že kaže na katere fotografe
ta objektiv cilja. V prvi vrsti je glavni poudarek na
tiho in stopnjasto ostrenje v video Servo AF načinu. Izboljšana optična kakovost za novejša visoko
občutljiva tipala, dovolj hitro ostrenje, stabilizacija slike in dolga goriščnica mnogim omogoča, da
jim je to edini objektiv za vse ciljne motive. Vendar
so ti objektivi z večjim razponom med goriščnicami 7.5X (28.8-216mm ekv.35mm), kompromis
med široko uporabniško vrednostjo ter ostalimi
zmožnostmi. Za to bolj zahteven fotograf kmalu
spozna, da mu ti objektivi ne služijo več tako kot
na začetku in lov za bolj kakovostnimi objektivi se
začne. Tu ima Canon odgovor z objektivoma EF-S
17-55mm f/2.8 L IS USM (test) in EF-S 15-85mm
IS USM.
Goriščnice, velikost, teža, izdelava
Objektiv Canon EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS STM
je dolg 96mm, širok 76,6mm in težak 480g. Premer
za filter je 67mm. Izdelan je kakovostno, s plastičnimi materiali, ki omogočajo trdnost in termično
stabilnost in dovolj robustno uporabo.
Objektiv
ima EF-S nastavek. Zato ga lahko damo samo na
kamere z manjšimi tipali iz razreda APS-C. Na kamerah z manjšimi APS-C tipali je ekvivalent goriščnice glede na polni format, 28.8-216mm. Svetlobna moč objektiva je f/3,5-5,6.
Konstrukcija, leče
Objektiv nudi notranje ostrenje. Prednja leča se ne
vrti. Prednji obroč je namenjen ročnemu ostrenju.
Večji, ki je bolj na sredini objektiva je zelo širok
in namenjen spreminjanju goriščnice.
Objektiv je
sestavljen iz 16 leč, ki so postavljene v 12 skupin.
Ena izmed leč je asferična in ena UD. Na proti sta-
zapisa. Namenjen je hobi fotografiji in v tej domeni je odličen. Ostrina je dobra, kromatska aberacija je v mejah normale in ni moteča, vinjetiranje pri
odprti zaslonki je zaznati, vendat v praksi je neopazno. Detalji so lepo zarisani, saj novi algoritmi
v kamerah EOS 100D, EOS 700D in EOS 70D poskrbijo za odličen kontrast.
Zaključek
remu objektivu so z UD lečo dobili manjšo razpršitev žarkov in posledično boljši kontrast, s tem
tudi ostrino.
Zaslonka je sestavljena iz 7 lamel in
naredi skoraj popoln krog. Motivu se lahko približamo na 39cm.
Bajonet
EF-S nastavek za kamero je kovinski. Objektiv Canon EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS STM lahko nastavite na APS-C kamere Canon.
Ostrenje / stabilizacija slike
Ker vse več hobi uporabnikov kamer DSLR posega
po video zapisu in ima željo avtomatskega ostrenja pri sledenju motiva, so se pri Canon odločili
za nov motor STM (Stepp Motor). Ta koračni motor je za fotografijo dober kot starejši MM motor
in odličen za video snemanje, saj je tih in mehak
v prehodu od ene točke izostritve do druge (članek o Canon AF motor sistemu / AFD, MM, USM,
STM).
Objektiv ima stabilizacijo slike (IS). Pa vseeno pazite na čas osvetlitve (članek – Streseni posnetek).
Kakovost slike
O objektivu Canon EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS
STM ni treba veliko zapisati iz pogleda kakovosti
Canon nudi dva AF-S kit objektiva s STM tehnologijo. 18-55mm STM je osnovni in cenejši kit
objektiv, vendar mu manjka dolga goriščnica, zato
hobi fotograf hitro poseže po še enem objektivu.
Tretji STM objektiv je EF 40mm f/2.8.
Poznamo že večkrat zapisano, da je Canon malo
bolj konzervativna firma. Čakajo kaj pokažejo
drugi in nato predstavijo svojo lastno tehnologijo.
Kot leta 1987 ob prihodu AF, ali leta 2002 s prihodom CMOS tipala v svet kamer DSLR. Konkurenca je že pred leti omogočala video snemanje s sledenjem motiva, vendar žal tudi s šumom ostrenja.
Canon je šele letos predstavi izpopolnjeno možnost z lastnim Movie Servo AF sistemom in predvsem novim motornim prenosom ostrenja. Prav
STM motor jim daje prednost (članek o Canon AF
motor sistemu / AFD, MM, USM, STM).
Objektiv EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS STM je namenjen hobi fotografom, ki bi radi na dobrem
ohišju tehnološko kakovosten in predvsem še vedno dovolj univerzalen objektiv. Torej skoraj vse
v enem, s še vedno zadovoljivo kompaktnost, da
ne potrebujemo dveh objektivov. Goriščnice 28.8216mm ekv.35mm., so že prave, da imamo široki
kot in dovolj zmogljiv ozki kot. Kdor želi še daljše
goriščnice jih ima na voljo tudi pri Canon (EF-S
18-200mm IS), vendar je objektiv opazno dražji in
za video z motečim mikro motorjem.
Ker je objektiv EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS STM
kit objektiv, je bolj dilema vzeti ga v kompletu s kamero, ali si izbrati druge možnosti. Kdor išče univerzalnost v goriščnicah in še najboljše AF ostrenje za video potem dileme ni. Je pravšnji!
Koliko
drugih kombinacij si boste pri odločitvi zadali
sami? Poznamo že. Kolikor različnih vprašanj, je
lahko tudi različnih odgovorov. Rešitev boste že
našli sami.
Če kaj pomaga. Za hobi fotografa zna biti objektiv
EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS STM prava univerzalna izbira.
Matjaž Intihar
Predavanja o foto tehniki, funkcijah, objektivih,
programih, kaj izbrati... več na e-Fotografija.si
20
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67
!
a
j
i
c
k
A
!
a
j
i
c
Ak
!
a
j
i
c
Ak
!
a
j
i
c
k
A
!
a
j
i
c
k
A
Photoshop NAPREDNA predelava slike - 15. januar (brezplačno)
www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Photoshop / Sprememba perspektive, velikosti, formata...
Pri motivih večkrat ne moremo zadeti bistven pogled na njegov glavni
del. Oziroma, ni možnosti fotografirati tako, da je v nam želeni perspektivi. Mogoče je preveč neba, vendar
je ta s pomočjo polarizacijskega ali
stopnjastega filtra prav lepo moder
proti vrhu in ga ne bi rezali. Lahko,
da je glavni del motiva premalo izrazit v velikosti. Prav tako je lahko oseba premajhna, ali kot rečemo, visoke stavbe padajo. Ko nam nagajajo te
težave si lahko pomagamo s programi za “predelavo” fotografije. Z njimi ne samo da fotografijo obrežemo,
tonsko popravimo in jih shranimo.
Nudijo se nam še dodatne možnosti,
ki nam dodajo v fotografiji nove dimenzije, perspektivo, velikosti, formate in podobno.
Na prvi fotografiji (spodaj) imamo
polno mizo mineralov. V centralnem
delu Namibije je ob makadamskih
cestah veliko teh provizoričnih stojnic. Včasih pri njih ni nikogar. Šele
če se ustaviš in si ogleduješ minerale
dovolj časa, se bo iz ne vem kje nekdo prikazal. Včasih zagledaš osebo
tam nekje na horizontu, ki ti maha,
da počakaj in teče k tebi. Včasih so za
stojnicami kar otroci ali ženske. V širokem kotu sem zajel prednjo mizo s
minerali, ozadje pa je kar preveč kaotično. Preveč je praznega prostora
do naslednje mize, oseba je majhna
in neizrazita, neba je preveč.
Na fotografiji sem najprej označil nebo, vse v začetek pokrajine. S
funkcijo Content-Aware Scale sem
stisnil nebo. Nebo nisem samo od-
22
rezal, ker bi izgubil njegovo močnejšo zasičenost v zgornjem delu. Nato
sem naredil prvi izrez. Miza se mi zdi
v preveč ležečem položaju in oseba
premajhna. Zato sem s funkcijo Filter/Distort/Spherize, po vertikali slike malo spremenil proporce. V tem
filtru se poveča samo zgornji in spodnji del slike. Na sredini se slika ne
razširi. Da se izgubi prevelik prazen
prostor med prvo mizo z minerali in
naslednjimi mizami sem še enkrat
izkoristil funkcijo Content-Aware Scale. Tako sem zmanjšal prazen
prostor. Fotografija je s predelavo
močno pridobila na sporočilnosti o
prodajalcu mineralov.
Na drugi fotografiji (desno) je znana roža Velbičica. Raste v suhih predelih Namibije, ima samo dva lista in
lahko živi več kot 2000 let. Vendar v
originalnem formatu je na sliki vsega preveč. Roži, prevzameta del glavnega pogleda nebo in oseba, ki rožo
fotografira. Da bo roža prišla bolj do
izraza sem naredil sledeče. S funkcijo Content-Aware Scale sem stisnil nebo. Nebo nisem samo odrezal,
ker bi v tem primeru izgubil njegovo močnejšo zasičenost v zgornjem
delu. Nato sem naredil prvi izrez.
Še enkrat sem označil levi dve tretjine fotografije. Na desni strani točno
na točki pred hribčkom. S funkcijo Content-Aware Scale sem levi del
slike približal osebi. Stik horizonta je
lepo pokrit. Imamo pa dve napaki.
Prva je v tonski enakomernosti neba
in druga, v spodnjem delu tal, saj se
pozna kje se slika združuje. V obeh
primerih sem uporabil funkcijo Clone Stamp Tool (štampilka) in prenesel tonske podobne površine, da sem
napake izničil. S predelavo je roža na
večjem delu fotografije.
Je tudi bolj v centru, oseba deluje
manjše in manj izrazito, prav tako je
manj neba. Velbičica postane na proti gledalcu glavni del motiva in sedaj
ve, kateri je tisti najbolj pomemben
del fotografije.
Matjaž Intihar
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 67