Revija e-Fotografija 50 PDF
® Revija za digitalno fotografsko izobraževanje IZVOD JE BREZPLAČEN Akt fotografska delavnica je še vedno nekaj posebnega. oktober - november 2010 letnik 9 št. 50 Tiskano 20.000 izvodov Fototečaji e-Fotografija Ozkokotni zumobjektivi Vsak večji proizvajalec objektivov doda med telezumobjektive tudi take z ekstremno dolgo goriščnico. Fotodelavnica “Iz višine” Slikarje kot fotografe je ta žanr vedno privlačil. Pokazati lepoto telesa na drugačen, izviren način, kjer svetloba igra pomembno vlogo. Popoln fotografski odklop! Kdor čaka, dočaka. In ko se je megla začela dvigovati nas je pričakalo čudovito modro nebo s še zadnjimi meglicami. Drevesa pod nami so bila obdana v že čudovito tople jesenske barve. Poročna fotografija Knjigi in tečaji e-Fotografija Za vaše boljše fotografije! Podarite knjigo ali bon za znanje www.e-Fotografija.si/tecaji.htm Fotografiranje poroke se začne že mnogo pred poročnim dnem. Začne se s prvim kontaktom in prvim srečanjem s parom. Na teh predporočnih srečanjih se s parom spoznamo, ter si predstavimo želje glede poročnega dne. AJM fotonatečaj Odločitev za nagrade je bila težka, odločila je sporočilnost slike, kar pa je vedno subjektivna odločitev in bi bile lahko nagrajene povsem druge fotografije. Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana Beseda urednika 50. številka revije e-Fotografija Kako hitro beži čas. Kako hitro se spreminja tehnologija. Kako hitro prihaja nova. Vse to se mi še hitreje vrti v glavi, ko gledam, da pripravljam že 50. številko revije e-Fotografija. Prva je izšla julija 2002! Zakaj sem se sploh odločil iti v projekt, ki samo eni osebi vzame ves čas in ga brezkompromisno jemlje še naprej? Večkrat sem že zapisal, da sem se z elektronskim prenosom fotografij in diapozitivov spoznal v grafični šoli že daljnega leta 1976, ko sem se šel izučit za reprodukcijskega fotografa. Nekaj dni pred vstopom v šolo sem od učencev višjih letnikov slišal, da obstajajo metrski filmi. V glavi se mi je noč in dan vrtelo vprašanje o tem, kako je to mogoče. Smešno? Niti ne. Takrat sem kot velika večina fotografov poznal samo 35 mm in 6 x 6 film v rolici ter slišal in bral za plan film velikosti 9 x 12 cm. Kaj kmalu sem v prvih praktičnih urah v grafični šoli spoznal, da se ne omejuj na tisto, kar vidiš v trgovini. Realnost že uporabne tehnologije je v vojaški, vesoljski in industrijski tehnologiji. Glede fotografije sem to spoznaval že od leta 1974, ko me je kot mnoge fotografe ta zasvojila v šolskih krožkih. Klasična fotografija in fotokamera je zame po vstopu v grafično šolo postala samo še hobi. Moja profesionalna fotografija z velikimi reprokamerami, s skenerji, samodejnimi razvijalnimi stroji je posegala s tehnologijo nekam povsem drugam. Vendar, ko te klasična fotokamera osvoji, še tako velika reprodukcijska kamera na film metrske velikosti, skener ali temnica z na desetimi litri razvijalca ne more nadomestiti držanja fotokamere v roki in ujeti »ta« trenutek. Konec osemdesetih smo v grafiki doživeli popolno revolucijo. Za to so poskrbeli računalniška tehnologija z namiznimi računalniki, digitalni zapis prek skenerjev, programa za stavljenje besedila in slike GEM Ventura in Aldus PageMaker, programi za obdelavo slike Photo Styler, Live Picture in Photoshop ter jezik Adobe PostScrip, ki je omogočil bitni visokoločljivi izpis. Sredi devetdesetih se je začela resno kazati digitalna fotografija. Seveda bolj v domeni računalniških naprav, prav pa so nam že prišle prve digitalne črno-bele fotokamere v časopisnem založništvu. Po letu 2000 se je začelo veliko pisati o digitalni fotografiji. Fotografska industrija je usmerila vse svoje moči v njeno večjo razpoznavnost. Predvsem računalniške revije so prevzele vodenje spoznavanja tehnologije in pravilnega prikaza digitalnih fotokamer. Prva predavanja o digitalni fotografski tehniki sem imel že leta 1996. Takrat sem v reviji Moj hobi napisal tudi prvi članek o prihodu digitalne fotografije z naslovom »Kemija adijo!« in jih v njej tudi redno nadgrajeval vse do leta 2000. Napredni fotografi so članke kot predavanja z zanimanjem brali in poslušali, le profesionalni fotografi so bili močno nasprotno razpoloženi. Slišal sem celo take opazke kot »le kaj je treba Intiharju razlagati o digitalni fotografiji, saj nam bo posel uničil«. Toda prav poznavanje digitalnega zapisa iz moje grafične dejavnosti, kaj prinaša (digitalna tehnologija je na začetku 90. let dodobra prevetrila grafično industrijo) in klasičnih fotografskih postopkov mi je dalo možnost, da povem več. Povem tisto, kar bo kmalu tu in zanimivo za fotografe. Kolikor mogoče so se profesionalni fotografi trudili, da do tega ne pride, sem vedel, da proti industriji ne bodo mogli ukrepati. Na začetku osemdesetih let je v grafični industriji digitalna tehnologija pometla z ročnim stavkom, s cinkovimi ploščami, celo moj poklic kot mnogo drugih v grafiki je bil izgubljen in umeščen v skupino priprave tiska. Namesto da bi bili klasični fotografi zadovoljni, da jim nekdo v pravem trenutku in iz praktičnih poznanj pove več o novi tehnologiji, kaj prinaša, jih je večina raje držala glavo v pesku in razlagala svojim strankam, da to še dolgo ne bo tako, kot piše. Kar nekaj let sem odlašal s svojo prvo knjigo z naslovom e-Fotografija. V devetdesetih bi bilo premalo bralcev in v samozaložbi se je ne bi splačalo izdati. Leta 2001 sem že začutil pravi trenutek in prvih tisoč izvodov knjige je v nekaj mesecih pošlo. V njej sem zapisal nekaj znanih stavkov: 1. Veliki mejniki v fotografiji se vedno začnejo z iznajdbo novih materialov, na katere trenutke lahko zabeležimo s svetlobo. 2. Leto 2007. Film, kaj je to? 3. Misli digitalno! Toda očitno knjige niso dobili vsi pravi. Računalniške revije so pri nas edine pozitivno pisale o digitalni fototehniki. Vendar se je ob kopici odličnih nasvetov in tehničnih člankov na žalost tehnika še vedno ocenjevala po milijonih točk na tipalu. Ko so v roke na test dobili profesionalno fotokamero Canon EOS 1D, se v zapisu niso mogli načuditi. Kakšna profesionalna fotokamera je to, če ima mali Sony več točk? V reviji Connect sem v članku o preizkusu iste kamere zapisal, da so ti pisci kot slabi mesarji. Več kilogramov mesa je, boljši je! In takrat sem se zamislil nad tem, kako bomo pri nas spoznali in razumeli digitalno fotografijo. Nič, knjiga ne doseže širših množic, ki jih že zanima digitalna fotografija. Dolgoletne izkušnje iz grafične dejavnosti so mi omogočale samostojno pripraviti in natisniti revijo. Ob pisanju člankov in knjige sem si pridobil še nekaj teh osnovnih izkušenj. In odločitev je padla. Če sam založim tri, za naše razmere visokonakladne revije in jih brezplačno podelim bralcem, ki si želijo izvedeti več, bom to naredil. Ob naslovu e-Fotografija sem zapisal samo še »revija za digitalno fotografsko izobraževanje«! In poglejmo. Digitalna fotografija je tu. V Sloveniji je odlično znana. In vse večje je zanimanje za fotografijo. Digitalna tehnika je fotografijo približala mladim in ženskam. Vem, čeprav je mogoče videti kot samohvala, sem prav z revijo e-Fotografija to tehnologijo hitreje in na poljuden način prinesel k množicam. Tu je že 50. številka. Krat dva in mimo je šlo 100 mesecev, saj revija je in bo ostala dvomesečnik. Marsikdo reče, ja kaj boš pa zdaj pisal, saj to že vsi poznajo? Odgovorim, da če sem na koncu analogne tehnike lahko pisal, predaval in preizkušal, zakaj ne bi komaj na začetku digitalnega vstopa tehnologije med fotografe. Komaj pa smo dobro vstopili v digitalno fotografijo, že vemo, da prihaja med množice povsem nov mejnik. To je 3D-tehnologija. Sony in Panasonic nam že omogočata na podlagi svojih novejših fotokamer zajeti 3D-sliko, e-Fotografija je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. video in jo tako pogledati na TV. Žal še z očali. V roku petih let bomo že imeli prve fotokamere in TV-zaslone, Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o. kjer si bomo lahko 3D-sliko ogledali brez očal. Fuji je že pokazal fotokamero in izpisovalno napravo, ki nam Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje pokaže še tretjo dimenzijo brez potrebe gledanja z očali in izpiše vidno 3D-sliko na papir. Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16 Ali ste spet med dvomljivci, da bosta poleg profesionalne uporabe v roku desetih let klasična dvodimenzionale-mail: [email protected] Urednik: Matjaž Intihar na fotografija in video tudi v domeni družinske in popotniške fotografije že v manjšini? Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov Torej! Najbrž bo 70. revija zamenjala naslov v 3D-fotografija. e-Fotografija oktober/november 2010 3 Tečaji fotografije - osnovni, nadaljevalni, individualni Ozkokotni zumobjektivi (tele zumobjektivi) V 49. številki revije e-Fotografija sem predstavil osnovne zumobjektive. Te v večini primerov izberejo hobifotografi ob nakupu kamere DSLR. Ko fotograf spozna prve osnove in si želi več, ga misel kaj hitro zanese v objektive, ki nudijo še daljše goriščnice. Mnogi rečejo, da bolj približajo. V resnici so skonstruirani tako, da zajamejo ožji kot motiva in ga takega prenesejo na tipalo. Tako imenovani telezumobjektivi so od osnovnih zumobjektivov primernejši za športno fotografijo, fotografiranje živali ali druge bolj oddaljene predmete. Tudi pri teh objektivih poznamo več kakovostnih razredov. V večini primerov že cena in teža objektiva veliko povesta o njegovih zmožnostih ali kakovosti zapisa. Predvsem objektivi z goriščnicami od 50 do 200 mm so lahko zelo povprečni in 4 zanimivi samo za hobifotografe, ki si samo občasno želijo daljših goriščnic. Objektivi 70–300 mm so v večini primerov kakovostnejši v zapisu slike. Najboljši in seveda najdražji so objektivi z razmerjem 70–200 mm. Nudijo tudi zumobjektive z goriščnicami vse do 400 mm in celo 500 mm, ki so lahko uporabni in cenovno še dosegljivi hobifotografu. Nekateri pa so po kakovosti zapisa in delovanju primerni tudi za napredne in profesionalne fotografe. Pri goriščnicah, daljših od 50 mm, je že treba biti pozoren na krajše čase osvetlitve. Včasih smo poznali »zlati čas«, 1/125 sekunde. Oziroma še vedno velja teoretična formula – najdaljši čas osvetlitve je odvisen od tega, katero goriščnico uporabljate. Primer: 300 mm = 1/300 sekunde. Teoretično pravim zato, ker vsak fotograf drugače proži, je drugače miren pri posnetku in včasih tudi 1/1000 se- kunde ne pomaga, da bo posnetek povsem oster (ne stresen). Pri uporabi sistemov za stabilizacijo slike (Olympus, Pentax, Sony ga imajo že vgrajenega v kamero) pa lahko uporabljate daljše čase osvetlitve. Proizvajalci obljubljajo do štiri EV-vrednosti podaljševanja časov. Primer: objektiv z goriščnico 200 mm = 1/200 sekunde, z uporabo sistema za stabilizacijo slike pa samo 1/25 sekunde. Vendar verjemite. Če želite res ostre nestresene posnetke, se ne zanašajte na proizvajalčeve obljube. »Zlati čas« in stabilizacija slike lahko že zagotovita nestresen posnetek v veliko primerih. Še bolje pa je uporabiti stojalo in predvsem sami naredite kak preizkus, pa boste videli, s katerimi časi osvetlitve ste še zadovoljni ob pogledu na sliko. Glavni ponudniki telezumobjektivov so Canon, Nikon, Olympus, Panasonic, Pentax, Samsung, Sigma, Sony, Tamron in Tokina. Razredi telezumobjektivov Objektive bom razdelil po uporabniški vrednosti, ki pa se kar dobro ujema tako z goriščnim razmerjem kot tudi s cenami. Bodite pozorni tudi na zapis o tem, ali je objektiv namenjen samo za fotokamere z manjšimi APS-C tipali ali pa tudi za kamere polnega 35-milimetrskega formata. e-Fotografija oktober/november 2010 Predavanja - v Ljubljani Goriščnice od 50 do 250 mm (osnovni telezumobjektivi) Proizvajalci so si enotni. Pri večini so objektivi namenjeni samo novim kameram z manjšimi APSC-tipali. Obenem so tisti iz najnižjih cenovnih razredov namenjeni fotografom, ki šele spoznavajo fotografijo, želijo ožji kot zajema, vendar še vedno za malo denarja. Malo denarja, malo glasbe. Objektivi so večinoma tudi glede nastavka za kamero iz trdne plastike. Tudi kakovost zapisa je povprečna. Tudi v tem razredu goriščnic pa je nekaj izjem, ki jih bom dodal v drugo skupino. Te hitro spoznamo po višji svetlobni moči in enotni svetlobni moči skozi celotno območje goriščnic. Canon EF 55–200 mm, f/4,5–5,6 II USM EF-S 55–250, mm f/4–5,6 IS Nikon AF-S DX NIKKOR 55–200 mm, f/4–5,6 ID-ED VR in Mariboru Olympus (micro 4/3) M. ZUIKO 40–150 mm, f/4–5,6 Panasonic (micro 4/3) Lumix G Vario 45–200 mm, f/4–5,6 Mega O.I.S. Pentax smc PENTAX DA 50–200 mm, f/4–5,6 ED WR Samsung Samsung 50–200 mm, f/4–5,6 ED O.I.S NX Sigma 50–200 mm, f/4,5–5,6 DG OS HSM Sony Sony Alpha DT 55–200 mm, f/4–5,6 Tamron AF 55–200 mm, f/4,5–5,6 Di II LD Goriščnice od 50 mm do 300 mm Tudi goriščnica je lahko magnet. Mnoge začetne fotografe prevzame močan izrez oziroma po njihovo močno približanja motiva. Zdaj pa bodo fotke! In današnje goriščnice 300 mm v kamerah DSLR z manjšimi APS-C omogo- www.e-fotografija.si čajo kot zajema kot z objektivom 450 mm v formatu 35 mm. Cena teh objektivov je višja kot od osnovnih telezumobjektivov od 50 do 200 mm, prav tako v večini primerov sama kakovost. Olympus, Pentax in Sony imajo stabilizacijo slike v kameri. Pri fotokamerah Canon, Nikon, Panasonic in Samsung pa je priporočljivo vzeti objektiv s stabilizacijo slike. Večina objektivov ima povprečno svetlobno moč f/5,6, za to hitro doprinesejo dolge čase osvetlitve in stresen posnetek je lahko hitro tu. Priporočljivo je za eno ali dve vrednosti dvigniti občutljivost, da boste laže dosegli »zlati čas« osvetlitve. Canon EF 70–300 mm, f/4,5–5,6 DO IS USM EF 70–300 mm, f/4–5,6 IS USM EF 70–300 mm, f/4–5,6 L IS USM EF 75–300 mm, f/4–5,6 III USM EF 75–300 mm, f/4–5,6 III EF 100–300 mm, f/4,5–5,6 USM Nikon AF-S DX NIKKOR 55–300 mm, f/4–5,6G IF-ED VR AF-S NIKKOR 70–300 mm, f/4,5–5,6G ED-IF VR AF-S NIKKOR 70–300 mm, f/4–5,6G Pentax smc PENTAX DA 55–300 mm, f/4–5,8 ED Sigma 70–300 mm, f/4,5–5,6 DG OS Sony Sony Alpha 70–300 mm, f/4,5–5,6 Sony Alpha 70–300 mm, f/4,5–5,6 SSM G e-Fotografija oktober/november 2010 a 5 4. december AKT fotodelavnica za fotografinje in fotografe www.e-fotografija.si/tecaji.htm vi za tiste, ki imajo radi zumobjektiv, obenem pa še nekoliko daljšo goriščnico. Večje razmerje med goriščnicami večini objektivov povzroča nekaj težav v kakovosti zapisa. Zato so bolj namenjeni za hobifotografe in napredne fotografe. Le Canon, Nikon in Sony so te objektive namenili tudi profesionalnim uporabnikom. Se pa višja kakovost opazno pozna tudi pri ceni objektiva. Zaradi »povprečne« svetlobne moči in hitrosti ostrenja so delno uporabni za športno fotografijo. Uporabni so za fotografiranje živali in oddaljenih motivov. Izberemo jih tudi takrat, ko nam ni za enogoriščne objektive z večjo svetlobno močjo, ki so težki in zelo dragi. Za fotografiranje iz roke potrebujemo kljub sistemom za stabilizacijo slike kratke čase osvetlitve. Ti naj se gibljejo okoli »zlatega časa«, oziroma če objektiv ali kamera nima sistema stabilizacije slike, celo en čas nad njim. Zelo priporočljiva je uporaba stojala. Goriščnice do 400 mm in več (ekstra telezumobjektivi) Vsak večji proizvajalec objektivov doda med telezumobjektive tudi take z ekstremno dolgo goriščnico. Ti objektivi zaradi velikosti in tudi teže niso osnovna izbira za telezumobjektiv. So bolj objekti- Canon EF 70–200 mm, f/2,8 L IS II USM EF 70–200 mm, f/2,8 L USM EF 70–200 mm, f/4 L IS USM EF 70–200 mm, f/4 L USM Nikon AF-S NIKKOR 70–200 mm, f/2,8G ED VR II Pentax smc PENTAX DA* 50–135 mm, f/2,8ED (IF) SDM smc PENTAX DA* 60–250 mm, f/4ED (IF) SDM Sigma EF 100–400 mm, f/4,5–5,6 L IS USM AF-S NIKKOR 200–400 mm, f/4G ED VR II Sony Alpha 70–200 mm, f/2,8 SSM G Nikon SP 70–300 mm, f/4–5,6 Di VC USD SP 70–300 mm, f/4–5,6 Di LD AF 75–300 mm, f/4–5,6 LD Objektive v tem razredu krasita dobra ali celo odlična kakovost zapisa in svetlobna moč. Ti objektivi so namenjeni naprednim in profesionalnim fotografom. Večina ima hitre motorčke za ostrenje, zato so primerni za športno in reportažno fotografijo. 70–200 mm, f/2,8 EX DG OS HSM 50–150 mm, f/2,8 EX DC APO HSM II 100–300 mm, f/4 EX DG APO HSM 120–300 mm, f/2,8 EX DG APO HSM Canon Tamron Goriščnice od 50 mm do 300 mm (visokokakovostni telezumobjektivi) Sigma 50–500 mm, f/4,5–6,3 APO DG OS HSM 120–400 mm, f/4,5–5,6 DG APO OS HSM 150–500 mm, f/5–6,3 APO DG OS HSM 200–500 mm, f/2,8 APO EX DG 300–800 mm, f/5,6 EX DG APO HSM Sony Sony Alpha 70–400 mm, f/4–5,6 SSM G Tamron SP AF 200–500 mm, f/5–6,3 Di LD (IF) Tokina AT-X 80–400 mm, f/4,5–5,6 D Sony Tamron SP 70–200 mm, f/2,8 Di LD (IF) Macro Tokina AT-X Pro 50–135 mm, f/2,8 DX Matjaž Intihar Izbirate objektiv, fotokamero, dodatno opremo. Potrebujete nasvet? Vprašajte nas! [email protected] Nikon D3100 in D7000 Nikon je fotografom že ponudil dve novi kameri, ki zamenjujeta starejša modela kamer D3000 in D90. Kameri Nikon D3100, ki je že na našem preizkusu so dodali HD video zapis in možnost avtomatskega ostrenja med samim snemanjem. Tipalo ima 14M točk, ostrenje je možno preko 11 točk 6 in hitrost zajema je 3 posnetka v sekundi. Kamera Nikon D3100 bo zamenjala model D3000 in bo še vedno namenjena vstopnim fotografom, ter fotografinjam, ki si žele manjšo kamero. Hobi in naprednim fotografom je namenjen model D7000. Kamera prihaja na naše police v teh dneh. 16M točk, 6 posnetkov v sekundi, 2016 točkovno CCD RGB tipalo za merjenje svetlobe in 3 palčno visoko ločljivo tipalo bodo glavne odlike te kamer. Kamera bo tisti model, ki bo hobi fotografu nudil odliče lastnosti, naprednim pa za manjši denar še vedno dobre tehnične lastnosti. Obe kameri uporabljata pomnilne kartice SD. V naslednji številki revije bosta objavljena preizkusa obeh zanimivih fotokamer DSLR. Matjaž Intihar e-Fotografija oktober/november 2010 Dvodnevni tečaj fotografije (11. in 12. december - Maribor) www.e-fotografija.si/tecaji.htm CeWe fotografski natečaj »Kraj naših počitnic« Podjetje CeWe (Moja Fotoknjiga) in e-Fotografija sta pripravila fotografski natečaj s temo “Kraj naših počitnic”. Na natečaj je prispelo kar 350 fotografij, 92 avtorjev. V pravilih natečaja smo zapisali. “Poudarek je na kraju počitnic. Osredotočite se bolj na krajinsko fotografijo s poudarkom na kraju, vasi, mestu, plaži, gorah, sončni zahod, ... in manj na osebe ali detajle”. Med vsemi fotografijami smo izbrali 10. nagrajencev, ki bodo ob izidu revije že znani in predstavljeni na strani e-Fotografija.si. 20. december - predavanje “s fotokamero na potovanja” Vsak fotograf uporablja svojo fotokamero na izletih in potovanjih. e-Fotografija že več kot 15 let vodi fotodelavnice po Sloveniji in širom sveta. Kar nekaj članov kluba e-Fotografija je ljubiteljev popotništva. Kaj je drugače, če greste na fotopotep ali klasično potovanje? Kje so razlike med fotopotepom in potovanjem? Kakšno opremo potrebujemo za fotopotep ali potovanje? Kako se fotooprema uporablja, katere so e-Fotografija oktober/november 2010 glavne pasti na poti? Dodatna oprema? Vsa ta vprašanja bomo odprli na našem mesečnem srečanju v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani (podhod pri kavarni Evropa). Glav- ne pa bodo naše fotografije, ob katerih bomo odprli fotografske teme in tako predstavili fotografijo ter potovanja, fotopotepe. Vstop prost tudi za ne člane kluba. Vabljeni! 10. december, prvo informativno srečanje za fotopotepe Indija, Bali, Kuba, Namibija Prijave in članek na www.e-fotografija.si/tecaji.htm 7 Osnovni tečaj fotografije (7. december) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Sigma 17-50 mm, f/2.8 EX DC OS HSM – Test Sigma, ne počiva. Dokaj hitro menja svoje objektive in jim dodaja sistem za stabilizacijo slike OS (Optical Stabilizer) ter hitri motorček za ostrenje HSM (Hyper SonicMotor). Na začetku leta so predstavili zanimiv objektiv za vse napredne fotografe, ki uporabljajo fotokamere manjših APS-C-tipal. Objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS HSM (če mm in razpon preračunamo v izrazoslovje polnega formata 35 mm, potem pri ohišjih Nikon, Pentax, Sony dobimo razpon 25,5–75 mm, pri Canonovih ohišjih pa 27,2–80 mm, kar nam da razpon najbolj uporabljenih goriščnic: na eni strani solidni širokokotnik, na drugi strani pa zelo uporaben portretni objektiv, z vsemi vmesnimi stopnjami) poleg standardnih goriščnic nudi dobro svetlobno moč. Prav ta je za marsikaterega fotograf tisti magnet, da je pripravljen odšteti nekajkrat več denarja, kot stane v goriščnicah podoben kit objektiv pri fotokameri Canon, Nikon, Pentax ali Sony. Že od nekdaj je večja svetlobna moč objektiva kot nek fetiš, želja po več in več, kot da je to glavni element objektiva. Nekateri celo menjajo večjo svetlobno moč s kakovostjo objektiva. Mnenja so, večja je svetlobna moč, višja je kakovost objektiva. Še kako zgrešeno! Večkrat sem že zapisal, da so kit objektivi optično dobri, slabši pa v pogledu plastičnega ohišja in svetlobne moči. Takoj, ko preidemo v široki kot zajema in s tem k goriščnicam manjšim od 35 mm, se napake objektiva hitro podvajajo. Velike prednje leče (ki so še večje v primeru svetlobno močnega objektiva) so močno izbočene in debele v sredini, tanke na robovih in kaj hitro prinašajo množico napak. Z odpravljanjem teh s kakovostnejšimi lečami pa ekstremno raste tudi cena. »Pipetkarski« fotograf, ki bo gledal na objektiv samo iz pogleda ostrine na močnih povečavah, bo te napake hitro opazil. V normalnem pogledu na sliko pa te napake niso tako očitne. Objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX 8 DC OS HSM je sestavljen iz 17 leč, ki so povezane v 13 skupin. Dve leči FLD (»F« Low Dispersion) sta iz posebnega materiala, ki ima podobne lastnosti kot leče iz naravnega fluorita. Zaslonka je sestavljena iz sedmih lamel, minimalna zaslonka je f/22. Velikost objektiva je 91,8 mm, širina 83,5 mm, teža 565 g. Premer za filter je 77 mm. Najbližje možno ostrenje je od 28 cm. Še bolj kot pri fotokamerah so razni opisi pri objektivih nepomembni. Zaradi mene lahko napišejo 100X APO, UD, Aspherical, Macro ..., vse se pokaže šele ob sami uporabi. Tudi med samimi objektivi je lahko več različnih variacij kakovosti. Ohišje objektiva je izdelano iz dobrih materialov, guma na obročih za vrtenje ne drsi, vrtenje zumiranja pa gre na novem objektivu z manjšim odporom. V načinu AF ni možno ročno popravljati izostritve, za to je treba premakniti gumb za ostrenje v ročni način M. Ob obroču za zumiranje je tudi gumb »Lock«, s katerim pri goriščnici 17 mm lahko zaklenemo izteg objektiva. Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS HSM v praksi Vse “pipetkarske” poglede na ločljivost zapisa pozabimo, ko si ogledamo fotografije. Le redko kdaj še pogledamo sliko od blizu v ekstremni povečavi. Kdor pa potrebuje tako kakovost, širokokotnega zumobjektiva niti ne uporablja. Po praktičnem preizkusu vem, da bi lahko objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS HSM uporabljal tudi v zahtevnejših pogojih in potrebah po kakovosti. Zaključek o kakovosti Ohišje in rokovanje z objektivom je dobro. Smer vrtenja premikanja goriščnic je v smeri za uporabnike Canona in nasprotna za Nikonove. Stabilizacija deluje povsem konkurenčno, hitrost ostrenja pa je počasnejša in glasnejša kot pri konkurenci, recimo Canon EF-S 17-55 mm, f/2,8. Objektiv ne kaže večjega opaznega vinjetiranja, prav tako ni izrazita kromatska aberacija (zamik barv). V pogledu ločljivosti je objektiv dober samo pri srednjih zaslonkah f/5,6 in f/8. Pri drugih pa je vidno slabše kakovosti. Izkušnje v praksi Z objektivom se dobro rokuje in se ga hitro navadiš. Hitrost ostrenja je za hobi in naprednega fotografa za- dovoljiva, za hitro reportersko delo pa zna biti nekonkurenčna. Stabilizacija slike rešuje ostrino slike pri daljših časih osvetlitve. Zadovoljiv široki kot nudi možnost krajinske fotografije, ker ima objektiv notranje ostrenje, lahko preprosto delujemo tudi s polarizacijskim filtrom. Goriščnica 50 mm (75 mm, ekv. 35 mm) nudi rahlo telegoriščnico, skupaj z zaslonko f/2,8 pa že možnost delovanja v portretni fotografiji. Končna ocena Svetlobna moč f/2,8 je magnet mnogim hobi in naprednim fotografom. Toda ti objektivi so krepko dražji od »kit« izvedb s podobnimi goriščnicami in slabšo svetlobno močjo. Za objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS HSM, boste pri nas odšteli pribl. 700 €, kar pa je še vedno 400 € cenejše od Canona EF-S 17-55 mm, f/2,8, neverjetnih 700 € od Nikona 17-55 f/2,8, ki niti nima stabilizacije slike in 250 € od Pentaxa 16-50 mm, f/2,8. Ja ti objektivi potrebujejo najboljše leče in brušenje, da pokažejo solidno kakovost, da bo še zadovoljila hobi ali naprednega fotografa. Canonov uporabnik naj razmisli. Za EF-S 17-55 mm, f/2,8 IS bo moral odšteti krepko več, a bo več v kakovosti zapisa, hitrosti ostrenja tudi dobil. Nikonov uporabnik pa nima kaj razmišljati. Za Nikkor AF-S 17-55 mm, f/2,8 želijo nerazumnih 1400 €. Nerazumnih še toliko bolj, ker sem preizkusil tri objektive v mišljenju, da sem dobil v roke slabo kopijo objektiva in šele pri tretji spoznal, da o tem objektivu ne bom niti pisal preizkusa, saj se je v “pipetkarskem” pogledu 1 : 1 na sliko izkazal za podpovprečnega. No tu je še Tamron 17-50 mm, f/2,8 SP DiII VC (v prihodnje bo predstavljen primerjalni preizkus s Sigmo 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS HSM), ki je za okoli 200 € cenejši, z nekaj manj kontrastno sliko ob robovih, a večjo v središču in je brez hitrega motorčka za ostrenje. Torej, na koncu Sigma 1750 mm, f/2,8 EX DC OS HSM niti ni videti več tako drag objektiv. Niti slab ni. Mogoče bo kdo ob fotografijah primerjav v povečavi 1 : 1 zamahnil z roko in podal mnenje, da je to slab rezultat. Vendar za objektiv s širokim kotom in pri zumobjektivih s svetlobno močjo f/2,8 ni tako. Konec koncev, večjih povečav slik nikoli ne gledamo z razdalje pol metra, kot sliko na zaslonu. Tudi v projekciji smo bolj oddaljeni od platna in napak objektiva spet ne bomo opazili. Tako lahko za ta objektiv lahko podam mnenje, da je dober objektiv, pri katerem pa se poraja veliko vprašanj. Če ne rabite f/2,8, si za malo več denarja Canonovi uporabniki vzemite novi EF-S 15-85 mm, f/3,5-5,6 IS. Nikonovi uporabniki izberite celo 100 € cenejšega 16-85 mm, f/3,5-5,6 VR. Sony nudi 16-80 mm, f/3,5-5,6 za 800 €. Toda ti trije originali nimajo svetlobno moč f/2,8. Kdor jo potrebuje mu Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS HSM ne bo dala spati. Podjetja že vedo, za koliko vam morajo ponuditi svojo robo, da ste v dilemi pred nakupom. Matjaž Intihar e-Fotografija oktober/november 2010 Komentiranje fotografij - 8. november ob 18h, Klub e-Fotografija - Vstop prost! JVC GZ-HM300SE JVC je pri nas precej neznano podjetje. Žal zastopništva za Slovenijo ni. Tudi na njegovi spletni strani smo ena izmed redkih držav, ki ni označena. Najbolj se nam je ime JVC vtisnilo v spomin v času pohoda VHS-videorekorderjev v naše domove. Seveda še v tistih časih kontrabanta in iskanja deviz, saj doma ni bilo mogoče kupiti skoraj ničesar tujega. Podjetje Japan Victor Company (JVC) je vseskozi izjemno močno prisotno v reprodukciji gibljive slike in predvajanja. Leta 1976 je prodrlo in uspelo z VHS-videosistemom. Danes je odlično med HD-videokamerami za domači in profesionalni video, videoprojektorji in HD TV. Med inovativnejšimi je tudi v najnovejši in prihajajoči 3D-videotehnologiji. Na preizkus sem tokrat dobil HDvideokamero, ki sem si jo izposodil v avstrijski pisarni JVC. Model kamere JVC GZ-HM300SE ima konkurenco med pri nas dobro znanima kamerama Canon Legria in Sony Handycam. JVC je svoje videokamere umestil v skupino Everio. Velikost kamere JVC GZ-HM300SE je 115 x 62 x 52 mm, teža z baterijo zgolj 255 g. Kljub majhnim dimenzijam se kamera v roki odlično drži, namenjena pa je desničarjem. Gumb za vklop/izklop snemanja je lahko dosegljiv, prav tako možnost spreminjanja goriščnic. Poleg je še gumb za neposreden zajem fotografije. Potem pa smo z gumbi na zuna- 10 njem delu kamere že zaključili. Torej je preprostost doma pri kameri JVC GZ-HM300SE. Na sprednji strani je objektiv Koni- mernejši kakovosti XP štiri ure, v najmanjši kakovosti EP celo 14 ur in 40 minut. Ko odpremo zaslon, se kamera sama vklopi. Ločljivost zaslona je povprečna. Še vedno pa so vse informacije dobro vidne. Zaslon sicer ni občutljiv na dotik, vendar ima ob ca Minolta, z dvakratnim razponom med goriščnicami. Svetlobna moč objektiva je odlična (f/1,8). Tipalo ima ločljivost 1,34 mio. točk, kamera zajema 24 Mb podatkov v sekundi, kar je za družinski in hobipogled na sliko na sodobnih HD-televizijah povsem zadovoljivo. Kamera snema v AVCHD-formatu. Torej se je zgodovina obrnila. Medtem ko sta bila nekdaj Panasonic in Sony odvisna od JVC-jevega VHSsistema, danes JVC uporablja njun način kompresiranja podatkov. Kamera nima notranjega spomina, omogoča pa snemanje na pomnilne kartice SD. Na voljo sta kar dve reži. Na 32 MB spomina lahko v najvišji UXP-kakovosti snemamo dve uri in 40 minut, v uporabniško najpri- strani na dotik občutljiv »laserski« drsnik. Prav tako so na dotik občutljivi navidezni gumbi. Samo dotaknemo se gumba ali drsnika in spreminjamo nastavitve. Kamera JVC GZ-HM300SE ima nekaj uporabniško odličnih lastnosti. 20-kratni zum in ozek kot zajema potrebujeta umirjeno roko. K večji umirjenosti slike prispeva Advance Image Stabilizer. Pri snemanju dogodkov z osebami nam je v pomoč funkcija razpoznavanja obrazov. Posnetke lahko selekcioniramo po že pripravljenih in označenih mapah, tako jih tudi lažje najdemo in hitreje predvajamo iz kamere. Funkcija SuperLoLux izboljša kakovost posnetka pri zajemu v zelo slabih svetlobnih pogojih. S funkcijo Time-Laps REC lahko posnetke zajemamo v časovnem zamiku med eno in do 80 sekund. Zanimiva in edinstvena možnost je tudi funkcija Auto REC. S pritiskom gumba za začetek snemanja označimo motiv, in če se ta premakne zunaj kadra, kamera samodejno zaključi snemanje. To je zanimivo v primeru, kadar snemamo ljudi, portret. Začenjamo snemati portret in dokler je ta v kadru, bo kamera snemala. Če portret izgine iz kadra, kamera sama od sebe po petih sekundah zaključi snemanje. Ko kamero priključimo k računalniku, lahko s programsko opremo in z gumbom Uploud/Export neposredno prenesemo kadre v YouTube ali iTunes. Kamera JVC GZ-HM300SE je ena izmed tistih, ki za razmeroma malo denarja nudi majhnost, dobro lego v roki, preprostost uporabe in zadovoljivo kakovost za domače snemanje. Uporaba pomnilnih kartic SD je še kako dobrodošla, saj so te vse bolj razširjene in tudi cenovno je ta medij že zelo dostopen. JVC svoje bogate izkušnje iz videosveta prenaša tudi v videokamere iz najnižjega HD-razreda. Nudi več kot dovolj za vse družinske in izletniške snemalce, da bodo njihovi trenutki ostali zabeleženi in videni na sodobnih HD TV-zaslonih. Matjaž Intihar e-Fotografija oktober/november 2010 Celodnevni fotopotep 19. dec. (Adventni Salzburg) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Canon EOS 60D Anketa e-Fotografija Prvi hitri preizkus kamere EOS 60D je za nami. Kamera zamenjuje model EOS 50D, vendar pa menjava ni zgolj tehnološka ampak tudi oblikovna. Očitno so pri Canonu spoznali, da dveh enako velikih kamer v podobnem razredu in podobnimi uporabnimi funkcijami niti ne potrebujejo. Zato so EOS 60D v merah ohišja pomanjšali (v roki deluje opazno manjša kot je v samim merah). Namesto magnezija so za ohišje uporabili aluminij in polikarbonate, odvzeli nekaj gumbov in tako EOS 60D oddaljili od že predstavljene kamere EOS 7D. Kamera EOS 60D je podedovala kar nekaj tehnologije od zdaj že lahko rečemo močnejše sestre EOS 7D. Povzet je AF-sistem in merjenje svetlobe iFCL, tipalo ima 18 mio. točk, ki pa se v nadaljevanju glede elektronike razlikuje od tistega v EOS 7D. Zaporedno snemanje je mogoče s 5,3 posnetka v sekundi. Canon EOS 60D zelo dobro leži v roki. Menim, da bodo te kamere še kako vesele napredne fotografinje, katere so zdaj raje posegale po EOS 550D kot po EOS 50D ali EOS 7D. V merah je kamera EOS 60D glede na EOS 50D ali EOS 7D izgubila le par mm (po globini jih ima zaradi večjega držala celo nekaj več), vendar je zaradi drugačne oblike opazno manjša in tako deluje tudi v roki. Še ena možna odločitev za EOS 60D. Vam je kamera EOS 550D premajhna, EOS 7D prevelika? Izbira je znana. Tudi glede uporabniških nastavitev je EOS 60D zopet točno v sredini. Canon je kamero EOS 60D postavil mesto nad EOS 550D in jo tej kameri tudi bolj približal. Če je imela kamera EOS 50D vse glavne znane nastavitve prek gumbov, Canon zdaj polovico nastavitev prenaša prek nastavitev na zaslonu. Zaslon v razmerju 3 : 2 je velik tri palce, ločljivosti 1,04 mio. točk, in je vrtljiv v vse smeri. Kamera poleg klasičnih pomnilnih kartic SD in SDHC shranjuje podatke na nove SDXC, ki omogočajo shranjevanje 12 2 TB podatkov. Kar je še kako dobrodošlo ob večjem snemanju HD-videozapisa. Ob prvem preizkusu še predprodukcijske kamere je opazen odziv hitrega ostrenja in odlične slike tudi pri 6400 ISO (razširjeno lahko delujemo do 12.800 ISO). Na vrhu kamere je LCD-zaslon, ki pa ima zdaj malo spremenjeno strukturo prikazov in EOS 60D že po samih nastavitvah kaže, da je ločnica med osnovnima kamerama EOS 550D in EOS 7D. Iskalo je svetlo in veliko. Zajame 96 odstotkov motiva in nudi povečavo 0,95-krat. Možna je menjava medlice. Sinhronizacijski čas bliskavice je 1/250 sekunde, v kameri je vgrajena brezžična kontrola in proženje. Video snemamo lahko v polni HD-ločljivosti pri hitrostih zajema 24, 25 in 30 sličic v sekundi. Pri polovični ločljivosti pa še s 50 in 60 sličicami v sekundi. Kamera ima izhod HDMI-CEC, ki omogoča gledanje videa na vseh HD ready TV-zaslonih in to z različnimi hitrostmi zapisa. Predvajanje lahko kontroliramo s televizijskim daljinskim upravljalnikom. EOS 60D ima tudi možnost priklopa zunanjega mikrofona in Wi-Fi-oddajnika. Meni je enak in z večino funkcij, kot jih ima EOS 7D. Možno je urejanje zajete RAWdatoteke. Kamera Canon EOS 60D ni samo menjava za EOS 50D. Dodali so ji novosti iz 7D glede ostrenja in merjenja svetlobe, odvzeli pa nekaj nastavitev prek gumbov, kar je pri EOS 50D bilo omogočeno. Na videz in v občutku manjše ohišje iz polikarbonatov in uporaba pomnilnih kartic SD tudi nakazujeta, kam Canon postavlja to kamero. Zdaj je točno v sredini med EOS 550D in EOS 7D. Torej, komur je EOS 550D premalo, zdaj nudi EOS 60D bolj logično stopnico naprej. EOS 7D pa ostaja naj kamera za vse, ki si žele še višje in z večjo hitrostjo delovanja ostati v razredu APS-C-tipal. Matjaž Intihar Na spletni strani e-Fotografija je odprta anketa, preko katere vas sprašujemo, česa več si želite na spletnem portalu. Obenem pa seveda tudi člankov v sami reviji. Anketa poteka že skoraj mesec dni. Svoje odgovore je oddalo že več kot 1000 uporabnikov portala in znanih je že nekaj zanimivih odgovorov. Tokrat ob želji, da vas čim sodeluje v anketi predstavljam zadnja tri vprašanja. Zanimiv je odgovor, da je skoraj 40% fotokamer kupljenih v tujini. Glede na to, da so bralci portala e-Fotografija tisti, ki uporabljajo boljše kompaktne kamere in kamere DSLR je očitno, da se kar veliko večjih nakupov opravi v tujini. Še vedno pa se vsaj polovico nakupov opravi direktno v trgovini. Torej sta si klasična in internetna trgovina v domeni naprednih kompaktnih in kamer DSLR že izenačeni. Prosim, če v anketi sodelujete tudi vi, saj bomo lahko le na ta način lahko sooblikovali teme v reviji in na spletu, ter lažje spoznali slovenski fotografski trg. Matjaž Intihar e-Fotografija oktober/november 2010 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si AKT fotodelavnica za fotografinje in fotografe 4. december 2010 Akt fotografska delavnica je še vedno nekaj posebnega. Slikarje kot fotografe je ta žanr vedno privlačil. Pokazati lepoto telesa na drugačen, izviren način, kjer svetloba igra pomembno vlogo. Ob 10h bo AKT fotodelavnica za fotografinje. Ne, to ne bo prva delavnica z moškim modelom. Pripravili smo jo že leta 2004. Toda vse več je fotografinj in ne malokrat na tečajih in fotoizletih že dobim vprašanje “kaj pa moški model”? Nenazadnje smo že imeli prvo fotografsko razstavo z naslovom moški, na kateri so sodelovale samo fotografinje. Hitro je padla ideja, da bi bile v tej tematike fotografinje lahko še bolj drzne. Tako boste fotografinje nove fotografske korake naredile prav na tej delavnici. Ob 14h pa bo AKT fotodelavnica z ženskim modelom. Če bomo dopoldansko fotodelavnico prepustili fotografinjam, je ta namenjena vsem (fotografinjam in fotografom), ki bi se radi preizkusili v tej zanimivi a težki fotografski temi. Fotodelavnici bosta potekali v studiu Deana Dubokoviča. Tako se bomo spoznali še s profesionalno studijsko osvetlitvijo, delu z vašo bliskavico in uporabo fotokamere pri visoki občutljivosti. Med delom bomo naše fotografije že komentirali in računalniško tonsko popravljali kožne tone, ali slike spremenili v črno bele. Obenem pa dodali še napotke kako sodelovati z modelom, katere so avtorske pasti in kakšen naj bo pristop do modela med fotografiranjem samim. Prijave so že možne na spletni strani www.e-fotografija.si/tecaji Iztisnite maksimum iz svetlobe. Enostavno, učinkovito in zanesljivo. Nov telefoto objektiv z vgrajenim sistemom za stabilizacijo slike (Vibration Compensation) in novim Ultrasonic Silent Drive motorjem za avtomatsko ostrenje. Odlična optična zmogljivost, pregovorna japonska kakovost. 479,9 € S priloženo sončno zaslonko. Na voljo za Canon, Nikon in Sony (brez VC mehanizma) bajonet. novo Novi modeli bliskavic Mecablitz 44 AF-1 digital Nov model, enostaven za uporabo, GN 44, popolna združljivost s pripadajočim sistemom, motorna zoom glava, difuzor za 12 mm, auto, brezžični, modeling in fill-in način, AF meter (IR žarek), USB priključek za nadgradnjo vgrajene programske opreme. Mecablitz 58 AF-2 digital Mecablitz 50 AF-1 digital e-Fotografija oktober/november 2010 179,9 € 399,9 € 249,9 € Inovativen, nov način nošenja novo - nosilec b-grip fotoaparata! Hiter dostop & proste roke! 59,9 € Distributer: Dunajska 57, 1000 Ljubljana Telefon: 01 2800 802 13 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Nikon P7000 - Kraljica kompaktnega razreda? Februarja 2007 je Nikon prvič predstavil serijo zmogljivih kompaktnih fotokamer z oznako P. Zadnja in še sveža na prodajnih policah je P7000. Kamera je že na zunaj močno podobna Canon G12. Še celo po tehničnih karakteristikah sta si zelo podobni. Kamera Nikon P7000 je velika 114.2x77x44.8mm in težka 310g. Objektiv nudi povečavo kar 7,1x. Razmerje med goriščnicami je od širokega kota 28mm pa vse do 200mm (ekv.35mm). Za konec Kaj naj zapišem. Pričakoval sem več. Še toliko bolj, ker sem mislil, da bo Nikon naredil fotokamero, ki bo glede na želje Nikona “biti najboljši” pokazala več od Ca- Nikon P7000 v praksi Če vam je fotografija samo dužinski hobi in bi kamero uporabljali samo v popolni avtomatiki, ali slikovnih programih, potem je ne kupiti. Kar nekaj cenejših kamer vas bo prav tako lahko zadovoljilo. Nikon P7000 skuša pokazati svojo moč fotografu, ki zna sam na hitro odločati o nastavitvah za kar najboljšo končno fotografijo. Med kompaktnimi kamerami je Nikon P7000 solidno hitra. Če pa ste že uporabnik kamere DSLR vedite, da bostelahko razočarani. Z izkušnjami pa brez težav s P7000 ujamete zanimive trenutke. Na fotografijah iz prakse pipetkarske napake na papirju ali v normalnih velikostih na zaslonu kar izginejo. Je pa res, da to kamero uporabljajte v praksi nekje do ISO 800. Naprej je že opazna izguba kakovosti slike. Res pa je, da jo ob uporabi recimo ISO 3200 v temnih pogojih sploh imamo. non G12. Dobili smo dve zelo podobni kameri z eno bistveno razliko. Ta je ime na kameri. In mnogim le to šteje. Nikon P7000 je še vedno najbolj zanimiva kamera za vse, ki bi radi še ostali med kompaktnimi fotokamerami z večjim zum razmerjem, obenem pa bi radi hitro do osnovnih prenastavitev. In prav možnost dokaj hitre kontrole ISO, EV, programov osvetlitve, točk ostrenja, merje- nja svetlobe in hitrih nastavitev preko »function« gumba pripomorejo, da je naprednim fotografom, ki že poznajo kamere DSLR še kako domača. Vedno pa se postavi če. V tej kameri za več manjka še višja kakovost slike. Tu so že kompaktne kamere z večjimi tipali, izmenljivimi objektivi in so podobne velikosti ter cene. Ob pregledu se vidi, da Nikon želi s P7000 zapolniti neko vrzel, med temi kamerami, saj lastne Nikon še ni predstavil in raje prepričuje fotografe za hitrejši prestop med uporabnike kamer DSLR. Tu ima nekaj želez v ognju. Zaenkrat se še da dobiti izredno poceni kamero Nikon D3000, potem D5000 in tu je že novost D3100. Dokler tudi Nikon ne gre v novi razred kamer, bo pri njih P7000 kar najvišji razred do kamer DSLR. Ali vam zadostuje pa že sami veste. Odlika P7000 bi morala biti množica hitrih nastavitev, katere omogočajo samo kamere DSLR najvišjih razredov. Vendar žal ni povsem tako. Premik med funkcijami, ki so združene pod enim nastavitvenim gumbom (ISO, WB...) je počasnejši kot smo vajeni pri kamerah DSLR in kamera v tem pogledu ne bo zadovoljila napredne fotografe. Ljubitelje, ki si žele samo Nikon kompaktno kamero z najvišjo kakovostjo slike pa vekakor bo. Matjaž Intihar Fototorbe in nahrbtniki Tamrac Zgodba podjetja Tamrac sega v leto 1977, ko je skupina fotografskih entuziastov, ki je uživala v fotografiranju v naravi, svoje znanje, izkušnje in potrebe vtkala v proizvodnjo visoko kakovostnih torbic in nahrbtnikov, saj takih takrat enostavno ni bilo na trgu. Izdelke Tamrac odlikuje inovativnost, ki olajša rokovanje in nudi hiter dostop do fotografske opreme, kar omogoča pripravljenost ujeti pravi trenutek za vrhunske posnetke. Zaradi naprednih rešitev, kvalitetne izdelave in odlične zaščite, ki jih izdelki Tamrac nudijo, je postala ta blagovna znamka sinonim za fotografski svet. Tamrac je vodilno podjetje na svojem področju, po njenih izdelkih pa zelo radi posegajo tudi profesionalni in ljubiteljski 14 fotografi v Sloveniji, saj je na našem tržišču prisotno že dobrih deset let. Še posebej so priljubljeni vsestranski nahrbtniki, ki s svojo uporabnostjo zadovoljijo še tako zahtevnega fotografa. Serija Expedition je na voljo v šestih velikostih in se ponaša s številnimi funkcijami, predali, ojačanimi naramnicami in možnostjo uporabe kompatibilnih dodatkov. Novost v ponudbi so torbice za SLR fotoaparate Explorer, ki imajo poleg uporabne notranjosti in kvalitetnih materialov tudi posebno prevleko, ki ščiti pred dežjem ali prahom. e-Fotografija oktober/november 2010 Poročna fotodelavnica (februar 2011) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Poročna fotografija? Na najpreprostejši način povedano je naloga poročnega fotografa ohranjanje spominov. Spominov na poročni dan, spominov na emocije, spominov na celoten dogodek, ki se ga je par veselil in vanj vložil nekaj mesecev napornih priprav in organizacije. Skozi čas, ko tečejo leta spomin bledi in ostajajo le trenutki ujeti v fotografijah. Prav v tem tiči velika odgovornost, ki jo prinese s seboj poročna fotografija. Pri tem pa ima vsak poročni fotograf lastno predstavo o svoji vlogi tistega, za par usodnega dne. Vsak to vlogo odigra na svoj tipičen, edinstven način. Ne glede na karkoli pa je glavna prioriteta poročnega fotografa, da paru omogoči uživanje v dnevu njunih sanj, ter da bo držal obljubo, ki jima jo je dal: ohraniti poročnemu paru neprecenljiv spomin. Poročna fotografija se prvič pojavi po letu 1840. Tedaj še ni imela komercialnega pridiha, želja po ohranjanju spomina na poročni dan, pa je bila nedvomno prisotna. Celotno fotografiranje je ostalo, zaradi omejitev tedanje fotografske opreme, ki je narekovala način fotografovega dela, zaprto za štirimi zidovi v fotografskih »studijih«. Ozadja za portrete so fotografi, pogosto izvirajoči iz slikarstva, narisali kar sami. Ideja, skozi fotografijo ohraniti več kot le zgolj studijske portrete v poročnih oblekah, se pojavi po drugi svetovni vojni. Fotografska tehnologija je občutno napredovala, porok je bilo v tem času v izobilju. Na ulicah so se pojavili »naključni poročni fotografi«, ki so bili predvsem brezposelni vojni fotografi in še cel kup drugih ljudi, ki so bili brez dela in brez stalnega vira dohodka. Z majhnim in relativno poceni fotoaparatom v roki, kompaktno bliskavico in zavojčkom ali dvema filma v žepu, so se brez predhodne najave ali dogovora pridružili poročnemu dogajanju, ter upali, da bosta mladoporočenca po poročnem dnevu voljna fotografije odkupiti. Čeprav so bili rezultati tovrstnega fotografiranja sila skromni, so bili dovolj velika konkurenca, da so studij- 16 ske fotografe prisilili v delo na terenu. Poskušajoč čim bolj približati se studijskim pogojem dela, so na poročne lokacije tovorili težko in okorno studijsko fotografsko opremo. Zaradi pretežne uporabe fotoaparatov z dragimi filmi večjega formata so bile fotografije, tudi tiste »naključno ujete« skrbno kadrirane in pripravljene. Vendar se je poročna fotografija, v zadnjem desetletju ali dveh, pričela korenito spreminjati. Čeprav je še zmeraj kar nekaj parov, ki si želijo v spomin tradicionalne, postavljene fotografije, pa vedno je vedno več tistih, ki si želijo drugačne fotografije. Takšne, ki niso podobne fotografijam njihovih staršev. Fotoreportaža! Čeprav še zmeraj dokaj nov izraz v svetu poročne fotografije, se tovrsten način fotografiranja vedno bolj uveljavlja in uspešno kombinira z zanimivimi, sproščenimi portreti. Gre za način fotografiranja, pri katerem fotograf ne agira kot režiser posnetka, temveč veliko bolj kot opazovalec, katerega cilj je iskati in ujeti naključne trenutke lepote, sproščenosti in veselja. In še ena značilnost poročne fotografije, ki se v zadnjih letih, v veliko zadovoljstvo poročnih fotografov, vedno bolj izrazito kaže: pari vse pogosteje in v večjem obsegu fotografu puščajo prostor za kreativno pobudo. Tako glede zvrsti fotografij kakor tudi izbire kraja za poročne fotografije. Tak način dela odvrača od fotografovega padca v utečeno in dolgočasno rutino, ter motivira kvalitetno delo. V odstavkih ki sledijo, ni moj namen razglabljati o načinih in razmislekih za izbor (primerne) fotografske opreme. Tudi ne govoriti o objektivih, goriščnicah, zaslonkah, ISO-tu, časih ekspozicije, RAW zapisu ter učinkih, ki jih imajo na videz in izraznost končne fotografije. Vsak fotograf, ki se želi podati v svet poročne fotografije, mora imeti te pojme razčiščene, kakor mora imeti jasno in predvsem lastno predstavo o tem kakšna oprema je da to zvrst fotografije potrebna. Moj namen je veliko bolj omogočiti kratek vpogled v svet poročne fotografije, kot sem ga sam imel priložnost spoznati. Poročna fotografija se od drugih tipov fotografije razlikuje po načinu hitrega menjavanja lokacij (in posledično tudi svetlobnih razmer), medtem ko kot fotograf poskušaš fotografirati ljudi pri medsebojni interakciji. Pritisk na fotografa je lahko, medtem ko pripravlja mladoporočenca za fotografijo s starši, prijatelji, sorodniki, naravnost izreden, saj tudi sto ali več žejnih in lačnih svatov čaka, da jih bo par pospremil do polnih miz prigrizkov in kozarca vina. Pa vendarle zunanji pritisk, ki ga fotograf občuti s strani gostov, čakajoč na konec fotografiranja, ni nič v primerjavi z nekim drugim strahom, zakoreninjenim nekje globoko v notranjosti, ki kakor nevidno breme pritiska na prsi. Strah izvira iz skrbi, da bi skozi poročni dan zamudil tisti čarobni, neponovljivi trenutek, ki se nikoli več nebo vrnil, za par pa bi bil tako dragocen. Seveda pa tukaj niso samo napori in strah. Če bi temu bilo tako bi le red- ko kdo na daljši rok zmogel tovrstno fotografijo. Tukaj je intimnost in vznemirjenje nevestinih jutranjih priprav, ljubeč poljub prispelega ženina, ritualnost poročnega obreda, veselje in smeh poročne zabave, radost na nevestinem obrazu in hvaležnost v njenih očeh ob prvem pogledu na fotografije… To so stvari, ki dajejo poročni fotografiji edinstvenost med fotografskimi zvrstmi. Pred poroko. Fotografiranje poroke se začne že mnogo pred poročnim dnem. Začne se s prvim kontaktom in prvim srečanjem s parom. Na teh predporočnih srečanjih se s parom spoznamo, ter si predstavimo želje glede poročnega dne, poročnih fotografij. Tudi fotograf mora na tem mestu jasno predstaviti svoj način dela. Paru je potrebno iskreno povedati kaj od želja je mogoče realizirati, kaj pa zaradi časovne stiske ali drugih okoliščin najbrž nebo mogoče, ter podati ustrezne alternative. Tako tudi par bolje spozna fotografa, ustvari se doe-Fotografija oktober/november 2010 Delavnica bliskavice (20. januar 2011) www.e-fotografija.si/tecaji.htm ločena mera zaupanja v fotografa in to mnogokrat pripomore k boljšemu in bolj sproščenemu vzdušju na poročni dan. Lahko si mislite, da je za par vendarle dokaj neprijetno na svoj najbolj intimen dan sprejeti medse popolnega tujca, ki je nato prisoten prav ves dan. Pa še tisti aparat nevesti ves čas moli pred nos. Prav tako je, v kolikor so še nepoznane, zelo priporočljivo predhodno obiskati lokacije poročnega dogajanja. Tako se dobi predstava o tem, kaj fotografa pričakuje, kakšne so omejitve glede fotografije, ter kakšne težave lahko nastopijo. Vredno si je vzeti čas in že kar takoj na licu mesta poiskati tudi ustrezne rešitve in za fotografije primerna mesta. Za zanimivimi motivi in lokacijami za fotografiranje se vedno razišče tudi bližnja okolica. Če se takšen ogled opravi skupaj z parom lahko v poročne fotografije stečejo tako vaše kot tudi parove ideje. Zadnji del fotografovih priprav na poroko je veliko bolj samoten in se ne navezuje na neko točno določeno poroko. Gre za pregledovanje spletnih strani drugih fotografov, anali- e-Fotografija oktober/november 2010 zo zakaj so naredili, kako so naredili in ali lahko kaj podobnega vključim tudi v svoj način in stil fotografiranja. Da nebo pomote – ne govorim o kopiranju drugih fotografov, temveč o iskanju novih idej in iskanju načinov, kako jih uspešno vključiti v neko drugo okolje ali kontekst. Poleg tega, recimo temu »kreativnega dela priprav«, je tukaj še povsem tehnični del. Napolniti baterije, izprazniti kartice, očistiti objektive… Glede opreme ni kaj dosti ugibati. Ne glede na izbranega proizvajalca naj bo toliko dobro, da si opremo lahko privoščite, brez da bi zaradi tega odpadel letni dopust na obali z otroci. Osebno sem uporabnik Canonovega sistema. Moje glavno delovno orodje je EOS 5D-Mk2, ter nekaj zoom in fiksnih objektivov z goriščnicami od 12mm do 200mm in praviloma konstantno zaslonko f/2,8. Seveda je poroko mogoče fotografirati tudi z manj kvalitetno (in bistveno cenejšo) opremo. Je pa v tem primeru potrebno poznavati omejitve, ki jih oprema nosi s seboj, se temu ustrezno prilagoditi, ter tu in tam skleniti tudi kakšen kompromis. Nazadnje, vendar nič manj pomembno, je potrebno pomisliti tudi na to, kako se kot fotograf obleči. Zavedati se je potrebno, da je poroka svečan trenutek. Svatje so urejeni, v svečanih oblačilih. Temu primerno naj bo oblečen tudi fotograf. Eni izmed porok se je pridružil fotograf, ki je prišel je v športnih copatih, jeans hlačah, v beli kratki majici z velikim kričečim napisom in športnimi sončnimi očali na nosu. Verjetno ne rabim omenjati da je moteče izstopal iz druščine. Še več – s svojimi oblačili je bil moteč tudi na prenekateri fotografiji, kjer se je po naključju pojavil v kadru. Praviloma ni potrebna zapeta obleka, srajca in tesna kravata (razen če je par izrazil takšno željo). Temne hlače in nevpadljiva srajca, udobni (elegantni) čevlji… To bo dovolj, da fotograf iz druščine svatov ne izstopa kot tujek in se lepo pomeša med ljudi. Se nadaljuje… V prihodnji številki e-Fotografije se bomo posvetili poročnemu dnevu v celoti - kako teče in na kaj paziti. Gregor Gomboc 17 Eksotična foto potovanja 2011 - www.e-fotografija.si/tecaji.htm Sony Handycam HDR-AX2000E – AVCHD Sony AX2000E je odlična AVCHDkamera srednjega profesionalnega razreda z neverjetno velikim naborom možnosti, nastavitev in z odlično kakovostjo slike, ki video zapisuje neposredno na pomnilne kartice Memory Stick ali SDHC in pomeni dokončno slovo od zapisa na kasete DV ali HDV (ki smo jih še videli v predzadnji generaciji HDV Sonyjevih modelov Z-5, Z-7 in Z-270). Sony je že pred časom predstavil najnovejši 'handycam', ki zapisuje v AVCHD-formatu na kartice Memory Stick ali SDHC, pri tem pa loči med profesionalno in amatersko izvedbo. Najprej so predstavili dražji in boljši profesionalni model HXR-NX5, ki je imel možnost HD-zapisa na katero od spominskih kartic, a tudi na dodatni SSD-disk prostornine 128 GB s kratico FMU – Flash Memory Unit! Pol leta pozneje so predstavili tudi nekoliko oskubljeno amatersko izvedbo HDR-AX2000E, ki je obdržala veliko večino odličnih lastnosti dražjega profesionalnega modela, a ji manjka možnost zapisa na SSD-disk, zato je razen na Sony Memory Stick zapisoval (izmenično ali vzporedno) na SDHC-kartice hitrostnega razreda 6! Že samo to je bilo dovolj za revolucijo za kamero iz Sonyjeve produkcije, a so pri tem prvič v profesionalnem ali polprofesionalnem razredu uporabili format AVCHD, okoli tega pa zgradili solidno, bogato opremljeno in zelo zmogljivo kamero. Do zdaj je veljalo, da so AVCHD-format videozapisa (ki je nastal skupaj ob sodelovanju s Panasonicom) namenjali le bolj ali manj zahtevnim amaterskim razredom videokamer. Sony se je držal pravila, da je za t. i. profikamere uporabljal MPEG-2-zapis v dolgi obliki zapisa (GOP-15, skupina slikic po načelu IBP vsebuje 15 celotnih, dvosmernih ali diferencialnih slikic ter omogoča kompresijo okoli 1 : 25). Ta format se je uveljavil tako v zapisu vseh HDV-kamer, kot v srednjem in zgornjem profirazredu EX-1, EX-3, XDCAM-EX. Prav pri modelih HXRNX5 in AX-2000 pa se je prvič v srednjem profesionalnem razredu odločil uporabiti zapis AVCHD, ki je tako 18 pri družbi Sony končno napredoval do profesionalne uporabe! AVCHD je oblika kontejnerja (ovojnica ali tip embalaže videozapisa), ki v svoji notranjosti temelji na tehnologiji MPEG-4, kompresije zapisa v skladu s standardom AVC in H.264 ter dosega stopnjo kompresije vse do 1 : 50! Neverjetno za sodobno tehnologijo videokompresije je dejstvo, da je kljub vsemu temu kakovost slike znova napredovala. AVCHD ima največji podatkovni tok (ki neposredno vpliva na kakovost zapisa, več je bolje!) 24 Mb/sek., kar je po nominalni vrednosti skoraj enakovredno HDV-zapisu (MPEG-2 pri 25 Mb/sek.) a bi teoretično moral imeti tudi do dvakrat višjo kakovost slike. V realnosti je ta zapis res boljši, a ne tako zelo veliko. Je pa precej enakovreden Sonyjevem EX HD-formatu (35 Mb/sek.), ki še vedno zapisuje v MPEG-2-formatu. Kakorkoli že: EX-HD-format je namenjen resnim profesionalnim uporabnikom, presunljivo pa je, da ga je po kakovosti zapisa praktično izenačil in dosegel amaterski format AVCHD, ki je bil od začetka naprej namenjen izključno naprednim ljubiteljem! Pri HDV-formatu (in zapisu na kasete) smo imeli le dve stopnji kakovosti – HD v formatu 1440 x 1080 točk (točke so zapisane kot pravokotniki z razmerjem stranic 1,33 : 1) ter v DVoziroma SD-formatu 720 x 576 točk. AVCHD v testnem Sonyju AX2000 (pa tudi v NX-5) ima možnost zapisa v osmih formatih: polni HD 1080 FX (24 Mb/sek.), FH (17 Mb/sek., oba polni 1920 x 1080 pri frekvenci 50i), ter HQ (9 Mb/sek.) ali LP (5 Mb/sek., pri formatu 1440 x 1080, enak format kot HDV, le komprimiran na raven enournega DVD-ja (HQ) ali dvournega DVD-ja (LP). Razen TV-zapisa v formatu 50i (I – interlaced, t. i. TV prepletene slike) pa oba Sonya AX2000 in NX-5 zapisujeta tudi v progresivnem, polnoformatnem zapisu s frekvenco 25p! Sony razen svojega standardnega zapisa na kartice Memory stick PRO DUO prvič v zgodovini omogoča zapis tudi na SDHCkartice hitrostnega razreda 4, 6 ali 10. Razred 4 za silo deluje, vendar pri daljših zapisih lahko zamrzne (zaradi pregrevanja kartice), zato svetujemo vsaj razred 6, ki je stabilnejši in zanesljivejši tudi pri daljših obremenitvah. Če so v preteklosti pri Sonyju uporabljali pri Zeissu preračunane (in pri Fujiju izdelane) objektive, pa imajo od Z-5 dalje objektive, ki so nastali v starem oddelku Minolte (ki ga je Sony kupil od Konice z vsem znanjem, izkušnjami in s tehnologijo skupaj!). Zato v skladu z Minoltino tradicijo ti objektivi nosijo oznako serije G! AVCHD-kameri AX-2000 in NX-5 imata 20-kratni zum razpona 4,1-82 mm, f1,6-3,4 (v 'leica' ali t. i. FF-formatu to znese 29,5–590 mm). Zahvaljujoč visoki kakovosti tehnologiji tipala Exmor HD ima AX-2000 možnost digitalnega 1,5-kratnega konverterja, s katerim zum doseže 30-kratni faktor oziroma 722 mm – pri minimalnem upadu kakovosti videozapisa! Sony AX-2000 ima zelo bogato opremo in veliko nastavitvenih možnosti, zapis na kartici 2 SDHC ali memory stick (zaporedno ali vzporedno). Na kartico 16 GB lahko zapišemo med 85 minutami (v najvišji FX-kakovosti) in 6,25 ure (v najslabši kakovosti). Z dvema karticama pa se vse to seveda podvoji. AX-2000 ima dva dodatna XLR-priključka za profesionalne mikrofone, s čimer močno odskoči od vseh amaterskih kamer. Ob številnih nastavitvenih možnostih pa ima tudi HDMI-izhod, ne pa tudi firewire 1394, ker ga ne potrebuje več! Kamero povežemo k računalniku z USB-jem ali preprosto prenesemo SDHC-kartice v ustrezen čitalnik. Sony še vedno uporablja baterije NPserije, ima velik in pregleden zaslon velikosti 3,2 palca (LCD ima 640 točk RGB v trojčkih v 480 vrstah, iskalo pa ima diagonalo 1,1 cm z 1.226.880 točkami. Kamera AX-2000 tehta 2,1 kg, je velikosti 173 x 193 x 393 mm in stane v razredu do pet tisočakov, seveda v evrih! Model NX-5 ima nekaj dodatnih funkcij, a tudi stane tisočaka več, za obe kameri pa ceno preverite pri vašem trgovcu odvisno od trenutne ponudbe. Sony je po dolgem zagovarjanju MPEG-2 HD-formata naredil dva neverjetno velika koraka naenkrat: amaterski format AVCHD je povzdignil v polprofesionalni ali celo srednji profesionalni razred, okoli njega pa uporabil vrhunsko konstrukcijo najsodobnejše kamere tega razreda ta hip, ki je svoj test in zrelost doživela že v dve leti starejši sestrični Z-5 HDVformata. Tokrat so dokončno opustili kasetni mehanizem in ga nadomestili z najmnožičnejšim kartičnim tipom zapisa na SDHC-kartice. Nič od tega bi ne bilo posebnost v ljubiteljskem razredu, toda uporaba vsega tega v kameri za profesionalce ima lahko le en sam pomen: tehnologija je dovolj zrela tudi za najzahtevnejšo uporabo. Sony AX-2000 je odlična AVCHDkamera srednjega profesionalnega razreda z neverjetno velikim naborom možnosti, nastavitev in (tudi za najbolj nejeverne Tomaže) z odlično kakovostjo slike. Komur to ni dovolj pa si še vedno lahko izbere boljši model NX-5 ali pa skoči nazaj v tabor MPEG-2 HD s kakšno kamero EX-1 ali EX-3, ali celo prestopi v višji XDCAM-EX-razred! Veljko jukič e-Fotografija oktober/november 2010 Kaitlin Van Rossmann | CAMERA : SIGMA SD14 : ISO50, F2.8, 1/60sec | LENS: SIGMA 85mm F1.4 EX DG HSM : 85mm | Copyright© 2010 Paul Thacker HYPERSONIC OSTRENJE SIGMA 85 mm F1.4 EX DG HSM Vrhunski portretni objektiv s svetlobno jakostjo 1,4. Objektiv je na voljo za fotoaparate Canon, Nikon, Sony, Pentax in Sigma formata APS-C in 24x36 mm. Infocona d.o.o., Prevale 9, 1236 Trzin | Tel: 01-562-0061 | www.sigma-si.com 4. december AKT fotodelavnica za fotografinje in fotografe www.e-fotografija.si/tecaji.htm AJM fotografski natečaj »Boljši pogled na svet« Podjetje AJM okna-vrata-senčila d.o.o. je v sodelovanju z e-Fotografija avgustu pripravilo fotografski natečaj, ki so ga naslovili po sloganu svojega podjetja, »Boljši pogled na svet«. K sodelovanju so vabili vse ljubitelje fotografije, da v svoj objektiv ujamejo motive sodobnega stavbnega pohištva. Omejitev praktično ni bilo, potrebno se je bilo le držati dejstva, da je na fotografiji stavbno pohištvo, motiv pa je povsem poljuben in odvisen od fotografovega očesa in kreativnega momenta. Navedeni fotografski natečaj je AJM d.o.o. razpisal v okviru praznovanja 20- letnice svojega delovanja. AJM d.o.o. je sicer vodilni ponudnik stavbnega pohištva na slovenskem in največje družinsko podjetje pri nas, saj na sedežu podjetja v Pesnici pri Mariboru zaposlujejo že več kot 300 ljudi. Na fotografski natečaj, ki smo ga razpisali skupaj v sodelovanju z revijo in portalom e-Fotografija, se je odzvalo 38 avtorjev, ki so prispevali različno število fotografij, vendar ne več kot pet. Pravila natečaja so namreč velevala, da vsak avtor lahko prispeva največ pet fotografij. Prispele fotografije je pregledala in ocenila sedemčlanska žirija pod vodstvom fotografa Branimirja Ritonje, ki je tudi predsednik Fotokluba Maribor. Večina avtorjev se je odločila za dokaj preprost pristop k fotografij stavbnega pohištva, pri izboru je komisija pogrešala predvsem več motivov z ljudmi. Po opravljeni selekciji fotografij, ki bodo nagrajene in razstavljene, je bila odločitev o prvih treh nagrajencih izjemno težavna. Prvo nagrado je prejela Mojca Cvirn za fotografijo imenovano »Okno«. Drugo nagrado je prejel Sandi Gorkič za fotografijo »Stekleni ocean«. Na tretje mesto pa se je uvrstila Špela Preskar za fotografijo »Ko se znoči«. Izbrane fotografije so si po tehnični dovršenosti in kompoziciji enakovredne, tako da je bila odločitev kako razdeliti najboljša mesta prepuščena predvsem sami sporo- 20 čilnosti fotografije. Prvo nagrajena Mojca Cvirn, je, po mnenju žirije, s fotografijo »Okno« (kakor tudi s preostalimi posredovanimi fotografijami »Tetris« in »Sprednja stran«) pokazala dovršen in zrel opus. Pri »Oknu« je žirijo prepričala senca okna in ptice na lesenem podu v simboliki križa in svobode ter miru, ki spominja tudi na ločnico med danes vse bolj kruto in težko zunanjostjo in toplino, zavetjem, varnostjo doma, kjer je svet lepši, bolj miren in uglašen. Sandi Gorkič je s »Steklenim oceanom« prikazal, da je v velemestni gneči nebotičnikov z občutkom za kompozicijo in drznim izrezom, videl in posnel detajl, ki je kljub hladnosti in togosti zgradb zelo dinamičen. Dinamiko mu daje slika kita na modri podlagi v desnem kotu. Poleg tega nam na prikrit način tudi odkriva željo po svobodi in širjavah morja. Tretjeuvrščena avtorica Špela Preskar je na domiseln način posnela fotografijo zgornjih nadstropij zgradbe, nad katero je grozeča nevihta, in jo poimenovala »Ko se znoči«. Kljub hladnim modrim tonom, iz fotografije zeva domačnost, toplina doma za okni. Preprostost, diagonalna kompozicija in okna postavljena v zlati rez, za protiutež pa grozeči oblaki fotografiji dajejo tudi likovno prepričljivost. Kakor rečeno, odločitev za nagrade je bila težka, odločila je sporočilnost slike, kar pa je vedno subjektivna odločitev in bi bile lahko nagrajene povsem druge fotografije. Obletnici in jubileju primerne so bile tudi nagrade za najboljše fotografe. Prvo nagrajena avtorica je prejel bon v vrednosti 600 eurov za nakup fotografske opreme, druga nagrada je bil LCD TV sprejemnik znamke LG in tretja nagrada Apple iPod Nano s pripadajočo zvočno postajo. Predvidene so bile tudi nagrade za avtorje uvrščene od četrtega mesta naprej, in sicer boni ugodnosti in nagrade podjetja AJM, ter knjiga Matjaža Intiharja z naslovom Fotokamera. Tovrstno nagrado so Mojca Cvirn »Okno« Sandi Gorkič je »Stekleni ocean« Špela Preskar »Ko se znoči«. prejeli naslednji avtorji: Andrej Uduč, Andreja Ravnak, Daniel Eremita, Daniel Kodrič, Dare Ferjan, Edi Kunst, Janko Lipovšek, Marko Knehtl, Marko Mladovan, Mitja Vodušek, Niko Brecl, Roman Bor, Sebastijan Jug, Silvo Salčnik, Stanko Pelc, Tadej Kocjan,Tina Lešnik, Vladimir Toš in Jernej Zupanc. Dela nagrajenih avtorjev so bila predstavljena na razstavi, ki je potekala 24. septembra na praznovanju 20- letnice podjetja AJM d.o.o. V nadaljevanju pa bodo krasila salone podjetja po vsej Sloveniji. Jasmina Černela e-Fotografija oktober/november 2010 te a obišči.si l i č o r a Za n .pasadena w w w p o k l i č i te ali 95 35 01 475 Majhne skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije videti kot fotografije profesionalcev. Digitalna fotografija 1. knjiga Digitalna fotografija 2. knjiga Digitalna fotografija 3. knjiga Scott Kelby Scott Kelby Scott Kelby Če ste naveličani posnetkov, ki so »v redu«, in si pri ogledu fotografij v revijah mislite: »Zakaj moji posnetki niso takšni?«, potem je to knjiga za vas. V tej knjigi ni teorije, nobenih zahtevnih tehničnih izrazov in podrobnosti. To je knjiga, v kateri piše, kateri gumb pritisnite, katero nastavitev uporabite in kdaj jo uporabite. S skoraj 200 fotografskimi »prijemi« v tej knjigi boste vedno naredili boljše, ostrejše in barvitejše fotografije profesionalnega videza. Male skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije videti kot fotografije profesionalcev! Napisana je v slogu »Ahhh, tako torej to naredijo«; kratko in jedrnato z nasveti, ki jih lahko takoj uporabite in zaradi katerih je bila njena predhodnica najbolje prodajana knjiga o digitalni fotografiji na svetu. Na vsaki strani boste spoznali novo nastavitev, orodje ali trik, s katerim boste svoje posnetke spremenili v fotografske razstavne eksponate. Če ste naveličani posnetkov, ki so »v redu« in si pri ogledu fotografij v revijah mislite: »Zakaj moji posnetki niso takšni?« potem je to knjiga za vas. Izid november 2010. PRED IZIDOM! Zbirka vseh treh uspešnic o digitalni fotografiji na voljo tudi v ličnem paketu po zelo ugodni ceni. Ideja za čudovito darilo! Scott Kelby je avtor svetovno znanih računalniških knjig, glavni urednik in založnik revije Photoshop User in predsednik zveze NAPP (National Association of Photo shop Professionals). Prav tako je tudi sogostitelj priljubljene video poddaje Photoshop User TV ter po svetu predava in organizira delavnice o digitalni fotografiji. Scott je avtor več kot 40 knjig, med katerimi so bolj znane The Photoshop Book for Digital Photographers, The iPod Book in Scott Kelby’s 7-Point System for Adobe Photoshop CS3. Založba Pasadena d.o.o., Brnčičeva ulica 41a, Ljubljana, telefon: (01) 475 95 35, faks: (01) 560 65 03, e-pošta: [email protected], www.pasadena.si e-Fotografija julij/avgust 2010 21 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Fotografska delavnica iz višine Adventni Salzburg Želja leteti in svet videti iz drugačne perspektive je v vsakem fotografu. e-Fotografija je pripravila že več uspešnih fotografskih delavnic z balonom. Tokrat smo na željo fotografov organizirali jesensko delavnico. Vreme, predvsem megla pa nam je večkrat zagodla in tako smo morali kar tri krat prestaviti let. Ja žal, je polet z balonom močno odvisen od vremenskih razmer. Toda kdor čaka, dočaka. In ko se je megla začela dvigovati nas je pričakalo čudovito modro nebo s še zadnjimi meglicami. Drevesa pod nami so bila obdana v že čudovito tople jesenske barve. Barje pa s svojimi obdelanimi njivami in potmi dodaja idealne motive za iskanje različnih kompozicij. Vsak tak polet kar prehitro mine. Za to že načrtujemo nov polet v zimskih dneh. Predvidoma naj bi poleteli decembra. Več na www.e-fotografija.si V nedeljo 19. decembra vas e-Fotografija popelje v predbožično okrašeni Salzburg. Mozartovo mesto nas bo pričakalo bogato okrašeno, s stojnicami in toplimimi lokali ter čudovitim pogledom na mesto iz gradu. Več na: www.e-Fotografija.si/tecaji.htm PRIŠEL JE CRUMPLER! V Slovenijo je prišla svetovno priznana blagovna znamka torb za računalniško in foto opremo – Crumpler. Kakovost, oblika, barve in funkcionalna uporabnost so lastnosti, ki že več kot deset let odlikujejo in razlikujejo to avstralsko blagovno znamko od ostale konkurence. Pri kakovosti je potrebno omeniti, da gre pri materialih za visoko kvalitetni 1000 denski najlon s posebnim premazom, ki ščiti torbe pred zunanjimi vplivi. Vsaka torba je ročno šivana in potuje skozi štiri procese kontrole kakovosti. Proizvajalec je tudi ekološko naravnan, saj so podloge narejene iz eko reciklirane pene, prav tako pa ne uporabljajo PVC-ja. Kot zanimivost lahko omenimo tudi, da pri svoji promociji uporabljajo šokanten in provokativen marketing, ne samo v oglasih, ampak tudi pri imenih torb. Več o sami blagovni znamki Crumpler najdete na www.crumpler.eu. Atraktivne kolekcije torb in dodatkov poiščite v izbranih papirnicah Mladinske knjige Trgovine. Več na www.emka.si. 22 e-Fotografija oktober/november 2010 Canon G12 Canon SX 130 Canon SX 30IS Canon EOS 550D Canon LEGRIA FS306 Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Sony Alpha 55 - prvi pravi Sony Ob predstavitvi kamer Sony A33 in A55 sem bil bolj kot ne ravnodušen. Še en poizkus »nekaj vmes«, sem si dejal. Pritegnil me je le sistem delno odbojne folije namesto zrcala, ki prepušča večji del svetlobe na tipalo, manjši pa na tipalo za samodejno ostrenje (AF), ki je zdaj v zgornjem delu glave kamere, kjer je pri klasičnih fotokamerah prizma. Sony Alpha 55 Še vedno sem toliko zasvojen z novostmi in želim na svoj način predstaviti fotokamero, da sem si A55 kar najhitreje zaželel na preizkus. Dobil sem še predprodukcijsko kamero, kar pomeni, da je že povsem v delujočem stanju, lahko pa pred prodajo zamenjajo še programske lastnosti in s tem še izboljšajo kakovost. In kljub temu, da sem bil kar malo skeptičen, kaj mi lahko ta kamera nudi, sem že po prvih sekundah ob spoznanju funkcij dobil zanimivo misel. Prva prava Sony fotokamera z izmenljivimi objektivi! In za kaj menim tako? Kot nalašč sem kamero vzel s seboj na krajše počitnice. Po prvem pregledu funkcijskih gumbov in menija, je bilo vse bolj ali manj jasno. Ohišje je majhno predvsem po višini. Pogled skozi EVF-iskalo z več kot milijon točkami je sicer še daleč od pogleda na motiv s kamero, ki uporablja klasična zrcala ali prizmo, vendar za hobifotografa niti ni slabo. Še celo vesel sem bil nad novostjo, da je zdaj v iskalu prek linije viden nagib kamere. Večkrat opažam, da moja fotografija visi v desno in pozneje v računalniškem programu popravljam nagib. Zdaj sem se lahko kontroliral in spoznaval kako držim kamero. Pogled na motiv imamo prek vrtljivega tripalčnega zaslona in prek EVF-iskala. V obeh primerih prek gumba »DISP« na zaslon odvzemamo ali dodajamo informacije. Po prvih posnetkih me je ta kamera prevzela. Seveda, če pišem o hobi, počitniški, družinski fotografiji in glede na mnenje, da je to kamera za tiste, ki ljubijo enostavnost in tehnične napredne funkcije. Tako ima kamera novo programsko 24 nastavitev »AUTO+«, ki fotografu olajša fotografiranje s tem, da se kamera sama odloči za kateri motiv gre (pokrajina, portret, makro, protisvetloba …) nastavi vse potrebne nastavitve in zadovoljiv posnetek je shranjen na pomnilni kartici. Navdušile so me predvsem funkcije, ki lahko marsikateremu začetnemu ljubitelju fotografije veliko pomenijo, saj o njih bere veliko po forumih in gleda fotografije, ki so obdelane po posebnih postopkih. Prek grafiji in 3D-videu predvsem Nikon dobil glavobole. Razen, če že zdaj ne vlaga v razvoj in pridobiva svoje patente. Vemo, da je Sony v videotehnologiji in TV-tehnologiji vodilni. Da je takoj za njim njegov veliki tekmec Panasonic, ki danes celo vodi v 3D-videotehnologiji. Film Avatar je bil posnet z videokamerami Panasonic. Canon je v videotehnologiji še iz časa filmskega traku in močno menija lahko vklopite funkcijo popravka kontrastov v temnih delih (DRO) ali celo možnost HDR, ko iz več posnetkov združimo samo določene tonske vrednosti. Poleg možnosti AUTO, lahko izbiramo moč posega korekture v obeh primerih do vrednosti 5 EV. Že od kamere NEX in Sony 3D TV me navdušuje možnost 3D-panorame. Predvsem zaradi dejstva, da je zdaj mogoče narediti panoramo zelo preprosto, saj na kameri A55 samo nastaviš to programsko funkcijo, stisneš prožilec in medtem ko kamera proži jo premikaš. Zajem deluje res preprosto in tako zlepljena panorama je zelo dobro izdelana. Obenem pa s pomočjo Sony 3D HDTV in 3D-očal gledamo panoramo še v tretji dimenziji, globini. S tem smo že dobili potrditev, da se bo v naslednjih petih letih veliko zgodilo prav v smeri 3D-fotografije in videa. Tu pa bo Sony (tudi Panasonic) počasi začel jemati prednost drugim. Menim, da bo v počasi prihajajoči 3D-foto- prisoten v hobi in napredni digitalni videotehniki. Edino Nikon jo šele spoznava in najbrž najdražje plačuje patente. Delovanje in rokovanje s kamero Sony A55 je preprosto. V programih AUTO in AUTO+, nas kamera niti ne pusti prenastavljati večino nastavitev. Te oživijo ob uporabi naprednih nastavitev P, A, S in M. Vsak začetni fotograf hitro spozna, da mu je A55 lahko zelo prijazna in s funkcijami preprosta ter napredna kamera. Napredni fotografi pa v ta razred kamer tako ali tako ne bodo vstopili. Po prvem druženju s kamero Sony A55 Testna kamera je prišla ob pravem času. Ko sem kamero predalčkal kam, v kateri uporabniški razred bi jo dal, boljše ideje nisem dobil, kot da je prava za vse domače popotniške in turistične fotografe, ki imajo kamero za to, da že sama od sebe kar najbolje zajame motive in da nudi še tisto nekaj več, kar pa mora biti zopet preprosto razumljivo in dosegljivo za uporabo. Tudi, če greš na družinski izlet ali počitnice kot zahtevni fotograf nima smisla s seboj jemati vso fotografsko opremo. Preprosto ni volje, časa ali pa uporabniki niti ne želijo, da bi čas izkoriščali za kaj drugega kot samo družinske turistične posnetke. In prav tu sem s kamero Sony A55 dobil neko novo drugačno veselje do fotografiranja. Nič razmišljanja o zaslonki, ISO, času, ampak predvsem o programih AUTO, AUTO ISO, AUTO D, AUTO HDR, pogled na motiv prek zaslona ali EVF-iskala in samo še pritisk na prožilec. V zadnjem času (po druženju s kamero Sony NEX) sem se še najbolj navdušil nad 3D-panoramo. Izberemo program za panoramo, nastavimo klasično ali 3D, poiščemo začetek motiva, prožimo in premikamo kamero. Po končanem zajemu kamera sama sestavi posnetke, kar naredi zelo uspešno. Ko pa enkrat na TV-zaslonu pogledaš 3D-sliko, te le ta osvoji. Verjemite, v desetih letih bomo na TV-zaslonih gledali samo še 3D-fotografije in 3D-video. Naše današnje 2D-fotografije bodo kot so zdaj diapozitivi in slike na papirju. Bolj kot ne nostalgija. 3D-panorame sem streljal kot za stavo (no rabim jih tudi za predstavitev Sonyja, kaj že zmore 3D na TV) in kot fotograf si videti kar malo čuden, ko te ta resni lastniki DSLR-fotokamere gledajo izpod čela, kaj neumnega delaš, ko streljaš rafal slik in premikaš kamero. Za konec Sony A55 je kamera, ki me je kot ena izmed redkih v zadnjem času s svojo filozofijo pozitivno presenetila. Nekaj takega pričakujem od Sonyja. Ne kamero DSLR visokega razreda 7xx ali 9xx, kjer se bodejo s Canonom in z Nikonom in žal dobijo samo kakšno »suho« drobtinico. Želim kamero Sony, ki nudi enostavnost in veliko elektronskih tehnoloških novosti. In prav tu je lahko več kupcev, kot recimo v razredu vstopnih kamer razreda DSLR. To kaže vzpon fotokamere serije NEX, ki je dobesedno preplavila japonsko. Matjaž Intihar e-Fotografija oktober/november 2010 Informativni sestanek za fotopotepe Indija, Photokina 2010 – novi fotografski trendi Sejem Photokina vsaki dve leti odpre vrata fotografskim navdušencem. Dolga leta je bil imenovan fotografska meka. V zadnjih letih, ko nam pomoč interneta odkrije že mnoge tančice, pa se je marsikaj spremenilo. Photokina ni več sejem, na katerem so nam vsa podjetja prvič pokazala novosti. Tako se je sejem močno spremenil in je pomemben predvsem zaradi srečevanj poslovnih partnerjev. Na sejmu so bile letos spet opazne prej kot ne napol prazne hale. V zlati dobi začetka digitalne tehnologije (tri, štiri Photokine nazaj) si le težko videl čez halo do razstavnega prostora drugega podjetja. Letos je bilo opazno drugače. Sejem se je površinsko spet malo skrčil. Redka podjetja so z vidika prejšnjega sejma razširila svoj predstavitveni prostor. Manj je bilo tudi razstavljavcev, 1250 iz 45 držav, leta 2008 jih je bilo 1523 iz 49 držav. Klasična fotografska podjetja niso nudila večjih novosti, čeprav je pri njih še vedno največ obiskovalcev. Canon in Nikon po količini obiskovalcev še vedno vodita. Olympus in Pentax vedno dobita svoj delež. Močno sta napredovala Sony in Panasonic. Samsung jima je sledil. Medtem ko je bila v lanskem letu največja zanimivost fotoknjiga, sta letošnji sejem zaznamovala 3D-fotografija in video. Za naslednjo Photokino že predvidevam, da bo močno v znamenju tiskanja in možnosti digitalnega arhiviranja ter seveda začetka 3D-fotografije. Ponudniki možnosti arhiviranja tako za profesionalne uporabnike kot amaterje so bili tokrat že opazni. Toda vsi se čedalje bolj zavedamo, kako pomembni bodo postali oziroma da bodo fotografi kmalu spoznali, kako potrebno je imeti dober in pravilen digitalni arhiv za hitro iskanje fotografij. Še pomembneje, da jih bomo sploh ohranili. O 3D-tehnologiji pa ni treba preveč govoriti. Je že med nami v kinodvoranah in na HD TV 3D-zaslonih. Zdaj je treba samo pripraviti tehnologijo, da bomo 3D-sliko videli brez posebnih barvnih ali polarizacijskih očal. Predvidevam, da bo 3D prišel med domače uporabnike čez deset let. Kdo od večjih je bil predstavljen in kaj so pokazali? Adobe Systems Fotografi podjetje Adobe že dobro poznajo. Kralj med programi za obdelavo slike Photoshop je dobil novo posodobljeno različico, CS5, oziroma kar celoten komplet programov za obdelavo besedila in slike. Prikazan je bil tudi »mali« Photoshop, Elements 9. Adobe Lightroom, program za obdelavo fotografij, je prav tako vse bolj priljubljen in močan. Seveda pa mu prav ime proizvajalca hitro odpira vrata v naše računalnike. Adobe je pokazal tudi sistem Plenoptic, ki s posebnim objektivom, z načinom snemanja in s programsko opremo omogoča uporabniku naknadno 26 izostritev slike tam, kjer želi v trenutku obdelave slike. Zanimivo, bomo videli, ali se bo novost prijela. Canon Čeprav je fotografu ime Canon najbolj znano po fotokamerah, pa je ta del njihove proizvodnje za podjetje manj pomemben. V ospredje spet prihajajo tiskalniki in barvne laserske kopirne naprave. Prav zato gre za eno izmed redkih podjetij, ki so tudi temu prilagodila svoj razstavni prostor. Seveda pa ne gre pozabiti na za nas glavno opremo, fotokamere. Predstavili so več novih kompaktnih kamer, med njimi sta najzanimivejši dve iz serije PowerShot G12 in SX30 IS. Nova DSLR-kamera je EOS 60D. Casio Podjetje, ki je evropskemu fotografu manj znano iz domene ponudbe za fotografe, je poleg odličnih kompaktnih kamer (na japonskem trgu so redno med največjimi ponudniki) EX-H20G, EX-ZR10 z GPS in HDR-možnostjo predstavil predvsem svoj zabavni del in tako obiskovalcem nudil dodatni in bolj sproščujoč užitek. CeWe Nemško podjetje za izdelavo fotografij se je v precejšnji meri osredinilo na ponudbo fotoknjig. Velik razstavni prostor je bil namenjen prav njim. EIZO Nanao Corporation Fotografi morajo tudi sami programsko obdelati svoje fotografije. Računalniški zaslon je med najpomembnejšimi napravami, saj vidimo tonske vrednosti. In brez dobrega zaslona ni dobre obdelane slike. Podjetje EIZO je v zadnjih letih zelo prodorno, predvsem pa nudi odličnost. Najnovejši zasloni omogočajo že samodejno umerjanje, Adobe RGB-barvni prostor in s tem fotografu polno možnost tonske korekture RAW-datotek. Na večini razstavnih prostorov drugih podjetij, kot so Epson, Adobe, Nik Softwear, Bible, so fotografije prikazovali in obdelovali na teh zaslonih. Seiko Epson Corporation Seiko pri nas poznamo predvsem po odličnih urah. Najbrž je manj znano, da je bil ponudnik najboljših zaklopov za fotografske kamere. Toda opazen in znan je tudi zaradi imena Epson, ki je že dolgo znano po izpisu slike. Epson je med vodilnimi ponudniki in razvojniki kapljičnih tiskalnikov. Tehnologija tiskanja na podlagi elementa piezo je v skoraj vseh boljših tiskalnikih tudi drugih podjetij, le Canon ima v celoti drugačno tehnologijo – bubble jet. Fujifilm Razstavni prostor podjetja Fujifilm je bil v glavnem namenjen fotokameram in napravam za izpis fotografij. Glavni fotografski atrakciji sta bili novi kameri FinePix X100 in 3D-kamera FinePix Real 3D W3, kjer že na zaslonu vidimo 3D-sliko (brez polarizacijskih očal). Gitzo Hala, v kateri je bila dodatna fotografska oprema, je bila odlično obiskana. Medtem ko je nekaj zadnjih sejmov bolj kot ne samevala in so si vsi samo ogledovali digitalne fotokamere, je bilo tokrat drugače. Gitzo je zelo priznano ime med ponudniki profesionalnih stojal. Obenem pa so bila predstavljena še fotografu namenjena oblačila. HP Poleg že klasične ponudbe tiskalnikov, kjer je kraljeval najhitrejši produkcijski tiskalnik Designjet Z6200, je HP tokrat predstavil linijo Indigo, in sicer tiskarski stroj z vezavo. Ponudba fotoknjig je že tako velika, da je stroj Indigo že zanimiv tudi za vse, ki bi radi z njimi fotografu prišli naproti. Kodak Veliki Kodak! Nič več za oči fotografa. Njegov razstavni prostor je iz leta v leto manjši. Osredinja se na prikaz fotografij na zaslonih, s tiskalniki in z enotami fotokiosk. Še vedno pa je prisoten s patenti in z digitalnimi kompaktnimi fotokamerami. Predstavil je novi film Portra400. Leica Camera AG Podjetje, ki je fotografu ponudilo legendarni Leica format 24 x 36 mm. Še danes v digitalni dobi polni format povzemamo po Leici. Če Leica ni prikazala vse do zdaj nič posebnega v svetu digitalnih fotokamer in so predvsem sodelovali z drugimi podjetji, je bila že prejšnja predstavitev nove serije S nekaj posebnega. Leica se je v ponudbi kamer DSLR odločila drugače in ponudila nov, večji format tipala velikosti 30 x 45 mm. Tipalo ima kar 37 mio. točk. Dodani so bili še novi objektivi, s čimer je bilo med ljubitelji te še vedno prestižne znamke obujeno veliko upanje. Predstavljeno pa je bilo tudi nadaljevanje serije M. Zdaj imamo digitalni M9. LowePro Podjetje, znano po odličnih fotonahrbtnikih, je tudi razširilo svoj predstavitveni prostor. Zanimanje za fototorbe in nahrbtnike je vse večje in ta zvrst fotoindustrije zdaj vidi možnost dodatnega razvoja in večje prodaje. Manfrotto Kot druga podjetja z dodatno fotografsko tehniko je bilo tudi podjetje Manfroto deležno velikega obiska. Predvsem stojala in glave za pritrditev kamere so med fotografi vse bolj zaželene. Nikon Vedno odlično obiskan in prepoznaven. Tokrat je še povečal razstavni prostor. Nikon je bil prepoznaven po celotnem sejmu in v mestu Kölnu. Novost D7000 je bila med najbolj želenimi za preizkus. e-Fotografija oktober/november 2010 Bali, Kuba, Namibija Olympus Na običajnem razstavnem prostoru ni bilo opaznih večjih novosti. Sistem 4/3 se počasi poslavlja. Vse karte stavijo na sistem micro 4/3. Toda tudi med manjšimi kamerami z izmenljivimi objektivi je vse večja konkurenca. Panasonic Podjetje pod okriljem koncerna Matsushita je pri nas fotografu žal manj znano. Toda v razvitem svetu je med največjimi v ponudbi fotokamer, vse opaznejše pa postaja v ponudbi kamer DSLR. Film Avatar je bil posnet z njegovo 3D-tehnologijo. Panasonic je prikazal 3D-objektiv za video- in fotokamero. Torej se ve, da bo prav Panasonic krojil začetke 3D-foto- in videotehnologije. Pentax Kameri K-5D in K-r sta jim dali nov polet. Uporabniki so ju dobro sprejeli. Model K-r bo zaradi razmerja med uporabnostjo in ceno lahko tudi pri nas odlično sprejet. Na sejmu je bila opazna težko pričakovana kamera z večjim formatom tipala, model 645. Praktica Analogna kamera, fotografom znano ime. Še vedno je močno prisotna s kompaktnimi kamerami. Že pred časom pa je trgu ponudila video HD-kamero. Torej gre Praktica uspešno naprej. Ricoh Tudi to podjetje je pri nas manj znano. Toda pokazati ima kar nekaj zanimivih kamer, predvsem z večjim razponom med goriščnimi razdaljami. Samsung Samsung je že na prejšnjih sejmih pokazal svojo moč. Velik razstavni prostor je pritegnil veliko obiskovalcev. Med kompaktnimi kamerami in tistimi z izmenljivimi objektivi postaja vse prepoznavnejši. Seveda pa ne gre pozabiti na ponudbo televizijskih in računalniških zaslonov. SanDisk Podjetja, ki so predstavljala pomnilne kartice, niso (10. december) bila deležna večjega zanimanja. Očitno so pomnilne kartice postale že nekaj samo po sebi umevnega in fotografi med njimi ne najdemo več nekih večjih razlik in tehnoloških prednosti. Za današnje fotokamere so pomnilne kartice že dovolj zmogljive in nas v celoti zadovoljujejo. Sekonic V digitalni dobi večini fotografov njihovi izdelki niti niso znani. Vendar so predvsem studijski fotografi še vedno odvisni od njih. Ročni svetlomeri pridobivajo vse več elektronike in predvsem natančnosti. www.e-fotografija.si Tamron To neodvisno podjetje, ki izdeluje objektive za več kamer razreda DSLR, je v zadnjem času najhitreje napolnilo jadra. Medte ko je bilo še na prejšnji Photokini bolj v ozadju, je zdaj v svoje objektive dodalo prepotrebno stabilizacijo slike in v nekatere tudi hitro ostrenje. Tako je s svojim objektivom 18–270 mm F/3,5–6,3 Di II VC (Vibration Compensation) LD Aspherical (IF) Macro dosegele namen in zanimanje mnogih hobifotografov. Za konec Še eno podjetje, ki je bilo deležno velikega zanimanja obiskovalcev. Nahrbtniki te znamke so zelo cenjeni in želeni. Marsikateri skeptični novinarski in fotografski kolega je vprašal, ali je bilo na sejmu videti kaj zanimivega. Večina je bila nad sejmom razočarana. Na prvi pogled ni bilo videti nobenih odmevnih novosti, kaj šele revolucije. Z vidika digitalne revolucije zadnjih štirih sejmov res ni ničesar posebnega. Prav tako tudi, če si gledal na sejem samo z vidika zanimanja glede “starih” fotografskih podjetij in iskanja novosti pri fotokamerah. Toda vedno je treba pogledati naprej. Medtem ko sem ob zapisu iz Photokine izpred dveh let zapisal, da prihaja čas fotoknjig, lahko zdaj rečem, da prihaja čas 3D-tehnologije slike in videa. Vse se spreminja. Ker nam je internet uničil vso pričakovanje, kaj bodo podjetja prikazala na sejmu, je treba zdaj brati med vrsticami oziroma videti in vprašati za skrito. Poklicni fotografi, predvsem tisti, ki so bili zdaj v dodatni produkciji slike in njeni izdelavi, pa brez spoznanj kaj nam nudita sejma CeBit (programsko in računalniško opremo), ter Drupa (grafični tisk) ne bodo mogli več. Večkrat sem že zapisal, da je fotografija postala del celotne informatike. Kot veja, ki je v večjem delu v domeni domače uporabe, je bila med zadnjimi v tem delu izjemno razvite industrije. Zdaj bo treba fotografu s spoznavanjem računalništva in programov (prej temnic) in tehniko izpisa s tiskalniki in z drugimi digitalnimi tehnikami (prej povečevalnik, papir) marsikaj nadoknaditi. Matjaž Intihar Iz teme natečaja, Erotika malo drugače. Avtor: alexus Iz teme natečaja, Erotika malo srugače. Avtor: Ditrich Sigma Ponudnika objektivov podjetje Sigma pri nas zelo dobro poznamo. Bil je prvi neodvisni proizvajalec, ki je v svojih objektivih ponudil tehnologijo stabilizacije slike in hitrih, tihih motorčkov. Na sejmu je prikazal nekaj novosti. Poleg objektivov še kamero DSLR SD1. Sony Čeprav na našem trgu v svetu kamer DSLR ni med opaznejšimi, pa je Sony prav v svetu teh kamer naredil velik skok naprej. Na nekaterih razvitih trgih je celo med vodilnimi prodajalci. Tudi razstavni prostor je bil povsem primerljiv z velikima Canonom in Nikonom. Na najvidnejšem mestu so bile Alpha 55 in 33 ter manjša kamera z izmenljivimi objektivi iz serije NEX, z možnostjo 3D-zajema panoramske slike. Vidna je bila paleta objektivov Zeiss in objektivov serije G, s hitrim motornim prenosom SSM. Menim, da je v zadnjem času prav Sony v sistemu Alpha in NEX naredil opazni korak naprej. Ne gre pa spregledati 3D HD TV, kjer si je bilo mogoče ogledati posnete fotografije v 3D-tehniki z njegovimi fotokamerami. Tamrac Fotonatečaj / e-Fotograf leta 2010 e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse, ki ste ali boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta). Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Teme se menjajo na cca. 14 dni in nekaj njih napovedanih v naprej. Do sedaj je v vseh temah sodelovalo že preko 300 fotografov. Najboljši so za svoje fotografije prejeli že več kot 1000 točk. Kljub temu, da so do konca samo še štiri teme, pa končni zmagovalec nikakor še ni znan. Vsakokratno glasovanje prinese nova presenečenja. Vsak avtor lahko v določeno temo in časovnem obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije lahko fotografije ocee-Fotografija oktober/november 2010 njujejo in jim dodajajo ocene od tri (3) do deset (10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od 3 do 10. Ocene se ne podvajajo. Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej. Dodatna tema bo znana meseca novembra. Več o fotonatečaju e-Fotograf 2010 www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o. Matjaž Intihar Sodelujte v natečaju! 27 Skeniranje za domači arhiv in digitalne projekcije, vključno za HDTV. Canon in Sigma 70-200mm f/2.8 Nova visokoločljiva tipala zahtevajo drugačne, v zapisu ločljivosti boljše objektive. Obenem še delno izboljšajo, pohitrijo sistem AF, stabilizacijo slike in novosti so tu. Seveda dražje! Toda podjetja že vedo. Hočete boljše, staro umaknejo iz prodaje in obvelja njihova. Med najbolj želenimi objektivi in med najuporabnejšimi v profesionalni fotografiji so tudi zumobjektivi z rahlo začetno telegoriščnico 70 mm, ki seže tja do spodobne telegoriščnice 200 mm. Seveda, tem objektivom doda svojo vrednost svetlobna moč f/2,8, ter danes že kot pogoj, hitri motorčki za ostrenje ter stabilizacija slike. Tisti profesionalci, ki že uporabljajo Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS II USM pravijo, da je v ostrini slike opazna razlika naproti starejšemu EF 70-200 mm, f/2,8L IS USM. Pa je bil to v tistem času eden izmed najboljših zumobjektivov, še toliko bolj cenjen v svojem razredu. Vendar to je objektiv, ki je bil še projektiran za kame- re s filmom. Danes je pojem ločljivosti drugačen in nujne so novosti. Na potrebe po novem pa se je takoj odzvala tudi Sigma. Podjetje, ki je hitro usvojilo tehnologijo stabilizacije slike in hitrih ultrasoničnih motorčkov za premik ostrenja, se je opogumilo in Canon ter Nikon postavilo ob bok svoj visokozmogljiv objektiv. Še bolj kot pri fotokamerah so razni opisi pri objektivih nepomembni. Zaradi mene lahko napišejo 100X APO, UD, Aspherical, Macro ..., vse se pokaže šele ob uporabi. Tudi med objektivi je lahko več različnih variacij kakovosti. Ob obisku podjetja Leica so pokazali kako rangirajo že same leče, da se bolje umeščajo v skupino in jih tudi rangirajo, da pozneje tvorijo vrhunsko celoto. Drugi naredijo preverjanje šele na koncu in objektive razvrstijo med prodajne in tiste, ki so za t. i. “kit” prodajo. Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS II USM Objektiv je sestavljen iz 23 leč v 19 SPLETNA TRGOVINA foto in optika • avtomoto • avtoakustika in navigacije video • računalništvo NIKON D7000 kit 18-105VR REFLECTA Memoscan skener diapozitivov in negativov 1.399, 00 16,2 milijona slikovnih pik, sistem EXPEED 2, ločljivost 1920x1080. 149, 00 5 milijonov slikovnih pik, diapozitivi: 5x5 cm, hitrost skeniranja negativov: ColorScan 1800 dpi/1s. PRAKTICA DVC 10.4 HDMI LG 42LE8500 LED TV 1.399, 00 107 cm (42’’) diagonala, ločljivost 1920x1080, frekvenca osveževanja 200 Hz. Cene v spletni trgovini se dnevno spreminjajo. Plačilo na obroke 299, 00 10 milijonov slikovnih pik, 12x optični zoom, Full HD ločljivost 1920x1080. Dostava na dom Osebni prevzem T: 01 564 22 39 M: 040 923 333 E: [email protected] 28 skupinah. Med njimi je ena leča fluoritna (flouroit je naravni element in prinaša boljše optične lastnosti, kot klasična steklena leča), pet leč je po- sebno brušenih UD. Z objektivom lahko ostrimo od 1,2 m. Premer za filter je 77 mm. Velikost objektiva je premera 88,8 mm, dolžina 199 mm, teža 1490 g. Sigma EX 70-200 mm, f/2,8 DG OS HSM Objektiv je sestavljen iz 22 leč v 17 skupinah. Med njimi sta dve leči s podobno funkcijo kot fluoritna (FLD) in tri z dodatno korekturo SLD. Z objektivom lahko ostrimo od 1,4 m. Premer za filter je 77 mm. Velikost objektiva je premera 86,4 mm, dolžina 197,6 mm, za težo pa Sigma še ni podala podatka. Kakovost Vsak objektiv ima svoje dobre in slabe lastnosti. Canon res hitro ostri. Ne da je Sigma počasna, a kdor potrebuje najvišjo hitrost ni dileme kaj izbrati. Stabilizacija je tiha pri Canonu. Pri Sigmi pa se še sliši neka zapora, nek glasen ckk. Glede same kakovosti stabilizacije dajem majhno prednost Canonu, vendar res majhno in ne verjamem, da bo opazna. Predvsem pa še vedno trdim, da je najboljša stabilizacija tista s stativom. Tisti, ki išče razliko v kakovosti stabilizacije, bo hitro opazil, da lahko pri 200 mm včasih streseš posnetek tudi v 1/1000 sekunde. Izkušnje v praksi Še enkrat več se je pokazalo dejstvo. Za več denarja, več dobiš! Koliko ti je tisto več vredno, pa je zgodba vsa- kega kupca posebej. Kdor si lahko privošči original, bo po njem tudi posegel. Kdor ve, da mu tudi Sigma zadostuje in raje nekaj prihrani potem tudi tistih nekaj manj kakovosti spregleda. Če pogledam iz svojega pogleda. Sigma je končno v tem razredu dokaj konkurenčna tako pri hitrosti ostrenja kot stabilizaciji slike. Zdaj ima oba sistema, HSM in OS. Glede ločljivosti zapisa pa vedite, da morate biti res pipetkarski in ne gledate normalnih motivov (kot moj preizkus v točno določenem primeru) da objektiva ločite. Menim, da je še največja razlika v hitrosti izostritve. Kdo to razliko res rabi se ve. To so športni fotoreporterji. Vsi drugi fotografi pa lahko tehtajo med ceno in uporabniško vrednostjo. Končna ocena Oba objektiva glede ločljivosti opazno odstopata v pozitivno smer glede na starejše različice. Če pri Canonu nekako pričakujemo, da bo nudil več, pa je Sigma vsekakor presenečenje, kako dober objektiv so naredili. Tudi pri f/2,8 ni večje opazne razlike med objektivoma. Menim, da je Sigma naredila zelo kakovosten in konkurenčen objektiv. Kako ga bodo sprejeli lastniki fotokamer Canon, Nikon, Sony, ki imajo na voljo svoje objektive 70-200 mm pa je odvisno od mnogih faktorjev. Še najbolj od cene. Na našem trgu je Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS II USM ocenjen na kar pribl. 2650 €. V tujini se cena giblje okoli 2000 €. Za Sigmo EX 70-200 mm, f/2,8 DG OS HSM je predvidena cena okoli 1500 €. Torej, za več nekaj več tudi dobite. No seveda. Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS II USM ni nič drugačen, če ga kupite zunaj ali pri nas, pa čeprav je pri nas opazno višja cena. Sigma EX 70-200 mm, f/2,8 DG OS HSM ima tako pri nas kot zunaj podobno ceno. Torej tudi če pogledamo na splošno. Najmanj 500 € je razlike med objektivoma Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS II USM in Sigma EX 70-200 mm, f/2,8 DG OS HSM. Je to pomembno za vas? Matjaž Intihar e-Fotografija oktober/november 2010 Možnost zapisa v JPEG, TIFF in RAW datoteki. www.e-fotografija.si Fujifilm FinePix HS 10 – vse kar imajo veliki Vse kar imajo veliki, ali pa tudi še kaj več. Tako bi lahko rekli za dolgo pričakovano kompaktno kamero Fujifilm FinePix HS 10, ki je bila najavljena za naš trg konec marca. Žal do tega ni prišlo, pa tudi slovenski uvoznik nam kljub dvema pozivoma za pojasnilo ni niti odgovoril. Zato smo se obrnili na avstrijskega trgovca, ki je v treh dneh kamero tudi poslal. Sprva imamo občutek, da je v roki igračka, kamera je nekoliko manjša od dozdajšnjih megazum kamer Fuji, ko pa pričnemo delati z njo ugotovimo, da ni vse v velikosti. - Kako že gre ono o malih flaškah? Tokrat nas je Fuji razveselil z enkratnim objektivom 24-720 mm (ekv. 35 mm) torej s 30-kratnim zumom ... - 24 mm (ekv. 35 mm) - 720 mm (ekv. 35 mm) ... in kopico že pripravljenih načinov fotografiranja kot so portret, pokrajina, noč, makro, ognjemet, morje, sončni zahod, šport, rože, korektura kože itd. Dostop do teh načinov je poenostavljen in z neposrednim gumbom hitro dosegljiv. Poleg drugih novosti zmore Fuji HS 10 snemanje videa v polnem HD-načinu s 1920 x 1080 točkami in stereo zvoku. Dozdajšnjo uporabo pomnilnih kar- tic xD in CF je zamenjala samo ena reža za kartico SD oz. SDHC, kamera pa ima še 40 MB internega spomina. Tipalo nudi »samo« 10,3 mio. točk, kar je pohvalno, da so se raje kot lovu za več točkami odločili za kakovost. Za pozdraviti velja novi CMOS-senzor, občutljivost ISO do 6400, hitrost zaklopa 1/4000 sekunde ter program panorama, ki sam zlepi posnetke brez vidnega prehoda. Na pripombe, da Fujifilm HS 10 nima več nastavitve B (bulb) odgovarjajo, da so s slikovnimi programi to željo že upoštevali. Kamera tako nudi menije za fotografiranje v slabših (tj. nočnih pogojih), posebej za slikanje s stativom in v popolni temi. Prav tako ni več mogoče samodejno vključiti digitalni zum (pribl. dvakrat) saj ima Fuji HS 10 poseben način fotografiranja z zu- mom. V tem načinu kamera napravi tri posnetke; prvi je normalni, preostala dva pa vedno bolj zumirana, tako, da se sami odločite, kateri vam bo bolj všeč. Ta funkcija deluje tudi pri najdaljši goriščnici, tako da še do- datno približa objekt. Kot novost velja zapisati način »odstranitve motečih predmetov«, ko npr. slikate spomenik, mimo katerega se gibljejo osebe ali vozila. Fuji HS 10 v tem primeru napravi več posnetkov, katere nato združi v enega, kjer mimoidočih ali vozil ni. Prihaja NOVA spletna verzija priljubljenega programa za oblikovanje in naročanje foto knjig, koledarjev, vizitk... START 31.10.2010 DigiFot - OnLine Bodi med prvimi uporabniki in prejmi 10% popusta na foto knjige v novem DigiFot programu. Geslo popusta: DigiFotOnLine Program DigiFot v “ŽIVO” www.digifot.com e-Fotografija oktober/november 2010 Še bolj zanimivo je slikanje npr. športnih dogodkov, kjer na eni sliki dobimo celoten npr. preskok (pet posnetkov na eno fotografijo), slikanje vodnih kapljic, strele ali vzleta ptice. Z nastavitvijo časovnega presledka slikanja dobimo res zanimive posnetke. LCD-zaslon je velik tri palce, z možnostjo premikanja. Kakovosten objektiv Fuji, realistične barve in veliko različic fotografiranja s hitrim dostopom govorijo v prid kameri, za katero se bodo odločili zahtevni amaterji ali popotniki, morda pa se bo našla tudi v torbi kakšnega profesionalca, ki mu tako ne bo treba s sabo nositi večjega objektiva. Kakovost posnetkov je več kot zadovoljiva in nakup za 430 evrov se vsekakor izplača. Zrnatost-šum fotografij je tako kot pri drugih kamerah viden le pri povečavah pri večjem ISO, predvsem v temi pri 6400 ISO, sicer pa ta pojav ni moteč, če so fotografije normalnih dimenzij. Pri kameri navdušuje tudi možnost takojšnjega slikanja črnibelih fotografij in »staranja« v barvi sepia. Za primerjavo smo pregledali še tehnične podatke sorodnih kamer – kamer Nikon Coolpix P100 s 26-kratnim zumom in Olympus SP-800 UZ s 30-kratnim zumom. V tem krogu izstopa Fuji z višjim ISO, s hitrejšimi časi, z možnostjo eksterne bliskavice (TTL žal ne pride v poštev) ter nekaj več že prednastavljenimi programskimi funkcijami. Fuji tudi nima možnosti brezžičnega prožila. Opazna pa je podobnost z Nikonom tako na programskem kot oblikovnem področju. Kdaj bo naprodaj v Sloveniji in če sploh bo, ni znano. Tudi v priloženih navodilih in meniju v kameri slovenščine ni, tako da bodo po vsej verjetnosti morali ljubitelji te kamere znova »čez mejo«, kar pa smo nekateri že itak navajeni. Marjan Vraničar 29 4. december AKT fotodelavnica za fotografinje in fotografe www.e-fotografija.si/tecaji.htm Kodak PlaySport - Za smučarske dni 36 mm (ekv. 35 mm), le v polnem HD-videu se spremeni v 48 mm (ekv. 35 mm). Zum je štirikratni digitalni, stabilizacija slike je elektronska. Zaslon je velik dva palca. Ostrimo lahko od 1 m oddaljenosti motiva. Kakovost fotografije/videa Ta element pri tej kameri ni prvotnega pomena. No roko na srce, nobena fotokamera, ki ima trdno in vodoodporno ohišje, ne nudi kakšne solidne kakovosti slike. V preizkusu teh kamer sem že zapisal, da samo Canon D10 nudi nekaj več. Zato ne preseneča, da je Kodak povzel obliko mobilnih telefonov, dodal manj točk za fotografijo in krepko kompresiral polni HD-videozapis. Je kakovost pomembna? Je in ni. Toda če je nobena kompaktna kamera ne dosega, potem ponudi tako kakovost, ki bo imela svoj namen. Tu je Kodak PlaySport naredil uspešen korak. Ko kamero priključimo k računalniku smo lahko takoj povezani v YouTube, Facebook, Twitter, Flickr, Vimeo in dodamo fotografijo ali video na stran kar prek kamere. Je na teh portalih pomembna visoka kakovost? Ne, če tudi imamo kakovosten zapis, bo le ta močno kompresiran in pomanjšan pri prenosu in prikazu. Torej, Kodak je zadel pravo tipko, za vse mlade in tiste, ki jim je fotografija zabava. To ima že v imenu (Play Sport). Nato pa hitro posnetke na priljubljeni portal in to je to. Da pa Kodak omogoča še trdno in vodoodporno ohišje pa toliko bolje. Zdaj to ni samo kamera za vsakdanji sprehod in zajem fotke kjer koli (to zmore že mobilni GSM-telefon), ampak lahko ujamemo posnetke s podobnimi motivi tudi z adrenalinom in s trdoto ter z vlago. Zmore to katera od klasičnih kompaktnih fotokamer? Matjaž Intihar Rt-Tri d.o.o. Kodak med telefoni? Na prvi pogled je že videti tako. Marsikdo bi to malo fotokamero zamenjal za mobilni telefon. Manjka samo tipkovnica. No Kodak je le ostal med ponudniki kompaktnih fotokamer. Tokrat malo drugačni. Že ime Play Sport pove, da je kamera namenjena zabavi in povsod tam, kjer bi želeli ujeti adrenalinske užitke. Kamera Kodak Play Sport je posebnež med fotokamerami. Nudi trdno in vodoodporno ohišje, s katerim se v vodi lahko potopimo do treh metrov globine. To fotokamero med snemanjem v roki držimo kot mobilni telefon, ko ga uporabljamo za fotografiranje. Kodak Play Sport ima svoje prednosti pred klasično kompaktno kamero kot je Olympus Touch ali Pentax Optio, ki tudi omogočata potop pod vodo in odpornost ohišja. Kot prvo je manjša in lažja, kot drugo je adrenalinskemu športniku lahko laže vedno pri roki in tehnično, omogoča polni HD-videoformat ter preprosto rokovanje z maloštevilnimi gumbi. Kamera zmore 5 mio. točk in videozapis v polnem HD-formatu. Objektiv je fiksen. V foto- in videosnemanju nudi kot zajema enak 30 e-Fotografija oktober/november 2010 NAROČILNICA ZA KNJIGI in fotografske TEČAJE e-FOTOGRAFIJA Spodaj podpisani (podatke prosimo vpišite z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI) Ime in priimek: __________________________________Naslov:_____________________________________________________________ Poštna št.:___________Kraj:________________________ Telefon ________________(če ga želite posredovati, zaradi lažje, morebitno potrebne komunikacije) naročam (ponudba knjig do razprodaje zalog) 1. knjigo FOTOKAMERA, avtor Matjaž Intihar / kom. ______ po ceni: 20,00 eur/kom (ddv in poštnina vključena v ceno) 2. knjigo KOMPOZICIJA, avtor Oskar Karel Dolenc / kom. _______ po ceni: 15,00 eur/kom (ddv in poštnina vključena v ceno) 3. darilni bon 16 urni osnovni tečaj fotografije; veljavnost bona do konca leta 2011 / kom. _______ po ceni 170,00 eur (ddv vključen) 4. darilni bon 16 urni nadaljevalni tečaj fotografije; veljavnost bona do konca leta 2011 / kom. _______ po ceni 180,00 eur (ddv vključen) 5. vrednostni darilni bon za udeležbo na naših fotografskih tečajih po želji (imetnik darilnega bona lahko izbira med naslednjimi fotografskimi tečaji oz. delavnicami: osnovni tečaj, nadaljevalni tečaj, tečaj uporabe bliskavic, tečaj Photoshop, poročna foto delavnica) kom. _______, v vrednosti (z vključenim ddv)_____________ Po prejemu naročilnice vam bomo poslali predračun, po prejemu plačila pa vam naročeno skupaj z računom pošljemo na zgoraj navedeni naslov. Prostor za morebitna dodatna vprašanja oz. sporočila: ________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________ Podpis: _______________________________________ Prosimo, da naročilnico pošljete na naslov: IMAGE DTP d.o.o. (e-Fotografija), Berčičeva 8b, 1260 Ljubljana - Polje Knjigi kot tečaje lahko naročite ali se na njih prijavite tudi preko www.e-fotografija.si/tecaji/ Odlično darilo zase ali vam drage!
© Copyright 2024