[email protected] delo ponedeljek, 25. oktobra 2010 27 15. ljubljanski maraton Udeleženci maratona so povedali: Zdenko Klemenčič, Radgona: Tečeš tako hitro, kolikor si pač pripravljen. Sam že imam izkušnje s tekom na maratonu, zato sem vedel kaj me čaka. Želel sem si teči dve uri in 50 minut, zato sem približno zadovoljen. Všeč mi je tudi pozitivno vzdušje. Klavdij Maraž, Šempeter pri Novi Gorici: Svoj 15. maraton si bom zapomnil po številčni udeležbi in po dobrem času, ki sem ga dosegel. Tekel sem namreč manj kot tri ure, zato sem zelo zadovoljen. V primerjavi z lanskim letom sem ga tudi izboljšal za dve minuti, sicer pa sem bil v preteklosti še boljši. LM je zelo dobro pripravljen, lahko se primerja s tujino. V 15 letih se je spremenilo veliko stvari, predvsem veliko več ljudi navija ob progi. Iztok Podbrežnik, Luče: To je moj drugi maraton. Večje krize ni bilo, a prijal bi kakšen kozarec piva na poti. Priznam, da imam za sabo premalo treninga, vsaj za kakšni dve minuti premalo. Časovnega cilja nisem izpolnil, bo pa naslednje leto boljše. Marko Helbl, Maribor: Prvi del teka je bil super, drugi pa malo dolgočasen, saj se je skupina precej razredčila. Na LM sem prvič, zato sem s časom kar zadovoljen. Tudi organizacija je na ravni, za vse je dobro poskrbljeno, okrepčevalnice, oznake ... Blaž Mihelič, Višnja Gora: Letošnji maraton si bom zapomnil po ugodnem vremenu za nas tekače. Ni bilo ne prevroče ne premrzlo. Na žalost sem se mesec dni pred tekmo poškodoval, zato je bil moj nastop na maratonu celo pod vprašajem. S svojim rezultatom sem, glede na razmere, zelo zadovoljen. Na LM je vedno hujša gneča. Če se spomnim nazaj, nas je na prvem teklo le kakšnih 200, danes pa skoraj stokrat več. Žana Jereb, Žiri: Svoj prvi maraton sem odtekla lani, a mi je bilo tokrat še bolj všeč. Bilo je še več ljudi in še boljše vzdušje. Vsak tek je nekaj posebnega, vedno se zgodi kaj novega, nepredvidljivega. Navdušile so me množice ob cesti, ki so nas spodbujale. Ti ljudje ti res dajo motivacijo, da zmoreš več, kot bi sicer. Vseeno je bilo precej težko, predvsem zaradi vetra. Milan Zupanc, Mislinja: Letošnji maraton je bil zame precej težak, predvsem zaradi nedavne poškodbe. Na 30. kilometru je prišla manjša kriza, a treba jo je odmisliti, pa gre. To prinese tudi 20 let izkušenj. Svoj prvi maraton sem odtekel pred 15 leti, vmes se je spremenilo marsikaj. Udeležba je vsako leto večja, organizacija ostaja na nivoju, vzdušje je enkratno. Izidor Cimerman, Ljubljana: Na 34. kilometru sem se soočil s precejšnjo krizo, bilo je kar težko. Priznam, da nisem dovolj treniral, saj ni bilo časa. To razdaljo sem na LM premagal že petič, verjetno pa jo bom v prihodnosti še kdaj. Sicer pa je vzdušje noro, pravi praznik! Rok Starc, Ljubljana: Super je bilo. Vmes me je motil veter, ki je pihal v prsa. Tekel sem malo počasneje od pričakovanj, a le kakšnih 5 minut. Še vedno pa sem tekel najhitreje doslej, zato moram biti zadovoljen. Skozi leta opažam, da teče vedno več ljudi. Za LM bi bilo škoda, če bi ga prestavili v Stožice, saj bi izgubil svojo dušo, ki mu jo da središče mesta. Tudi vsi maratoni v večjih mestih se ponavadi začnejo in končajo v centru. Severino Ogrizek, Poljčane: Na LM sem se drugič podal na dolgo razdaljo in bilo je težko. Vremenske razmere so bile sicer idealne, le v drugem krogu nas je oviral veter, zato so tudi rezultati slabši. Najhuje je vedno po 30. km, pri 38. so me začeli dajati krči v stegenskih mišicah in srečen sem, da sem prišel do cilja. Motiviral sem se predvsem z mislijo na SP prihodnje leto v Pragi, ki ga imamo v okviru MNZ. Rok Kolarič, Cerklje na Gorenjskem: Napor že, a bil je lep. Tretjič letos sem izboljšal svoj maratonski rekord. Vesel sem, da mi je to uspelo v Ljubljani. Lani sem odstopil zaradi bolezni, tokrat sem srečen, da sem zmogel. Veliko tečem tudi v tujini. Če primerjam tekaško udeležbo na rekreativnih srečanjih na Hrvaškem in južneje, jih po udeležbi močno prekašamo. Veliko tečem v Italiji, kjer so tekaške prireditve dobro organizirane, a smo mi na svojega lahko zelo ponosni. Janez Ferlic, Besnica pri Kranju: Tekel sem v enakomernem ritmu, saj sem opravljal vlogo spodbujevalca, natempiranega na čas tri ure. Čaka me še en maraton v Italiji, takrat bom lahko tekel bolje, izbral svoj tempo. Organizatorjem gre čista desetka! Mesto diha s tem dogodkom, dobesedno živi s tekači. Ne samo Ljubljana, tudi vsa Slovenija, kar je občudovanja vredno. Željko Dugić, Zagreb: Od 35. km naprej so me mučili krči. Moj namen je bil preteči 42 km pod tremi urami, zamudil sem kakih šest sekund, a sem kljub temu zadovoljen z rezultatom. Pred mesecem sem tekel v Berlinu. Ozračje v Ljubljani je prekrasno, okrepčevalnice so dobre, proga tudi, ni pretežka. Navijači so bili odlični, ponesla nas je tudi udarna glasba. Borut Šorli, Žiri: Vreme je bilo super, težav na progi nisem imel. To je bil moj tretji LM. Organizacija je vedno na visoki ravni. Prihodnje leto bom znova prišel. David Kadunc, Ljubljana: Med sedmimi LM, ki sem jih pretekel, je bil to zame najtežji tek, a najhitrejši. Prvi krog prehitro pretečemo, v drugem potem plačamo dvojni davek. Okrog 35. km je bilo hudo, takrat tekač trči v zid, a ga mora uspešno preskočiti. Z udeležbo je vsako leto boljše, želim pa si, da bi bilo celo tako kot je v Berlinu. Tam sem tekel lani, ob progi je tekače bodrilo dva milijona ljudi, res fantastično vzdušje pričarajo! Andrej Kutin, Bovec: S kriznimi minutami nisem imel težav, nisem pa se mogel izogniti žuljem. Tečem dva ali trikrat na teden. Prej sem se že preizkusil na 21 km. Če primerjam obe razdalji, je razlika res velika. Daljša proga je res naporna! Luka Mrzelj, Grosuplje: Utrudil sem se. Dosegel sem svoj najboljši čas, a sem bil pripravljen za še boljšega. Na koncu mi je padla motivacija. Težko se je pobrati v takih trenutkih. Čudovito je, če kdo priteče mimo za spodbudo. Udeležujem se tekaških prireditev, poleg LM so na mojem urniku tudi Radenci. Andrej Mederal, Vrhnika: Vreme je bilo pravo, temperatura odlična, sonce je posvetilo, veter pa nas je malo hladil. Ozračje je bilo fantastično, regeneracija pa boljša kot zadnji dve leti. Moj čas je bil 3:40 in zadovoljen sem z doseženim. To je zame 12. zaporedni LM. Redno se udeležujem gorskih tekov in manjših maratonov, ki pričarajo bolj domače ozračje. A tale množica v Ljubljani je prav tako fantastična! Blaž Zoubek, Dobrova: Vesel sem odličnega vremena. Na štartu sem spoznal, da grem lahko še hitreje, kot sem sam pri sebi sprva mislil. Rad tečem in kolesarim, šport je pomemben del življenja. Pred nekaj leti je bilo tekačev bolj malo, zadnja leta pa je, denimo, Pot spominov in tovarištva polna ljubiteljev tega športa. Marco Onida, generalni sekretar alpske konvencije, Italija: Odločil sem se za udeležbo na LM, ker Slovenija predseduje alpski konvenciji. Zelo dobro opravljajo svoje delo in zato sem si želel še sam nekaj narediti. To je bila dobra motivacija. In če imaš dober motiv, ni nič težko. Odtekel sem svoj drugi maraton v življenju. Za prvega sem se pripravljal, za ljubljanskega pa prav nič, a mi je vseeno uspelo izboljšati prej doseženi čas. Š. Ro., M. F. Udeleženci teka na 21 km so povedali: Aljaž Pudgar, Črna na Koroškem: Imeli smo odlične razmere, ni bilo preveč naporno. Hude minute? Pri 13. in 15. km, ko se trasa rahlo vzpenja. A gristi je treba povsem do konca, kolikor gre, do zadnjega metra. Lepo je teči v taki množici. Tudi sicer največ tečem po asfaltu, ker je najhitrejša podlaga. Sem triatlonec, tako da tečem vsaj štirikrat na teden. Letos sem pretekel približno 2000 km. Aleš Kokot, Šempeter pri Novi Gorici: Pravzaprav nisem tekač po duši, ampak nogometaš po poklicu in brezposeln, tek je za sproti, za veselje. Lep dogodek smo ustvarili, na trenutke je bilo tudi psihično naporno, a to smo pričakovali. To je bil moj drugi nastop na LM. Izboljšal sem osebni rekord in dosegel zastavljeni cilj. Splet okoliščin mi je omogočil udeležbo, kaj bo prihodnje leto, pa je še prezgodaj napovedati. Za tek bo več časa, ko bo konec kariere. Jože Čeh, Lenart: Na LM sem tekel trikrat, sicer se udeležujem tudi tistega v Radencih. Sem tekač po duši. Tekmo sem se lotil brez posebnega treninga, saj mi je nagajala poškodba. Če sem zdrav, pa tečem vsak dan. Vzdušje na progi je bilo enkratno! Ta množica te potegne in z njo dobiš še več zagona. Franc Kolarič, Lenart: Udeležujem se tovrstnih tekov po vsej Sloveniji, letos sem jih zbral kakšnih 30. Bilo je prijetno, vreme idealno, gledalci odlični. Vidimo se prihodnje leto! Sašo Emeršič, Lenart: Fantastično! Vesel sem, da je vreme zdržalo, razmere za tek so bile odlične. Do 15. km sem dobro tekel, nato je nastopila kriza. Takrat je treba obdržati psihično stabilnost, potem gre tudi fizično. Osredotočiti se je treba le na tek; pred sabo moraš videti samo cilj. Lahko rečem, da sem z rezultatom zadovoljen. Stanko Herguva, Ormož: Dosegel sem osebni rekord. Na tej razdalji LM sem tekel drugič, pred tem pa sem se že preizkusil na 42 km. Z daljšo se je lažje spopasti, ker imaš pri polmaratonu hitrejši tempo. Zbralo se je tudi veliko navijačev, a smo v Palermu, denimo, tekli v še večji množici. Vzdušje je bilo zelo prijetno. Gregor Šket, Ljubljana: Ves čas sem gledal na uro, ker sem si želel tek končati v manj kot poldrugi uri. Dosegel sem svoj cilj, zdaj pa imam teh razdalj za nekaj časa zadosti. Lepo je teči v takšni množici, ki tekača drži pokonci. Te razdalje ne bi pretekel, če ne bi bilo občinstva. Všeč mi je, ker je vsako leto več udeležencev. Pravzaprav je noro, koliko ljudi teče! Tatjana Verbič, Ljubljana: Težko je bilo. Če tečeš na polno, je naporno. Končni rezultat, ki sem ga dosegla, je 1:35. Zadovoljna sem. Tečem vsak dan malo, pa še pri Urbanu Praprotniku treniram enkrat do dvakrat na teden. Najraje tečem v naravi, a je tek v množici prav posebno doživetje. Laura Šimenc, Bled: Treniram triatlon, tako da zame ni bilo preveč naporno. Vreme je bilo lepo in uživala sem. Najpomembnejše je bilo, da se na začetku ustrezno ogrejem, krize nisem imela nobene. Tekaška kultura pri nas? Veseli me, da se takih prireditev udeležuje vse več ljudi. Matej Brus, Lesce: Najtežji so bili zadnji štirje kilometri, sicer pa sem se držal ustaljenega tempa. Med tekom je treba čim manj razmišljati. Do cilja mi je pomagala spodbuda občinstva, imel sem tudi nekaj svojih navijačev. Rad imam tek. Če ne bi imel težav s kolenom, bi se podal na 42 km. Pred enim tednom so mi izčrpali tekočino iz kolena, tako da je bilo 21 km kar dovolj. Gregor Štampohar, Domžale: Odkar ne treniram več rokometa, je tek šport, ki se mu posvečam. Je najlažji, najhitrejši in najbolj učinkovit način gibanja. Odlično sem se počutil do 18. km, potem se me je lotila velika kriza. Pred seboj sem imel še eno postojanko, kar mi je pomagalo. Želel sem rezultat 1:50, bil pa sem minuto počasnejši. Ampak za prvo udeležbo na 21 km je to super! Množica in godbe ob progi so me ponesle, sicer pa je to bolj boj samega s sabo. Nataša Mrak, Nova Gorica in Damijana Kavčič, Tolmin: Tek postaja slovenski trend in to spodbujava. Zastavili sva si višji cilj, ampak sva vseeno zadovoljni. Podpora občinstva je bila odlična, pomagala nam je do cilja. Prihodnje leto greva na še boljši rezultat! Dejan Jesenko, Škofja Loka: Vesel sem, da sem prišel na cilj. Bilo je zelo težko, verjetno sem prehitro začel. V zaključku so mi pošle moči. Sicer pa sem navdušen nad navijači, ki so nas spodbujali ob progi. Na 21 km sem tekel prvič, doslej sem se udeleževal le teka na 10 km. Priznam, da je bil preskok precej težak. Potreboval bi še več treninga. Simon Kočevar, Loška dolina: Proga je bila težka, nagajal nam je tudi veter, ki je pihal v prsa. Sicer pa gre za lep maraton. Tudi vremenske razmere so bile dokaj ugodne, temperatura je bila ravno pravšnja. Drugače se profesionalno ukvarjam z biatlonom, zato mi ta tek pomeni tudi nekakšno pripravo na sezono. Vseeno ni bojazni, da bi ostal med tekači in zapustil biatlon. Fulvio Milan, Trst: Tekma je bila dobra, s časom sem zadovoljen. Prvič sem v Ljubljani in zelo mi je všeč. Tekel sem že na veliko maratonih v tujini in reči moram, da je ta v Ljubljani eden boljših. Predvsem po organizacijski plati. Navdušili so me tudi navijači ob progi, tega v Italiji na maratonih ne vidiš. Dejan Majhenič, Vir: Ni bilo prehudo. Vse poletje sem preživel na kolesu, za sabo imam tudi slab mesec tekaškega treninga. Tovrstne prireditve so koristne predvsem zato, ker predstavljajo motivacijo za trening. To je njihov pravi namen, treba si je zastaviti cilj. Menim, da je najboljši trening kombinacija kolesa in teka. Nasta Zupančič, Bevke: Najprej pohvale organizatorjem, ker so dobro izpeljali še en maraton. Imeli smo srečo, vreme je bilo idealno. Osebno sem tekla malo slabše kot lani. Morda je delno za to kriv tudi veter, ki nam je na Dunajski pihal v prsa. Morali smo si najti zavetrje. Na štartu je bilo tudi nekaj spotikanja, tudi kakšen padec. Tu bi se morda lahko še kaj izboljšalo. Pa še to, kje so špageti? Ne vem, zakaj letos nismo dobili toplega obroka. Tanja Kotnik, Pivka: Zadovoljna sem, seveda. Bilo je lepo vzdušje, lepo vreme, lepa proga ... Na LM sem tretjič, štejem se med navdušene tekačice. Za zdaj tečem na 21 km, v prihodnosti me čaka tudi razdalja 42 km. Toda pred tem bo treba imeti še nekaj več kilometrov v nogah. Gorazd Mlekuž, Nova Gorica: S časom nisem preveč zadovoljen. Tri četrt ure mi je šlo dobro, nato me je zmanjkalo. Zalomilo se je pri 15. ali 16. kilometru. Ampak važno je, da sem prišel do cilja. Sleherni tek je drugačen, enkrat ti gre boljše, drugič slabše. Sicer se redno udeležujem maratonov, nazadnje sem bil v Bruslju, pred dvema tednoma. Morda si po Belgiji še nisem opomogel in sem utrujen. LM se z lahkoto primerja z maratoni v tujini. Romina Sluga, Alen Sevšek, Celje: Zadovoljna sva s časom, čeprav je proti koncu nastopila kriza. Vseeno je bilo lepo, pokazalo se je tudi sonce. Za ta tek sicer ni bilo posebne priprave, saj sva pred tremi tedni tekla še na enem polmaratonu. Na LM sva prvič, zapomnila pa si ga bova po mandarinah. Na tek v Radencih naju, recimo, spominjajo pomaranče. Luka Zgojznik, Mozirje: Na LM sem prvič, a gotovo ne zadnjič. Všeč mi je bila predvsem ravna trasa, brez napornih vzponov, kot so, recimo, v Logarski dolini. Lepo je videti toliko ljudi, ki te ponesejo naprej, ko ti že pade motivacija. Tekel sem sam, pomoč pa sem si našel kar na poti. Marinka Škorjak, Katja Meško, Ljubljana: Pričakovali smo bolj hladno vreme, a je prečudovito, idealno za tek. Ni bilo večje krize, zato bi bil lahko ritem tudi hitrejši. Vse pohvale organizatorjem, pripravili so odličen maraton. Lepo, da je tekel tudi Janković. Je sploh tekel? (smeh) M. F., Š. Ro. Slovenija.Ljubljana.24.10.2010 Zmagovalec malega maratona Primoz Kobe (v sredini) levo drugouvrsceni Tone Kosmac in desno Peter Kastelic kot tretji.Foto:Matej Druznik/DELO V teku na 21 km Primož Kobe in Kaja Obidič do zmage v zadnjih metrih Odločitvi tik pred ciljem Šele zadnji metri 21-kilometrskega kroga so odločali o končnem zmagovalcu malega maratona na 15. LM. Napet in oster boj za zmago sta namreč bila Primož Kobe in Tone Kosmač, oba varovanca izkušenega slovenskega atleta Romana Kejžarja. S časom 1:04,55 je bil uspešnejši prvi, ki je obenem izboljšal znamko ljubljanskega maratona svojega učitelja. Mladost je tako premagala izkušnje, s čimer bi bilo mogoče opisati tudi tekmo za zmago v ženski konkurenci. Po zanesljivem vodstvu po 20 kilometrih je namreč večkratno državno prvakinjo Danejo Grandovec v zadnjem kilometru ukanila mlada gorska tekačica Kaja Obidič. »Dogovorili smo se, da bomo čim dlje držali stik z afriškimi tekači. To se mi je posrečilo. Ni bilo lahko, saj sem odtekel tudi osebni rekord, toda gledalci ob progi so mi pomagali, da sem zbral dovolj moči še za finiš,« je o zmagovitem teku na 21 km povedal Kobe, potem ko je ugnal moštvenega kolega Kosmača, ki je še vodil zadnjih nekaj metrov pred cijem. Napad je Dolenjcu navrgel tudi naslov državnega prvaka. »Pričakoval sem osebni rekord, vendar tako dobrega časa spet ne. Šlo je za moj osebni cilj, saj je bil to še en dodaten kamenček, ki je manjkal v mozaiku,« je dejal, zadovoljen z dosežki v letošnjem letu, ko se je pravzaprav šele začel profesionalno ukvarjati z vzdržljivostnim tekom. Napredek je že viden in le želi si lahko, da bi se rezultatska krivulja še naprej dvigala v tej smeri. Kot pravi, je korak naprej stopil prav v ekipi Romana Kejžarja, v kateri trenira skupaj s Kosmačem in Razdaljo 21 km je že 15. pretekla tudi najstarejša udeleženka in stara znanka LM Helena Žigon. Z 82 leti je napovedala, da je letos pretekla svoj zadnji maraton. »Skupaj s prijateljico Kazimiro Lužnik sva tekli v zelo enakomernem ritmu, zato sploh nisva preveč utrujeni. Res pa je, da so mi bili zadnji trije kilometri povsem odveč,« je priznala. Pa se jo bo dalo vseeno prepričati, da se na LM še vrne? »Če bo zdravje dopuščalo, če bom še lahko tekla, potem se še vrnem,« je odgovorila. Robertom Kotnikom, zmagovalcem teka na 10 km. »Tone je zelo dober tekač, ima veliko izkušenj. Brez njegove pomoči ne bi dosegel vseh teh rezultatov. Je eden najboljših partnerjev pri treningu, veliko vadimo skupaj. Tudi sicer smo dokazali, da smo dobra ekipa, da delamo dobro in da utegnemo postati v prihodnjih letih resna konkurenca afriškim tekačem,« je povedal o svoji poti do uspeha in zastavljenih ciljev. Glavni je norma za OI 2012, ki jo bodo tekači skušali doseči že v naslednjih tednih na maratonu v Torinu. Ne glede na to, ali bo pričakovanja izpolnil ali ne, se je 26-letni atlet vsaj za leto dni vpisal v knjigo najuspešnejših na LM. Samo zase govori tudi dejstvo, da je premagal svojega učitelja. »Veliko mi pomeni, da sem izboljšal Kejžarjev rekord. Zdaj bo moral na nas resno računati. Za šalo je že dejal, da se bo drugo leto vrnil in nas izzval. Mislim, da bo zdaj še enkrat premislil,« se je muzal presrečni zmagovalec. Kaja Obidič in Aleksandra Fortin staro znanko LM, ki je na zadnjem kilometru še zanesljivo vodila, je namesto nje zagledalo brhko in drobno 19-letnico Kajo Obidič. Najstnica je na zadnjem kilometru uprizorila napad, za katerega niti sama ni verjela, da bo uspešen. »Zelo sem presenečena, saj nisem pričakovala, da bom premagala izkušeno tekmico. Računala sem, da se bo v finišu odzvala s protinapadom, a do tega pač ni prišlo. To je odličen rezultat in motivacija za naprej,« je povedala mladinka, članica kluba Nanos. Zanjo je zmaga na njenem šele drugem LM dobrodošel obliž na rano z Velike planine, ko je na SP v gorskih tekih veljala za eno od kandidatk za kolajne, a ni zdržala pritiska. Premoč je mlajši kolegici priznala tudi Grandovčeva. »V ciljnem finišu sem se predala brez boja. Vedela sem, da je v zaključku hitrejša, sama sem prepočasna. Če bi še enkrat tekla, bi na sredini proge, ko mi je bilo najtežje teči, bolj stisnila zobe, ker bi mi bilo potem v ciljnem delu lažje,« je ocenila nastop slovenska rekorderka na 3000 metrov z zaprekami. Če so bili na 42 km v senci kenijskih tekačev, so na polovični razdalji slovenski atleti vendarle stopili v ospredje in pritegnili pozornost občinstva. To je dober obet za prihodnost LM – brez domačih tekačev na osrednjem slovenskem tekaškem dogodku pač ne gre ... Š. Ro. Mladinka osupnila Grandovčevo Zgodbo s presenetljivim preobratom in končnim razpletom so na 21 kilometrih pisala tudi dekleta. Ko je več kot tisoč gledalcev v cilju nestrpno pričakovalo Danejo Grandovec, Zadovoljstvo na cilju – Tekačice in tekači so se počutili kot zmagovalci NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! Športno perilo LIFA vam zagotavlja to, kar najbolj potrebujete – suho in toplo telo! Blagovna znamka HELLY HANSEN vam ponuja športno perilo iz najboljšega materiala, ki ga danes najdete na trgu – POLIPROPILENA. Vase vsrka kar 40-krat manj vlage kot npr. poliester, ki velja za drugo najboljše vlakno na svetu! V kolekciji športnega perila LIFA lahko najdete perilo za vse športne aktivnosti in tudi za vse vremenske razmere. Vaše telo bo ostalo suho ves dan, vam pa bo udobno. Perilo LIFA je obdelano tako, da deluje antibakterijsko, je odporno proti »zmuckanju«, izredno mehko in prijazno za kožo. IDEALNA IZBIRA ZA TEK! SPLETNA TRGOVINA in prodajna mesta na www.seeline.si