med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA
Pomlad je že tu! (Foto: Nives Mahne Čehovin)
številka 3
letnik XIII - 2010
April
uvodnik
Pred vami je aprilska številka Občinskega glasila. Napolnili smo jo z vsem mogočim doga-
iz vsebine
28. redna seja OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA dne 18. 03. 2010 DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE!
Navodila občanom za ravnanje v primeru močne burje (in snega)
NAPOVEDANA BURJA IN SNEŽNE PADAVINE NISO PRIZANESLE
STREŠNI KRITINI
Odprta meja v novem času
PRVO MEDOBČINSKO SREČANJE CIVILNE ZAŠČITE JUŽNOPRIMORSKE REGIJE
Priznanja civilne zaščite za 2009
ZNANJE ZA ROKOVANJE Z MOTORNO ŽAGO
ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDA RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK
CSD SEŽANA IZVAJA NOV PROGRAM POMOČ BREZDOMCEM IN
OSTALIM RIZIČNIM SKUPINAM
SREČANJE ŽUPANOV KRAŠKIH OBČIN Z DUHOVNIKI KRAŠKE DEKANIJE NOVA OKOLJSKA RAZSTAVA UMANOTERE V Občini Hrpelje-Kozina:
140 POTRJENIH DIVJIH ODLAGALIŠČ, 30 ONESNAŽENIH JAM,
KAKŠNIH 20 JIH ŠE ČAKA ZA PREGLED
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH IN NEVARNIH
ODPADKOV ZA LETO 2010 V OBČINI HRPELJE - KOZINA
POHVALE OBČANOM ZA USPEŠNO LOČEVANJE ODPADKOV
V SEŽANI NOV CENTER ZA RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI – CERGO
Obisk pri naših najstarejših občanih
POHOD DIABETIKOV »GREMO V GOZD«
SODELOVANJE DRUŠTVA DIABETIKOV SEŽANA IN DRUŠTVA
DIABETIKOV ILIRSKA BISTRICA
Folklorna skupina Brkini ob 10-letnici tudi v Ilirski Bistrici
PEVSKA SKUPINA »FANTJE SPOD KARLOVICE« SE ODPRAVLJA V AMERIKO
8. marec v Javorju
Zbor Občinskega združenja borcev za vrednote NOB
OPRAVIČILO V OTIČNO!
Praznovanje upokojencev v Izoli
Občni zbor PGD Materija
Koronarno društvo
PGD Materija tudi na internetu
5 LET SKUPINE »KU ADN«
Konflikt je klic: odrini na globoko
VELIKO DELA ZA RDEČI KRIŽ
10 LET KROŽKA VEZILSTVA – tehnika rešelje
Ko nežnost zdravi ali dva obraza ženske
Življenje skozi medkulturni dialog PRIJAVNICA NA ŠTIRIURNO DELAVNICO Z ROŽANO GRDINA
Naš praznik 8. marec – članice Sindikata železniškega
prometa Slovenije na skupnem srečanju
in ogledu Brkinov
OHRANIMO KOSTANJEVE GOZDOVE
Internetna prodaja vin moje-vino.si ODPADNA ZDRAVILA
Pravljična ura pod starim drevesom
SREČEN SEM, KO …
Polovica učencev na tekmovanju
ČESTITKE SANDRI RIJAVEC ZA ZLATO PRIZNANJE!
USPEHI NAŠIH GODBENIKOV
KAR NE GRE BREZ NAJBOLJŠIH REZULTATOV
»METULJČKI« NA SPREHODU
ZELENI DAN V VRTCU MATERIJA
Revija NAŠA POMLAD 2010
ODPRTA MEJA
Na prireditvi ob dnevu žena
UTRINKI IZ MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA
PARLAMENTA KRASA IN BRKINOV BRKINSKE STEZICE
Stara fotografija
REDNI OBČNI ZBOR BRKINSKE GODBE 2000
Praznovanje 8. marca v Ocizli
Raznašanje glasila
MALI OGLASI
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 2010
PRVOMAJSKA BUDNICA
Februar in marec 2010 – Amaterska vremenska postaja
Gradišče pri Materiji GREMO V GARDALAND!
Občina Hrpelje - Kozina organizira tradicionalni izlet v Gulliverlandijo v Lignanu!
POTUJOČA KNJIŽNICA
Marko Pogačnik: ELEMENTARNA BITJA,
inteligenca Zemlje in narave
UREDBA O VESTNEM DELU KULTURNI DOM HRPELJE VABI
PRIMORSKA POJE v Kulturnem domu Hrpelje
TEČAJ PRVE POMOČI ZA PODJETJA
MODRI L
Knjižnica Kozina MC Podlaga in društvo »Vezi« razpisujeta:
Likovni natečaj Gledališka predstava v Materiji
Vabilo na brezplačni XVI. paintball turnir na Tatrah
NVO in podjetja naj skupaj ustvarjajo prihodnost
Rožica za vsako gospodinjstvo!
OČISTIMO SLOVENIJO – 17. 4. 2010
2
3
3
3
3
4
4
janjem, le muh nismo dali noter, saj bo za to, kot kaže, poskrbelo vreme. Ni važno, čaka nas
maj. In maj bo poln sonca, razcvetele pomladi, vonjev – in eden od njih bo že klical toplo
poletje.
5
5
6
6
6
7
8
8
Prehitevam. April se je komaj dobro začel in doživeti moramo vsak dan, kajne? Ne smemo
9
10
10
10
mistično bomo sodelovali, vsaj tisti, ki nam je mar. Ker le tako lahko kljubujemo neverjetni
11
12
13
13
13
14
15
15
16
16
16
16
17
17
17
17
18
19
19
20
20
21
21
22
22
22
23
24
24
25
25
26
26
26
27
27
27
28
31
31
32
32
33
34
35
35
35
36
36
36
37
38
38
38
38
38
39
40
41
42
42
42
42
43
43
44
45
45
48
ga izpustiti, zagotovo bo kljub svojemu nezanesljivemu temperamentu prinesel kaj dobrega. Če nič drugega, nas bo 17. dne združil v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Opti-
ignoranci nekaterih, ki jim je mar le za svoje dvorišče.
Odvijalo se bo še veliko drugih dogodkov, zato vabljeni, da si preberete napovednik.
V marcu so odmevali uspehi naših mladih glasbenikov – še enkrat iskrene čestitke! Tudi o
tem smo pisali. Veliko se dogaja tudi našim osnovnošolcem, zato tudi veliko prispevkov.
April se bo zaključil s kresovi. Na predvečer praznika dela jih bomo zakurili na vseh koncih
naše občine. Naj gorijo visoko in mogočno, v čast vsem tistim, ki praznika dela ne morejo
praznovati. V opomin vsem tistim, ki imajo moč, pa je ne izkoristijo v dobrobit ljudi, ki jim
delo pomeni dostojanstvo in človeka vredno življenje.
Ester Mihalič, urednica
Drage občanke in občani!
Prvega maja obeležujemo praznik dela. Slovenska tradicija ga obeležuje zlasti s kresovi in rdečimi nageljni. V tistih časih, ko se je praznik
formiral, je bil to pravi praznik, izborjen s strani delavcev. V današnjih
časih dobiva nov pomen.
Vsem občankam in občanom želim, da bi tudi danes 1. maj pomenil
praznik dela in da bi ga z radostjo in ponosom praznovali!
Župan Zvonko Benčič Midre
aktualno
28. redna seja OBČINSKEGA SVETA OBČINE
HRPELJE - KOZINA dne 18. 03. 2010
1.) Sprejet je bil SKLEP:
Občinski svet je ugotovil, da je Občina Hrpelje - Kozina s 1. 1. 2010 Javnemu podjetju
Kraški vodovod Sežana d.o.o. oddala v najem
infrastrukturo, potrebno za oskrbo s pitno
vodo, in sicer:
– infrastrukturo v lasti občine v nabavni vrednosti 3.780.385,74 EUR,
– skupno infrastrukturo občin (sistem Brestovica) v nabavni vrednosti 20.326.247,04
EUR – od katere po ključu delitve Občini
Hrpelje - Kozina pripada delež 16,39 % oz.
3.331.471,89 EUR.
Najemnina za uporabo infrastrukture oskrbe
s pitno vodo za leto 2010 znaša 124.024,36
EUR. Najemnina se plačuje mesečno s
120-dnevnim rokom plačila, pri čemer se
morebitna neplačila poračunajo skupaj z
ostalim poračunom do konca marca naslednjega leta.
Omrežnina za vodomer DN 13 znaša 2,0000
EUR/mesec, v kateri ni vključen DDV. Kraški
vodovod Sežana bo izstavljal trimesečne račune za vodarino in omrežnino. Sklep se bo
pričel uporabljati z dne 1. 3. 2010.
2.) Sprejeti so bili:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana. Odlok bo
objavljen v Uradnem listu RS, ko ga bodo v
enakem besedilu sprejeli občinski sveti občin
Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana, in
bo pričel veljati naslednji dan po objavi.
– Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrpelje - Kozina, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in bo pričel
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS.
– Kriteriji za sprejem otrok v vrtec, ki bodo pričeli veljati z dnem, ko jih bo sprejel zadnji občinski svet izmed občin ustanoviteljic vrtca.
4.) Javnemu zavodu Vrtec Sežana je bilo
podano soglasje, da v skladu z 19. členom
Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana (Ur. l. RS,
št. 19/99, 107/2007), 44. členom Zakona o
računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/2002) in
Slovenskim računovodskim standardom SRS
36.13, zmanjša obveznost za sredstva, prejeta
v upravljanje za leto 2008 v višini obračunane
amortizacije, ki znaša 21.295,94 EUR (9.026,48
EUR za gradbene objekte, 3.132,70 EUR za
opremo in 9.136,76 EUR za drobni inventar v
osnovnih sredstvih).
5.) Imenovana je bila Občinska volilna komisija Občine Hrpelje - Kozina za mandatno obdobje 4 let, v naslednji sestavi:
Maja Pamić, Ul. Elvire Vatovec 5, 6310 Izola –
predsednica, Helena Godina, Slope 20, 6240
Kozina – namestnica predsednice, Nives
Mahne Čehovin, Vodovodna ulica 5, 6240
Kozina – član, Erika Korošec, Jamska ulica 4,
6240 Kozina – namestnik člana, Boris Hrobat,
Obrtniška 20, 6240 Kozina – član, Jelka Šturm,
Gradišče pri Materiji 21/a, 6243 Obrov – namestnik člana, Vesna Kavre, Jamska ulica 10,
6240 Kozina – član in Leonida Mršnik, Hrpelje, Industrijska ulica 4, 6240 Kozina – namestnik člana.
Podana so bila poročila, in sicer:
- o delu Kosovelove knjižnice Sežana za Knjižnico Kozina v letu 2009;
- Centra za socialno delo Sežana v letu 2009,
in sicer:
DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA
ZAMAŠKOV SE NADALJUJE!
Občina Hrpelje - Kozina in Vrtec Hrpelje nadaljujeta dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov. Pridružili smo se vseslovenski akciji za 15-letno Mašo Topler iz Mežice.
Maša ima tumor na malih možganih in kemoterapija jo je prikovala na invalidski voziček. Z mamo, ki okreva po operaciji na hrbtenici, živita v socialni stiski.
Naš kontejner za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini, kamor pridno nosite
zamaške. Žal se zadnje mesece soočamo tudi s »packi«, ki v kontejner, namenjen izključno zbiranju zamaškov, mečejo tudi smeti. Kljub temu pa se nabira tudi velik kup
zamaškov, zato vsem PRIDNIM iskrena HVALA!
Občinska uprava
a) program »Pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem«,
b) nadstandardni program »Kakovostno staranje in sožitje generacij« ter
c) nadstandardni program »Pomoč brezdomcem in ostalim rizičnim skupinam
prebivalstva«;
- Zavoda Pristan Podnanos, o izvajanju socialnovarstvene storitve »Pomoč družini na
domu«;
- Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Občine Hrpelje – Kozina, o delu
Sveta v letu 2009.
Člani OS so bili seznanjeni s predlogom Odloka o občinskem prazniku Občine Hrpelje
- Kozina. S strani občinske uprave je bil predlagan 22. marec, to je dan, ko je bila leta
1981 prvič izvedena pobuda »Odprta meja«,
ki predstavlja vrednote miru, prijateljstva, sodelovanja, solidarnosti in človekovih pravic.
Članom OS je predsednica nadzornega odbora podala informacijo o:
- Dokončnem poročilu nadzornega odbora
Občine Hrpelje - Kozina o opravljenem
nadzoru porabe proračunskih sredstev v
Vrtcu Sežana,
- Dokončnem poročilu nadzornega odbora
Občine Hrpelje - Kozina o opravljenem
nadzoru finančnega poslovanja Krajevne
skupnosti Gradišče pri Materiji.
Predsednica nadzornega odbora je prisotne
tudi seznanila s planom nadzora nadzornega
odbora Občine Hrpelje - Kozina za leto 2010,
in sicer bo opravljen nadzor finančnega poslovanja Občine Hrpelje - Kozina, Krajevne
skupnosti Prešnica in investicije »Mrliška vežica« v Brezovici.
Vera Kavre, občinska uprava
Popravek:
Razpis za kmetijstvo
Občina Hrpelje - Kozina je v marčevski številki Občinskega glasila objavila razpis za
dodelitev državnih pomoči za ohranjanje
in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini
Hrpelje - Kozina za leto 2010, vendar je pri
navedbi rokov prišlo do napake.
Pravilni roki za vložitev vlog so:
- za skupino ukrepov A - skupinske izjeme: do 30. 4. 2010,
- za skupino ukrepov B - pomoči de
minimis: do 5. 12. 2010.
Ester Mihalič, občinska uprava
3
aktualno
Navodila občanom za ravnanje
v primeru močne burje (in snega)
Ob nesreči ali povečani ogroženosti je pomembno, da ravnamo
previdno, zbrano in odgovorno. Ob tem spremljamo razvoj okoliščin in dogodkov in skušamo pomagati sebi in drugim. Pristojne službe bodo v največji meri opravile svoje delo, hkrati pa se
moramo zavedati, da je narava nepredvidljiva. Bodimo strpni in
počakajmo na pomoč, če jo potrebujemo.
Katere so nevarnosti in kako se jim izogniti?
Največja nevarnost je, da nas dogodek ujame nepripravljene. Ob
močni burji moramo biti še posebej pozorni na padanje in poškodbe strešne kritine, padajoče veje in nevarnost podrtih dreves, zato
se po nepotrebnem ne gibljemo na teh ogroženih območjih. Enako velja tudi za vozila, ne puščajmo jih na ogroženih mestih.
Sunki burje imajo veliko moč. Predmete, ki jih imamo na prostem,
pospravimo, pritrdimo ali vsaj postavimo v zavetrno lego. Udarci
predmetov, ki jih raznaša burja, so boleči in zelo nevarni. Pravočasno
zaprimo vsa vrata, okna, polkna, strešne odprtine. Zaradi poškodb
daljnovodov so možne prekinitve dobave električne energije, posledično oskrba z vodo in težave pri ogrevanju. Doma naj bo na voljo vsaj najnujnejša zaloga vode, hrane in kurjave. Ne pozabimo na
baterijsko svetilko, ki nam še kako prav pride ob redukciji elektrike.
Bolnikov, starejših oseb in otrok ne puščajmo samih doma.
Če je le mogoče, se v neugodnih vremenskih razmerah ne podajamo na pot, če je obveznost neodložljiva, pa se na pot raje ne odpravimo sami. V prometu ravnamo še posebej previdno, saj nas le previdna, počasna vožnja pripelje do cilja. Sunek burje lahko spremeni
smer vožnje ali prevrne vozilo. Upoštevajmo, da so nekatere ceste
lahko zaprte ali neprevozne (snežni zameti) in da bomo potrebovali dlje časa do cilja. Bližnjim sporočimo smer/kraj potovanja, namen
in predvideni čas prihoda. Pred odhodom preverimo, ali imamo
dovolj goriva, priskrbimo si topla oblačila in s seboj vzamemo mobilni telefonski aparat.
Potrebno pozornost namenimo tudi živalim, tudi zanje velja, da jih
ne izpostavljamo, temveč zanje primerno poskrbimo.
Spremljajte in upoštevajte obvestila in navodila pristojnih služb. O
dogodkih obvestimo center za obveščanje – KLIC V SILI – na telefonsko številko 112.
In pomnimo: ne precenjujmo svojih zmožnosti, nič ni dragocenejšega od človeškega življenja!
Robert Kastelic,
poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina
Fotografije so nastale med 9. in 11. 3. 2010
4
aktualno
NAPOVEDANA BURJA IN SNEŽNE PADAVINE NISO
PRIZANESLE STREŠNI KRITINI
Vremenska napoved za obdobje od 9. do
11. marca 2010 se je uresničila. Močna
burja in snežne padavine niso prizanesle
niti naši občini. Povzročile so nekaj nevšečnosti.
Na podlagi odredbe regijskega poveljnika
Civilne zaščite so bili v pripravljenosti občinski organi CZ, izvajalci javnih služb ter
poklicne in prostovoljne gasilske enote.
V sredo, 10. marca, je kmalu po polnoči vlakovodja opazil kose kovinske kritine, ki jih
je močna burja kot za šalo premetavala iz
smeri Obrtno-industrijske cone Hrpelje na
železniške tire. O tem je obvestil Regijski
center za obveščanje, ki je po posvetu s poveljnikom CZ aktiviral enoto PGD Materija.
Ob prihodu na kraj je bilo ugotovljeno, da
je burja odtrgala velike plošče kovinske kritine z industrijskega objekta. Zaradi velike
površine in majhne teže so bile plošče v
zraku izredno plovne, kar je spričo burje, ki
je pihala s hitrostjo okoli 130 km/h, predstavljalo veliko nevarnost za intervencijsko
službo. Po začasnem odklopu elektroenergetskega omrežja železnice so gasilci PGD
Materija obtežili plošče in nekatere odstranili z območja železniških tirov. Nadaljnje
ukrepanje v takih razmerah zaradi velike
nevarnosti ni bilo več mogoče. Posamezni
nevarni kosi pločevine so delavce in mimoidoče ogrožali še dopoldne, zato je bilo izdano radijsko opozorilo o nevarnosti.
Manjšo škodo je utrpela tudi stavba vrtca
v Hrpeljah, kjer je skozi robove kritine burja
na podstrešje nanesla tudi 20 cm snega.
Kot običajno so imeli polne roke dela delavci Elektroprimorske. Zaradi pretrganih
vodnikov, poškodb izolatorjev in poškodb
transformatorskih postaj je prišlo do začasnih redukcij električne energije za posamezna naselja. V nočni intervenciji v OIC
so sodelovali tudi policisti Policijske postaje
Kozina, pomoč pa je poleg ReCO Postojna
nudil tudi OKC Koper.
Posledice vendarle niso bile tako hude, kot
je bilo pričakovati. Dve osebi sta bili lažje
poškodovani. Škoda je nastala predvsem
na proizvodnih objektih (60.000 EUR), električnem omrežju (23.000 EUR) ter na cestni
in železniški infrastrukturi (15.000 EUR). Na
gozdnih površinah in posameznih drevesih
je škoda minimalna, saj je že žled dodobra
očistil oslabele suhe veje. Kljub temu je
burja prevrnila nekaj dreves, kar bi lahko
bilo zelo nevarno.
Skupna ocenjena škoda znaša dobrih
100.000 EUR.
Robert Kastelic,
poveljnik Civilne zaščite
Občine Hrpelje - Kozina
Odprta meja v novem času
Dan se je kisal in vendar smo organizatorji naredili svoje, ljudje, ki
so prihajali nasmejanih lic na Beko, pa dokazali vztrajnost in veliko željo po ohranjanju spomina na neprizanesljive čase izpred
29 let. Toliko jih je že minilo, odkar sta takratna župana Občine
Doline, Edvin Švab, in Občine Sežana, Boris Bernetič, za en dan
uresničila »Schengen«, kot se je izrazil slavnostni gost, minister
za Slovence po svetu, dr. Boštjan Žekš. Marsikomu ni jasno, zakaj
ohranjati vrednoto »Odprte meje« v današnjem času brez mej.
»In vendar, ali meja res ni več?« se je spraševal minister v svojem nagovoru. Aktualna župana Zvonko Benčič Midre in Fulvia
Premolin s svojim prijateljskim sodelovanjem dokazujeta dobre
sosedske odnose in želita vrednoto »Odprte meje« prenesti tudi
sosednji občini na Hrvaškem, Občini Lanišče. Pridružili so se nam
tudi Maria Bassi Poropat, predsednica Tržaške pokrajine, župan
Občine Kočevje, pobratene z Občino Dolina, in še mnogi drugi.
Letos sta se tako skupinski start pohoda kot skupno srečanje županov odvijala na nedeljo, prvi dan pomladi, 21. marca. Že tradicionalno je občini pri organizaciji pristopilo na pomoč društvo
ŠKTD Zveza Ocizla, ki je poskrbelo, da so bile poti očiščene, žene
pa so pripravile odlično joto in topel čaj za vse. Sadjarstvu Pečar
se zahvaljujemo za odličen jabolčnik.
Občina je ob tej priložnosti tudi uredila pot pod Beko do Botača,
dela je izvedel Andrej Resinovič s.p.
Kulturni program je bil zaradi dežja okrnjen, tako sta nastopila
Niko Poles in Sabrina Vatovec, Brkinska godba 2000 in harmonikar Marko Manin pa zaradi dežja žal niso uspeli nastopiti.
Nikoli ne bomo pozabili na železno zaveso in na odprto mejo, ki
je v tistih časih pomenila luknjo v tej zavesi, pa čeprav samo za en
dan. To je bilo seme, iz katerega je vzklil današnji čas.
Ester Mihalič
5
aktualno
PRVO MEDOBČINSKO SREČANJE CIVILNE
ZAŠČITE JUŽNOPRIMORSKE REGIJE
1. srečanje CZ južnoprimorske regije v Hrpeljah
Ob svetovnem dnevu civilne zaščite je bilo
v Hrpeljah na pobudo hrpeljsko-kozinske
občine prvo srečanje poveljnikov in strokovnih služb Civilne zaščite južnoprimorskih občin.
Glede na dejstvo, da je južnoprimorska
regija enoten prostor z lastnim razvojnim
programom, in dejstvo, da je upravna organiziranost Uprave za zaščito in reševanje
drugačna (Izpostava Koper za obalne obči-
ne, Izpostava Postojna
za brkinske, notranjske
in kraške občine), je bilo
srečanje po 16 letih, odkar
so ustanovljene nove občine, nujno potrebno in dobrodošlo.
Na srečanju smo si izmenjali poglede in
izkušnje, razpravljali o temah medsebojne pomoči, organizacije, vprašanje regijskega skladišča oz. logističnega centra in
materialnih sredstev za potrebe zaščite in
reševanja. Ker je bilo izpostavljenih veliko
problemov, s katerimi se občine na tem področju soočamo, je bilo dogovorjeno, da se
vzpostavi stalna medobčinska koordinacija
Civilne zaščite, ki bo pripomogla k učinkovitejšemu pristopu in ukrepanju v primeru
nesreč.
Župan Zvonko Benčič Midre ni skrival navdušenja nad odzivom in potekom srečanja. Svojo obljubo, da bo o srečanju in zaključkih obvestil tudi ostale župane občin
južnoprimorske regije, je držal in jih s tem
seznanil že na naslednji seji Sveta JP regije.
Robert Kastelic,
poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina
Priznanja civilne zaščite za 2009
Civilna zaščita Občine Hrpelje - Kozina
spada pod Izpostavo Uprave Republike
Slovenije za zaščito in reševanje Postojna. Ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, je bila v Starem trgu pri Ložu
osrednja regijska prireditev. Prireditve so
se udeležili predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predstavniki štaba Civilne zaščite Republike
Slovenije, poveljnik Civilne zaščite za No-
Bronasto priznanje CZ za Sandija Fabjančiča
6
tranjsko s člani štaba, poveljniki CZ občin
Notranjske, predstavniki CZ sosednjih
regij, predstavniki zaščite in reševanja iz
Hrvaške in Italije, župani sosednjih občin,
svetniki Občine Loška dolina in ostali predstavniki enot in služb za zaščito in reševanje z območja Izpostave URSZR Postojna.
Dobrodošlico v Občini Loška dolina jim je
najprej zaželel župan Janez Strle, slavnostni
govornik na prireditvi pa je bil poveljnik
Civilne zaščite Republike Slovenije Miran
Bogataj, ki je predstavil pomen praznovanja 1. marca – svetovnega dneva civilne zaščite in se vsem pripadnikom sil za zaščito
in reševanje, še posebej pa prostovoljcem,
zahvalil za požrtvovalno delo. Priznanja CZ
je podelil Štefan Majcen, poveljnik Civilne
zaščite za Notranjsko.
Med dobitniki priznanj je bil letos tudi David Fabjančič iz naše občine, ki je gasilec
v PGD Materija od leta 1976 in član štaba
Civilne zaščite Občine Hrpelje – Kozina.
Prejel je bronasti znak civilne zaščite. Med
utemeljitvijo priznanja so zapisali, da je od
leta 2004 gasilski častnik z velikim naborom
opravljenih tečajev: izolirni in dihalni aparati, vroči trening hot-fire, tehnično reševanje, prva medicinska pomoč in drugi. Gasilsko-reševalne dolžnosti je vsa leta opravljal
na visokem strokovnem nivoju in s svojim
delom pripomogel h krepitvi in utrjevanju
sistema zaščite, reševanja in pomoči.
Omeniti velja še osrednjo regijsko prireditev koprske izpostave, ki je bila prav tako 3.
marca v Piranu, kjer je bronasti znak civilne
zaščite prejel Sandi Fabjančič, gasilec PGD
Materija in poklicni gasilec Gasilske brigade
Koper. Priznanje je prejel za požrtvovalno in
aktualno
uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Sandi je bil del ekipe gasilcev, ki so na intervenciji v stanovanjski hiši
v Semedeli tvegali svoja življenja in obvarovali stanovalce Semedele in Kvedrove ulice
ter bližnji vrtec pred strahovito eksplozijo.
Hiša je bila prava potencialna bomba, saj je
v njej 61-letnik hranil 300 litrov bencina in 5
plinskih jeklenk, iz katerih je uhajal plin. Gasilci so uspešno pogasili notranjost goreče
hiše in v velikem tveganju za svoja življenja nevarne snovi odstranili. Sreča spremlja
hrabre.
Ester Mihalič
Vir: URSZR
Bronasto priznanje CZ za Davida Fabjančiča
ZNANJE ZA ROKOVANJE Z MOTORNO ŽAGO
Na tečaju varnega dela z motorno žago, ki
je potekal v Skadanščini (teoretični del) in
na delovišču pri Mršah (praktični del), smo
se srečali in pogovorili s farmacevtom Andrejem Fistrom.
Andrej, navadno te srečamo v lekarni v
Hrpeljah, kjer delaš kot magister farmacije. Pred kratkim si se priselil v Brkine,
vzpostavil stik z domačini in se nasploh
vključil v družbeno dogajanje. Zdaj smo
te srečali na tečaju varnega dela z motorno žago. Najbrž ne po naključju?
Andrej: Tečaj je zelo uporaben, še posebej
ker si moram sam pripraviti drva za zimo.
Poškodb pri delu z motorno žago je preveč,
kar pomeni, da rokovanje z njo ni šala. Poškodbe so hude in se dolgo časa celijo. Ob
spravilu lesa se dogajajo tudi druge vrste
poškodb, ki jih je smiselno predvideti in jih
ustrezno obravnavati.
Kaj bi lahko kot magister farmacije priporočil občanom glede dela z motorno
žago?
Andrej: Tečaja bi se moral udeležiti vsak, ki
rokuje z motorno žago, čeprav to počne že
desetletja. Na tem področju je veliko sprememb in novosti, tako v tehniki kot zaščitni
opremi. Vešča uporaba znanj, ki se jih na te-
čaju pridobi, olajša marsikatero bolečino in
prepreči nepotrebne poškodbe.
Motorna žaga je le eden izmed orodij za
delo doma in v gozdu. Ljudje pri vsakdanjem delu pogosto uporabljamo tudi
traktor. Si že razmišljal o nakupu traktorja?
Andrej: Traktorja trenutno še nimam, sem
se pa udeležil tečaja za pridobitev »F« kategorije, kar je osnova, da ga smem uporabljati. V nadaljevanju želim opraviti tudi
tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki in se poučiti o varnem
spravilu lesa. Zahvalil bi se organizatorjem
in izvajalcem izobraževanja (Občini Hrpelje - Kozina, Srednji gozdarski in lesarski
šoli ter Zavodu za gozdove) za pridobljeno
znanje, ki bo pripomoglo k lažjemu delu in
prihranilo nepotrebno poškodbo in obisk
pri zdravniku.
Andrej, hvala za pogovor in varno delo ti
želimo!
Robert Kastelic, občinska uprava
7
aktualno
ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDA
Zimski čas številni lastniki gozda koristno
izkoristijo za nabiranje novega znanja in
veščin, ki so pri gospodarjenju z gozdom
nepogrešljive. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Sežana, smo
zato v februarju in marcu organizirali več
dogodkov, namenjenih usposabljanju lastnikov gozda za delo v gozdu.
Ker je pri delu v gozdu skrb za varnost zelo
pomembna, smo 13. februarja in 6. marca
v Skadanščini organizirali tečaj Varno delo
z motorno žago. Udeležilo se ga je 16 lastnikov gozdov iz Občine Hrpelje - Kozina,
pri izvedbi pa so sodelovali predavatelji
praktičnega pouka Srednje gozdarske šole
iz Postojne. Finančno ga je v celoti omogočila Občina Hrpelje - Kozina.
V prvem delu tečaja, namenjenem teoretičnemu spoznavanju problematike, so se
udeleženci seznanili z značilnostmi sodobne motorne žage, s poudarkom na varnem
delu in zmanjševanju škodljivih vplivov
motorne žage na organizem. Poučili so se
o delovanju in vzdrževanju motornih delov
ter vzdrževanju žagalnih delov. Na koncu je
sledil pregled motornih žag, brušenje verig
in priprava na praktični del tečaja.
Drugi del tečaja je bil namenjen samostojnemu delu tečajnikov z lastno motorno
žago in je potekal na Mršah. Najprej so inštruktorji pokazali, kako se varno in pravilno
podre stoječe drevo ter na kaj morajo biti
pri tem pozorni, na koncu pa so postopek
še analizirali. Ker je delo potekalo na terenu v večjih skupinah, so bile te med seboj
oddaljene dve in pol drevesni dolžini. Toliko namreč znaša minimalna varnostna
razdalja, če v gozdu ne delamo sami. Vsak
od udeležencev je še samostojno podrl
in oklestil drevo. Inštruktorji so jih pri delu
nadzirali ter opozarjali na pravilno tehniko
in morebitne prežeče nevarnosti. Po opravljenem delu so se vsi sodelujoči v gostilni
v Markovščini še okrepčali z domačo joto.
Tečaj so organizatorji vsebinsko popestrili
še z dvema predavanjema: vodja KE Vladimir Janežič je udeležencem predstavil
možnosti za pridobivanje subvencij za
delo v gozdu, predstavnik tovarne Tanin iz
Sevnice Jože Hribar pa je predstavil oblike
gospodarjenja z domačim kostanjem, s poudarkom na pridobivanju tanina in možnostih za odkup njegovega lesa.
Tudi drugi tečaj za lastnike gozda na temo
Varno delo s traktorjem je v celoti financirala Občina Hrpelje - Kozina. Na njem se
je 22 udeležencev v Hrpeljah seznanilo s
sestavnimi deli traktorja, njihovimi nalogami in namembnostjo, z gorivi in mazivi,
z varnostjo pri delu s traktorji in njihovimi
priključki ter z medsebojnimi vplivi človek–
gozd–stroj.
Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana
RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK
Razpis za subvencioniranje sadnih sadik zaradi škode po žledu v Brkinih januarja letos je odprt do porabe sredstev. Zavedamo se, da se
je čas za nabavo sadik, ravno iztekal, ko je razpis izšel, zato je možno, da bo razpis prav zaživel šele jeseni, ko bo možna večja izbira sadik.
Naprošamo vas, da se za kakršnakoli vprašanja v zvezi z razpisom obrnete na občinsko upravo, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, ali ester.
[email protected].
Nekatera vaša najpogostejša vprašanja:
Ali lahko uveljavljam subvencijo, če nisem doma iz razpisanih krajev, ampak imam le zemljo v lasti?
Da. Subvencijo lahko uveljavljajo prebivalci krajev: Artviže, Brezovo Brdo, Kovčice, Mrše, Orehek, Tatre in Ostrovica ALI lastniki/solastniki/najemniki zemljišč v katastrskih občinah:Artviže, Tatre, Kovčice in del katastrskih občin Hotična in Brezovica (glej prilogo zemljevid iz
prejšnje številke glasila, kjer je označeno področje)
Ali lahko kupim samo deset sadik?
Da. Občina subvencionira največ 20 sadik v vrednosti največ 7 EUR na sadiko. Kar pomeni, da lahko kupite na primer tudi več sadik, v
tem primeru boste dobili povrnjen denar za samo 20 sadik. Če pa boste kupili manj kot dvajset sadik, bo občina subvencionirala toliko
sadik, kolikor ste jih kupili.
Nekateri trgovci ne morejo izdati računa, na katerem sta izpisana ime in priimek kupca ali tudi ne morejo izpisati vrste sadik.
V tem primeru naj trgovec na račun ročno dopiše manjkajoče podatke ter jih potrdi z žigom trgovine in podpisom.
Ester Mihalič, občinska uprava
8
aktualno
CSD SEŽANA IZVAJA NOV PROGRAM
POMOČ BREZDOMCEM IN OSTALIM RIZIČNIM SKUPINAM
V zadnjem času so strokovni delavci na
CSD Sežana zaznali izjemno povečanje
vlog za denarno socialno pomoč. Še vedno naraščajoča brezposelnost, ki prinaša
finančno negotovost, za marsikoga pomeni veliko stisko in nove strahove. Posebej
ogroženi pa so tisti, ki se že leta iz meseca v
mesec bojujejo s pomanjkanjem in bedo.
Mnogim med njimi danes grozi, da zaradi
revščine vsak trenutek ostanejo tudi brez
strehe nad glavo. Žal so se nekateri med
njimi že morali soočiti s to izkušnjo.
Program Pomoč brezdomcem in ostalim
rizičnim skupinam prebivalstva je namenjen ravno tem posameznikom in družinam,
s ciljem, da jim pomaga izboljšati bivanjske
in socialne razmere. Opažanja vedno večjega števila tistih, ki so brezdomci ali jim
brezdomstvo grozi, so zaskrbljujoča. Gre za
nepričakovan izbruh tega pojava, ki ga pred
leti na območju delovanja CSD Sežana skoraj ni bilo zaznati.
Kot izvajalka programa sem z delom pričela
v marcu 2009 prek javnih del. Nadaljevanje
programa v letošnjem letu pa nam omogočajo denarna sredstva, ki smo jih na CSD
Sežana pridobili s prijavo na razpis Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb. Prvi izsledki so pokazali, da je brezdomstvo tudi na področju delovanja CSD
Sežana precej bolj razširjeno, kot smo pričakovali. Gre namreč za kompleksen družbeni
pojav, ki zajema veliko širši krog ljudi, kot jih
pod etiketo 'brezdomec' postavljajo površne stereotipne predstave. Oseba, ki je brez
vsake strehe nad glavo in spi v zapuščenem
avtomobilu, razpadajoči baraki ali 'na klopci',
je le najbolj v nebo vpijoč primer brezdomca. Širše gledano pa moramo imeti pred
očmi tudi tako imenovane 'potencialne
brezdomce'. Gre za vse, ki trenutno bivajo
v negotovem bivališču, npr. v najemniškem
stanovanju, pri znancih ali sorodnikih, v institucijah (npr. v bolnici, zaporu, raznih domovih …) in po zapustitvi takega bivališča
nimajo kam. Mnogim, ki sicer imajo lastniška
stanovanja ali hiše, grozi deložacija. Posebno
obliko brezdomstva, zelo prikrito in hkrati
zelo razširjeno, pa predstavljajo osebe, ki trpijo zaradi velike socialne izključenosti.
V program je vključenih več oseb, ki so bile
oziroma so še vedno 'na cesti'. Med njimi je
veliko mlajših, ki imajo upanje in sanje, za katere še verjamemo, da jih bodo ob primerni
podpori in motivaciji v prihodnje tudi uresničili. Še več je tistih uporabnikov programa, ki jim brezdomstvo zaenkrat predstavlja
zgolj srhljivo grožnjo. Vedno večje je število
tistih, ki ob nizkih dohodkih ne zmorejo več
plačila dolgov in se bojijo deložacije. Mnogi
živijo v skrajno neprimernih bivanjskih prostorih, ki jih zaradi primanjkovanja finančnih
sredstev ne morejo obnoviti, živijo sami in
ne morejo računati na pomoč družine ali
svojcev. Med njimi je veliko starejših oseb.
Stiskam zaradi odsotnosti ali negotovosti
bivališča največkrat botrujejo revščina, obubožanost, nezaposlenost, včasih (ne nujno)
nizka izobraženost, zelo pogosto pa šibke
socialne mreže ali celo popolna odsotnost
podpornih mrež. Težave teh ljudi so v zelo
visokem številu povezane z odvisnostjo od
alkohola ali drugih drog, pa tudi s težavami v
duševnem zdravju in psihiatrično diagnozo.
Delo v veliki meri poteka na terenu, saj je za
mnoge razdalja od doma do CSD-ja v Sežani prevelika. Poleg tega pa je pri posameznikih zelo prisotno nezaupanje do javnih
institucij in se nanje velikokrat ne obračajo
po pomoč, včasih zaradi nevednosti, včasih
zaradi velikega sramu. V zavetju njim domačega okolja se razkrivajo najhujše stiske in
strahovi. Velik poudarek namenjamo iskanju
možnosti pridobitve ustreznega bivališča
oziroma izboljšanju bivanjskih razmer ter
ponovni kakovostnejši vključitvi v socialno
okolje in na trg delovne sile, kar je osnova
za izdelavo individualnega načrta. Včasih sta
potrebna podpora in vodenje pri urejanju
statusa, uradnih dokumentov ali pri pisanju
prošenj in vlog. Posebno podporo je potrebno nuditi vsem, ki se znajdejo v konfliktni situaciji ali so hospitalizirani.
Program je med uporabniki odlično sprejet. Daje jim občutek, da je nekomu mar
tudi zanje. Mnogi med njimi so povedali, da
jim največ pomeni že to, da z nekom lahko
odkrito spregovorijo o svojih stiskah. Brez
sramu in brez strahu. Kako osvobajajoče je
zanje, da so slišani, dokazuje tudi dejstvo, da
so bili pripravljeni povedati svoje zgodbe za
objavo v internem časopisu Moja zgodba,
ki ga je CSD izdal konec lanskega leta.
Prepoznavnost programa je vedno večja
tudi med širšim prebivalstvom, saj prav na
terenu dnevno pridobivamo podatke o
vedno novih posameznikih, potrebnih pomoči. Žal ravno ti podatki kažejo, da lahko
v prihodnje pričakujemo porast števila oseb,
ki bodo ostale brez strehe nad glavo. Zato
na CSD Sežana želimo pridobiti nepremičnino, ki bi služila kot zavetišče za brezdomne osebe. Naša vizija je ustanoviti center
kot kraj druženja, kamor se lahko uporabniki
obrnejo po pomoč in informacije, hkrati pa
bi bil to prostor, kjer bi se lahko aktivno vključevali v dejavnosti, izobraževanja, delavnice
… Dolgoročno bi center služil tudi kot delilnica toplih obrokov, ne le za brezdomce,
ampak tudi za socialno skrajno ogrožene,
znotraj objekta pa bi predvideli tudi prostore za skupna ležišča, s čimer bi zagotovili
osnovni standard vsem, ki bodo prenočišča
potrebovali.
Pojav brezdomstva med nami ni ostal
spregledan niti pri pristojnih občinah, vse
štiri občine se aktivno vključujejo v reševanje te pereče problematike. Odlično poteka tudi sodelovanje z ostalimi pristojnimi
službami, raznimi ustanovami in društvi.
Vedno bolj se vsi zavedamo, da bodo za
dolgoročno rešitev in uresničitev načrtov
potrebni tudi v bodoče tako napor in vložek
nas, zaposlenih na CSD Sežana, kot tudi sodelovanje in podpora občin ter ostalih pristojnih služb.
Simona Verstovšek, univ. fil. in teol.
izvajalka programa, CSD Sežana
9
aktualno
Spoštovane Brkinke in Brkinci, občanke in občani
Občine Hrpelje - Kozina!
Se še spomnite časov, ko smo praznovali delavske zmage? Žal sta
globalizacija in svetovna kriza močno spremenila namen in naboj
delavskega praznika. Vseeno pa mislim, da lahko obeležimo tudi ta
praznik, v upanju, da bomo izšli iz krize še močnejši, saj smo slovenski
državljani vzdržljivi, pridni in marljivi.
Prepričan sem, da ima vsaka kriza tudi priložnosti. Poiščimo jih!
ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA!
Miro Klun,
Vaš poslanec v Državnem zboru RS
SREČANJE ŽUPANOV KRAŠKIH OBČIN
Z DUHOVNIKI KRAŠKE DEKANIJE
Sežanski in divaški župan, skupaj s komenskim podžupanom, so se 9. februarja srečali z
duhovniki Kraške dekanije.
Po uvodnem nagovoru je srečanje potekalo predvsem v duhu dobrega sodelovanja.
Osrednja tema pogovorov je bila ohranjanje
in vzdrževanje sakralnih objektov oz. kulturnih
spomenikov. V letu 2009 je Občina Sežana za
obnovo cerkva v Štjaku in Avberju prispevala
30.000 EUR, letos pa je v proračunu za obnovo drugih sakralnih objektov predvidenih
34.000 EUR. V Občini Divača so lani za podobne namene odšteli 20.000 EUR, letos jih
bodo 15.000 EUR, v Občini Komen so lani za
obnovo cerkva namenili 45.000 EUR, letos je
predvidenih 12.500 EUR, v Občini Hrpelje Kozina pa so v letu 2009 v ta namen porabili
8.000 EUR, v letu 2010 pa bodo namenili še
9.500 EUR.
Med srečanjem so se udeleženci dotaknili
tudi teme »prostovoljnega dela«, ki ga opravljajo Kraška dekanijska Karitas in župnijske
Karitas. Njihovo delo je, glede na občuten
vpliv gospodarske krize, izredno dobrodošlo
in koristno. Aktivnosti, s katerimi se Kraška dekanijska Karitas in župnijske Karitas ukvarjajo,
obsegajo predvsem pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom, pomoč
otrokom, starejšim osebam, bolnim in invalidom, prav tako se njihovi člani redno izobražujejo, vključujejo pa se tudi v dobrodelne akcije na slovenski in mednarodni ravni. Kraška
dekanijsa Karitas in župnijske Karitas so v letu
2009 razdelile 16.030 EUR pomoči potrebnim
družinam, starejšim osebam, otrokom invalidom in drugim. Zbrali so 31.292 kg hrane,
higienskih artiklov in igrač, 264 kosov gospodinjskih aparatov, različnega pohištva in gradbenega materiala ter tudi šolskih potrebščin.
To pa zdaleč ni vse, saj je potrebno upoštevati
še mrežo župnijskih oz. medžupnijskih Karitas,
ki pomoč sami razdelijo, prav tako pa tudi več
kot 1000 ur prostovoljnega dela.
Vsi udeleženci srečanja so bili enotnega mnenja, da je sodelovanje med lokalno skupnostjo in župnijami Kraške dekanije dobro in da
so tovrstna srečanja dobrodošla. Srečanje so
zaključili z željo, da bi se tovrstna srečanja nadaljevala tudi v prihodnje.
Klementina Križman
NOVA OKOLJSKA RAZSTAVA UMANOTERE
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pripravila
POTUJOČO RAZSTAVO O PODNEBNIH SPREMEMBAH Z NASLOVOM
»SLOVENIJA 50+: RAZSTAVA O MOŽNIH POSLEDICAH PODNEBNIH SPREMEMB.«
Razstava bo prvič v Slovenji na vizualen način prikazala možne posledice podnebnih sprememb
v Sloveniji, hkrati pa ponudila tudi rešitve.
Razstava prihaja na Primorsko. Od konca marca do 11. aprila je na ogled v Postojni, potem pa 14 dni v Kopru
(uradno odprtje razstave v Kopru je 14. aprila ob 11.00!)
10
aktualno
V Občini Hrpelje - Kozina: 140 POTRJENIH DIVJIH
ODLAGALIŠČ, 30 ONESNAŽENIH JAM, KAKŠNIH 20 JIH ŠE
ČAKA ZA PREGLED
OČISTIMO SLOVENIJO
Pred vseslovensko prostovoljno čistilno akcijo 17. aprila so se v Občini Hrpelje - Kozina 16.3. in 1.4. sestali koordinatorji akcije,
predstavniki občine, krajevnih skupnosti,
društev, samostojni podjetniki in drugi, ki
so se že odločili, da bodo v akciji sodelovali.
Kot so ugotovili, je odpadkov v naši okolici
več, kot se jih zavedamo. Največ jih je ob
cestah in poteh, ki nevestnim olajšajo dostop do divjih odlagališč. Na udaru je tudi
glavna cesta od Krvavega Potoka do Staroda, saj se ob njej ustavljajo hrvaški državljani, ko se vračajo z nakupov v Italiji in odmetavajo embalažo predmetov, ki jih želijo
skriti pred carino. Še več dela kot skupine, ki
bodo pobirale odpadke ob glavni cesti, pa
bodo imele skupine, ki bodo čistilne stare
grehe vasi. Bolj ali manj vsaka vas je namreč
imela 'svoje' odlagališče, kamor so domačini odlagali vse, česar so se želeli znebiti,
marsikje pa so to navado obdržali vse do
danes. Tako so do nedavnega imeli na smetišču pri Materiji celo tablo, ki je označevala
odlagališče. Po vaseh se bodo organizirali,
si izbrali smetišča in jih skušali čim bolj očistiti. Pri tem se zavedajo, da starih velikih
odlagališč ne bodo mogli povsem sanirati.
Prostovoljci, občina in KSP d.d. Sežana so
se odločili za popolno sanacijo dveh velikih odlagališč na lokacijah za Materijo proti
Čičariji in med Markovščino ter Slivjem. Vse
drugo je odvisno od dobre volje vaščanov
po posameznih krajih.
Pri čiščenju okolice bodo krajevne skupnosti uporabile izkušnje iz preteklih let, ko so
se že pridružile čistilnim akcijam, ki jih je
pomagala organizirati hrpeljsko-kozinska
občina. Kot je dejala direktorica občinske
uprave Saša Likavec Svetelšek, bo občina
tudi ob tokratni akciji priskrbela vreče za ločeno zbiranje odpadkov in za malico za vse
udeležence. Dogovorili pa se bodo tudi z
lokalnimi prevozniki, ki naj bi pomagali pri
odvozu zbranih odpadkov.
Da bo logistika odvoza pošten zalogaj za
organizatorje, se zavedata tudi Valerija Pučko in Dejan Sarkič, koordinatorja čistilne akcije v naši občini. Na prvem sestanku se je
predvidelo več zbirnih mest, kamor naj bi
prostovoljci pripeljali odpadke in od koder
naj bi jih odpeljali tovornjaki Komunalno
stanovanjskega podjetja Sežana. Na drugem sestanku pa so se med prostovoljci
znašli tudi prevozniki Andrej Resinovič s.p.,
Godina s.p., CPK d.d., Sandi Fabjančič s.p.,
Hortikultura in verjetno se bo našel še kdo,
in na njihovo pobudo se bo odpadke po-
Kozinci pozivajo Kozince
Sredi Kozine, nekaj korakov od pošte in spomenika, je veliko smetišče.
Vsebuje kosovne odpadke, gradbeni material in razno rastlinje,
ki ostaja po urejanju okoliških vrtov.
Kozinci, 17. aprila se dobimo!
biralo od vasi do
vasi in peljalo
direktno na centralno odlagališče odpadkov v
Sežano.
Koprski jamarji
se bodo podali
v Jamo pod škrlo med Materijo
in Gradišico, saj
bi smeti v njej
lahko ogrozile
bližnje vodne vire, hrpeljsko-kozinsko društvo pa bo čistilo jamo nad Frnažo pri Brgodu. Nekatera društva bodo že pred akcijo
pričela s čiščenjem divjih odlagališč, zaradi
lažje organizacije in jih je nemogoče očistiti
v enem dnevu.
Cilj akcije Očistimo Slovenijo v enem
dnevu, ki jo bodo 17. aprila organizirali ne glede na vreme, je združiti 200.000
prostovoljcev in odstraniti 20.000 ton odpadkov. S temeljitim pregledom Slovenije
in vpisovanjem lokacij divjih odlagališč v
register pa naj bi nastal vsem dostopen digitalni zemljevid smetišč. Vsa doslej vnesena divja odlagališča si lahko pogledate na
spletni strani www.geopedia.si.
Vsa pojasnila o akciji lahko dobite pri občinskih koordinatorjih na telefonskih številkah:
041 338 671 (Valerija) in 040 425 180 (Dejan).
Vse informacije dobite tudi pri predsednikih krajevnih in vaških skupnosti, obvestilo
pa boste prejeli tudi na dom.
Nekaj osnovnih navodil:
- Odpadke je potrebno ločevati po barvnih vrečkah
- Vrečke bodo dobili predstavniki vasi ali
društev za vse udeležence
- Odpadke bodo odpeljali naši avtoprevozniki še isti dan (pobirali bodo od vasi do
vasi ločeno, torej en kamion bo pobiral
plastiko, drugi steklo, tretji ostale odpadke). Koordinatorka za odvoze je Saša Likavec Svetelšek 051 677 013.
- Kosovne odpadke se ne vozi od doma,
ti počakajo na akcijo KSP d.d. za kosovne
odpadke, ki bo sledila konec aprila in v
maju
- Vabljeni na zaključno malico na športno
igrišče v Materijo, 17.4., od 14.00 ure dalje
Članek ni bil lektoriran.
11
aktualno
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH IN NEVARNIH
ODPADKOV ZA LETO 2010 V OBČINI HRPELJE - KOZINA
Tel.: 05/731 12 40, n.c. 05/731 12 00,
faks: 05/731 12 01
www.ksp-sezana.si, e-pošta [email protected]
SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI!
Bliža se čas akcije zbiranja kosovnih in
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Tudi tokrat jo bomo izvedli v sobotnih
dopoldnevih, ob določenih urah, na določenih mestih. Kdaj in kje lahko predate
zbrane kosovne in nevarne odpadke, smo
zapisali v razpredelnici.
Kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali brezplačno!
PRAVILA IN POGOJI ZA ODDAJO KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV NA AKCIJI:
1.pri oddaji kosovnih in nevarnih odpadkov se je treba DRŽATI URNIKA AKCIJE
in LOKACIJ PREVZEMNIH MEST;
2.sprejemali bomo zgolj kosovne in nevarne odpadke, ki bodo IMELI LASTNIKA,
predčasno odloženih odpadkov brez
lastnika ne bomo pobrali;
3.dosledno se je treba DRŽATI SEZNAMA,
KAJ MED KOSOVNE IN NEVARNE ODPADKE SODI.
KAJ SODI MED KOSOVNE ODPADKE:
· IZRABLJENA GOSPODINJSKA IN OSTALA
ELEKTRONSKA OPREMA: hladilniki, zamrzovalniki, pralni, pomivalni, sušilni stroji,
štedilniki, tv, radii …
· NEUPORABNO LESENO IN OBLAZINJENO
POHIŠTVO TER OSTALI NEKOVINSKI KOSOVNI ODPADKI: omare, stoli, mize, kavči,
talne obloge, žimnice …
· KOVINSKI KOSOVNI ODPADKI: razni odpadni kovinski predmeti.
padki Sežana (ob cesti Sežana–Vrhovlje),
vendar morajo biti zaviti v plastično folijo,
· IZRABLJENIH AVTOMOBILSKIH GUM,
· ODPADKOV, KI NASTANEJO ZARADI
OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI.
Odlaganje kosovnih IN NEVARNIH
odpadkov izven časa akcije in
izven določenih mest je strogo
prepovedano!
Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. 05 / 731 12 40 ali 731
DATUM IZVEDBE AKCIJE
SOBOTA,
8. 5. 2010
SOBOTA,
15. 5. 2010
KAJ SODI MED NEVARNE ODPADKE:
·AKUMULATORJI IN BATERIJE,
· ODPADNA JEDILNA IN MOTORNA OLJA,
· OSTANKI IN EMBALAŽA ŠKROPIV,
· OSTANKI IN EMBALAŽA BARV, LEPIL, LAKOV, TOPIL,
· ZDRAVILA,
· KOZMETIKA, ČISTILA, SPREJI,
· ŽIVOSREBRNI TERMOMETRI IN NEONSKA
SVETILA.
NA AKCIJI NE BOMO SPREJEMALI:
· ODPADNIH TRDO VEZANIH AZBESTNIH
ODPADKOV (ETERNITNE PLOŠČE): ti se
lahko oddajo na Centru za ravnanje z od-
12
SOBOTA,
22. 5. 2010
KRAJ
GRADIŠICA
POVŽANE
MATERIJA
BAČ PRI MATERIJI
BREZOVICA
ROŽICE
TUBLJE
SLOPE
RODIK
12 41, nam pišete na naslov KSP D.D. SEŽANA, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana
ali na elektronski naslov [email protected]. Z veseljem vam bomo odgovorili.
Mojca Uršič
KSP d.d. SEŽANA
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV ZA LETO 2010
V OBČINI HRPELJE - KOZINA
URA
8.00
8.30
PREVZEMNO MESTO
SREDI VASI
PARKIRIŠČE ZA GASILSKIM DOMOM
9.00
PRI POŠTI
10.00
10.30
11.00
11.30
12.00
PRI VAŠKEM DOMU
NAD VASJO
PRI EKO OTOKU
SREDI VASI
SREDI VASI
8.00
SREDI VASI
MIHELE
KRVAVI POTOK
NASIREC
VRHPOLJE
KOZINA
HRPELJE
8.30
PRI EKO OTOKU
9.00
10.00
11.00
SREDI VASI
PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO
NA ŽIVINSKEM PLACU
OSTROVICA
ARTVIŽE
MRŠE
OREHEK
TATRE
HOTIČNA
SLIVJE
MARKOVŠČINA
VELIKE LOČE
GRADIŠČE
SKADANŠČINA
8.00
8.00
8.30
9.00
9.30
10.30
11.00
11.30
12.00
12.30
13.30
PRED VASJO
SREDI VASI
SREDI VASI
SREDI VASI
PRED VASJO
SREDI VASI
SREDI VASI
PRI EKO OTOKU
PRED VASJO
PRI EKO OTOKU
SREDI VASI
KOVČICE
BREZOVO BRDO
RITOMEČE
JAVORJE
OBROV
GOLAC
ZAGRAD
GOJAKI
BRDO
POLJANE
8.00
8.30
9.00
10.00
11.00
12.00
12.00
12.00
12.00
13.00
SREDI VASI
SREDI VASI
PRI VAŠKEM DOMU
PRI EKO OTOKU
PRI EKO OTOKU
PRI EKO OTOKU
SREDI VASI
SREDI VASI
SREDI VASI
SREDI VASI
BEKA
OCIZLA
KLANEC
8.00
8.30
9.00
SREDI VASI
PRI EKO OTOKU
PRI GOSTILNI
PREŠNICA
PETRINJE
8.00
9.00
PRI IGRIŠČU
SREDI VASI
aktualno
POHVALE OBČANOM ZA USPEŠNO LOČEVANJE ODPADKOV
Zadnje februarske dni ste v nabiralnike prejeli novo zgibanko o ločevanju odpadkov,
v kateri so bile izpostavljene nekatere novosti: ločeno zbiranje biološko razgradljivih
kuhinjskih odpadkov, nekaj novosti pri zbiranju plastične embalaže (med katero sedaj
uvrščamo tudi tetrapake in sestavljeno embalažo) ter 14-dnevni odvoz ostanka komunalnih odpadkov po novem urniku na celotnem območju štirih kraško-brkinskih občin.
Resnično smo bili presenečeni nad odzivom vas občanov, ki ste ločeno zbiranje
odpadkov pričeli izvajati zelo dosledno.
Odraz tega so bili »čez noč« polni ekološki
otoki, ki jim z razpoložljivo delovno silo in
obstoječim voznim parkom v rednem delavnem času nismo bili kos. Tako smo morali naše delovne ekipe aktivirati tudi v popoldanskem času in ob sobotah, kar bomo
počeli, vse dokler se tokovi odpadkov ne
bodo ustalili.
Zaradi novih storitev in novega pravilnika
za oblikovanje cen ravnanja z odpadki, pa
je mesec marec prinesel tudi nove cene.
DVIG CENE RAVNANJA Z ODPADKI
Z mesecem marcem se je tako cena ravnanja z odpadki spremenila, in sicer iz dveh
razlogov: novih postavk, ki jih predvideva
novi Pravilnik za oblikovanje cen storitev
obveznih gospodarskih javnih služb, in
nove storitve zbiranja in prevoza biološko
razgradljivih odpadkov.
V letu 2009 se je na področju oblikovanja
cen obveznih občinskih javnih služb varstva
okolja spremenila zakonodaja. V veljavo je
vstopil nov Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l.
RS, št. 63/09). Z njegovo uveljavitvijo je pristojnost potrjevanja cen ravnanja z odpadki
prenesena na lokalno raven, torej na občino.
Pravilnik določa obvezno ločitev cene storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja komunalnih odpadkov.
Poleg tega novi pravilnik zahteva tudi vključitev novih postavk v strukturo cene: stroške
javne infrastrukture ravnanja z odpadki (stroški amortizacije), ki jo izvajalec javne službe
uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in finančno jamstvo za zaprtje odlagališča (stroški, povezani z obratovanjem odlagališča in
gradbenimi posegi, predvideni stroški zapiranja odlagališča in izvedbe ukrepov varstva
okolja po zaprtju za obdobje 30 let). Stroški
javne infrastrukture predstavljajo namenski
denar občine, ki se nato tudi uporabi v namene, za katere je bil zbran.
Drugi razlog za povišanje cen pa je nova
storitev – zbiranje in prevoz biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, ki smo jih dolžni izvajati na podlagi Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/08). Pri tem
pa nastanejo novi stroški: stroški zbiranja,
prevoza bio odpadkov ter stroški oddaje v
bioplinarno.
Nove postavke (stroški javne infrastrukture,
finančno jamstvo in ravnanje z bio odpadki) pomenijo povišanje cene ravnanja z odpadki iz 3,28 EUR na 4,30 EUR (za eno osebo iz gospodinjstva na mesec), kar pomeni
1,02 EUR več.
Mojca Uršič, KSP d.d. Sežana
Biološko razgradljive kuhinjske
odpadke odlagajte v posebnih
razgradljivih vrečkah za biološke
odpadke (plastične vrečke niso
primerne). Kupite jih lahko v vseh
večjih trgovinah.
V SEŽANI NOV CENTER ZA RAVNANJE
Z GRADBENIMI ODPADKI – CERGO
stnemu družbenemu razvoju, je stalni izziv
za vse zaposlene.
V Sežani smo na področju kamnoloma Mali
medvejk v septembru 2009 postavili Center za ravnanje z gradbenimi odpadki Mali
Medvejk – CERGO, kjer se zbirajo, razvrščajo, začasno in stalno deponirajo in predelujejo gradbeni odpadki.
V centru prevzemamo in predelujemo
gradbene odpadke z lastnih gradbišč in
tudi gradbene odpadke drugih investitor-
jev in naročnikov. Zbiranje se začenja že na
gradbišču, kjer se odpadki ločeno zbirajo
in nato prepeljejo v CERGO. Pri prevzemu
gradbenih odpadkov dobijo investitorji vso
potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva zakonodaja.
Vse dodatne informacije v zvezi s prevzemom in predelavo gradbenih odpadkov
lahko dobite na tel. 05/731 25 88, g. Bizjak.
Pripravil: Boštjan Lozej, Kraški zidar d.d., Sežana
Vrsta gradbenega odpadka
Beton, opeka, kamen, ploščice, strešna opeka
– sortirani brez vsebnosti lesa, stekla, plastike
– asfalt
Beton, opeka, kamen, ploščice, strešna opeka
– nesortirani
Armiran beton
Zemeljski izkop
Merska enota
Cena za predelavo v EUR
t (m3)
6,45
Prevzem
Cenik prevzema gradbenih odpadkov v predelavo ter prodajne cene predelanih
gradbenih odpadkov:
Prodaja
Največ osnovnih surovin v gradbeništvu
(pesek, gramoz, kamenje, lapor, apnenec in
les) pridobivamo iz naravnih virov. Njihovo
izkoriščanje in uporaba povzročata različne
vplive na okolje. Prah, hrup, onesnažen zrak
in voda, onesnažena prst, sprememba krajine in zmanjšanje neobnovljivih surovinskih virov so pojavi, ki smo jim priča vsak
dan. Na drugi strani gradbeništvo kot ena
primarnih dejavnosti proizvaja vedno večje
količine gradbenih odpadkov, ki pa jih je v
veliki večini mogoče ustrezno predelati in
ponovno koristno uporabiti. Za recikliranje
gradbenih odpadkov se večinoma uporabljajo inertni materiali (beton, opeka, asfalt), iz katerih lahko dobimo nove kamene
agregate in druge materiale, pomembni pa
so tudi zemeljski izkopni materiali, ki jih lahko v večini primerov po predelavi ponovno
uporabimo.
V več kot šestdesetletnem delovanju smo v
družbi Kraški zidar d.d. spoznali, da vlaganja
v okolje niso nepotreben strošek, ampak
dolgoročna naložba v stabilno poslovanje
družbe, saj je kakovost življenja neločljivo
povezana z naravo in okoljem, ki nas obdajata. Kako celostno obvladovati kakovost
poslovanja in obenem prispevati k trajno-
Storitev
Predelani gradbeni odpadki
Frakcija 0–40 mm (sekundarna premeljava)
Frakcija 0–100 mm (primarna premeljava)
Nepredelani gradbeni odpadki
(10,00)
t (m3)
11,60 (18,00)
t (m3)
t (m3)
6,30
5,30
Merska enota
t (m3)
t (m3)
t (m3)
Cena za predelavo v EUR
2,90 (4,50)
2,60 (4,10)
1,00 (1,5)
(12,00)
(8,00)
Davek na dodano vrednost (DDV) ni vključen v ceno in se obračuna posebej.
Cena na m3 je informativna in se jo obračunava izjemoma, če tovora ni mogoče tehtati.
13
med ljudmi
Obisk pri naših najstarejših občanih
Emilija Vatovec
Prvi letošnji obisk župana Zvonka Benčiča Midreta je bil pri naši
občanki, ki je okroglih 90 let praznovala že 27. oktobra lani. Čas in
priložnosti za obisk so nam kar zbežale mimo. Gospo Emilijo Vatovec
ali Milko, kot ji rečejo domači, smo obiskali v Domu upokojencev v
Sežani, kjer je njeno prebivališče od 1. januarja letos. Počasi se navaja
na dom in malo pogreša svojo domačo vas Orehek, kjer je preživela
vse svoje življenje. Še do nedavnega je lahko sama skrbela zase, si
kuhala in uredila vse, kar je bilo treba.
Milka se je rodila pri Kozlevčevih, bile so štiri sestre in dva brata.
Danes je ostala sama. Svoje družine si ni ustvarila. Vedno je živela
doma, s starši in bratovo družino. Doma so imeli kmetijo, od katere so živeli. Med vojno Orehek sicer ni bil požgan, bil pa je vedno
izpostavljen in obiskan bodisi od naših bodisi od sovražnikov. Pred
vojsko je bilo na Orehku tudi 60 ljudi in več, danes jih je le še 12.
Prijateljice nima več nobene. Milka je zelo rada šivala, še do nedavnega, in tudi danes si še vdene nit v iglo in prišije gumb, če je potrebno. Direktorica Saša Likavec Svetelšek, ki se je pridružila županu
na obisku, je gospo Milko povprašala po receptu za dolgo življenje.
Milka pa skromno odgovarja, da je vedno v življenju »obšacala« dober kruh in juho. Sicer pa je treba povedati, da ima dolgo življenje
tudi v genih, saj je njen ata učakal 98 let, mama pa skoraj polnih 90.
Župan, ki je občudoval Milkin dober spomin, ji je zaželel, da bi se
trdno in vedro držala še naprej.
Milojka Margon, rojena Resinovič
Ta čila 90-letnica, doma iz Hrpelj, je rojstni dan praznovala 2. marca.
Rojena je bila pri Šmaličevih v Hrpeljah. Pri hiši so bili trije otroci,
poleg nje še brat Francelj in sestra Danica. Družina se je zavoljo
očetove službe na železnici preselila v Savono, kjer so bili kar nekaj
dolgih let in tam se je Milojka izučila za šiviljo. Najlepše spomine
iz tistega obdobja ima na čas, ko je prihajala na počitnice k noni v
Hrpelje. Dokončno je prišla k noni leta 1940, ko je le-ta ostala sama.
Za njo so se počasi vračali še preostali družinski člani.
Že leta 1942 se je Milojka vključila v NOB kot mladinska aktivistka
za takratno križišče 5. Rajon je »pokrival« cele Brkine, zato jih je Milojka prehodila po dolgem in počez in poznala prav vse poti. Tudi
ponoči. Kaj pa strah? – jo vprašam. Pravi, da je nikdar ni bilo strah.
Samo če je šel kdo z njo, se je bala zanj, zato je najraje hodila sama.
Milojka ima tri sinove: Žarkota, Sašota in Vladota. Z možem Dorotom Margonom sta skupaj preživela 49 let, sedaj je pa že 15 let
vdova. Prvi začetki so bili težki za oba. Spoznala sta se že leta 1940,
potem pa ga je »čakala« kar šest let, da se je vrnil iz vojske. Najprej je
bil v Afriki, kjer je bil tudi ujetnik, zatem je šel s Prekomorsko brigado do Dubrovnika. Vojna vihra ga je vodila po Makedoniji, Črni gori
in Srbiji, kjer je bil vse do konca vojne na Sremski fronti. Med letoma
14
1945 in 1946 je Milojka na takratni
nižji gimnaziji v
Hrpeljah poučevala telovadbo. Leta
1946 se je Doro
demobiliziral in še
isto leto sta se poročila. Zaživeli so
pri Margonovih.
Doro se je zaposlil
v krojaški zadrugi
in pot jih je za tri
leta zanesla tudi v
Pulo, kjer so ustanovili vojno podjetje za šivanje uniform. Vendar je bilo
življenje tam za
mlado družino, takrat z dvema otrokoma, težko. Vrnili
so se domov, kjer
so spet organizirali
krojaško delavnico,
ki jo je Doro vodil
vse do leta 1962,
ko se je zaposlil in
pokoj dočakal na Kompasu. Milojka se je zaposlila, ko so otroci nekoliko odrasli, kot kuharica na Lesogradu. Upokojena je že 40 let.
Sedaj rada prebira raznovrstne knjige in obvezno vsak dan časopis,
tega je vajena še od svojega očeta in tasta, saj so vedno imeli časopis pri hiši. Tudi kvačka še rada, samo sluh ji ne služi več tako dobro.
Rojstni dan so praznovali v krogu družine in prijateljev. Niso ji povedali, da se bodo zabave udeležili tudi nekateri sorodniki iz Brazilije,
kamor je pred 120 leti odšel možev stric in je danes tam okrog 150
med ljudmi
Margonovih. Obisk je bil za Milojko zelo prijetno presenečenje. Na
zabavi so jo poleg nenapovedanega obiska presenetili tudi pravnuki s svojimi pevskimi sposobnostmi.
Ko jo povprašamo po receptu za dolgo življenje, pravi, da se sama
drži načela: žalost je treba pustiti ob strani in treba je iti korajžno
naprej. Pri tem pomagata dobra volja in petje. Z možem sta bila
vedno pevca, sprva vključena v domači Pevski zbor Svoboda Hrpelje, kasneje pa se je Doro vključil v Tržaški partizanski pevski zbor v
Bazovici, v katerega so danes vključeni tudi nekateri vnuki.
Milojka pravi, da rada živi, in je srečna, da je pri teh letih še tako bistre glave. Župan je sokrajanki zaželel, da bi se še srečala ob podobnem jubileju, kar je zelo verjetno, če upoštevamo, da ima Milojka v
bližnjem sorodstvu tudi 104-letnika in 95-letnico.
Ester Mihalič
POHOD DIABETIKOV »GREMO V GOZD«
S pohodom Gremo v gozd je Društvo diabetikov Sežana pričelo niz
spomladanskih pohodov, ki jih bodo opravili v vseh štirih kraškobrkinskih občinah. Pričeli so v sežanski občini, ko se je v soboto, 13.
marca, pod evropskim latnikom prijateljstva v Pliskovici zbralo več
kot 30 pohodnikov, ki so si ogledali nekatere naravne in kulturne
znamenitosti te kraške vasice na vrhu hribčka, ki šteje dobrih sto
hišnih številk in ima okrog 250 prebivalcev. Pliskovica je dobila ime
po drobni ptičici, beli pastirici, oziroma po ovčki pliski, ki je tudi simbol Pliskine poti, ki so jo že pred leti domačini in domače Razvojno
društvo Pliska uredili v okolici vasi.
Sežanski sladkorni bolniki so že izpeljali več učnih delavnic o sladkorni bolezni s predavanjem višje medicinske sestre Klare Peternel.
14. marca so šli na pohod v Bukovje, z ogledom bližnjih jam in doline zvončkov. 20. marca so pripravili pohod v Divači z ogledom Divaške jame, 3. aprila so imeli v Sežani občni zbor s predavanjem dr.
Kralja o sladkornem bolniku in posledicah na ledvicah, 9. aprila pa
se odpravljajo na ogled tovarne zdravil Krka v Novo mesto. Namesto pohoda na Kozini se bodo 17. aprila udeležili vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo. V maju pa nameravajo na letovanje.
Udeležili se bodo tudi državnih športnih iger na Rogli (29. maja) in
dostojno proslavili svetovni dan sladkornih bolnikov 13. novembra.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
SODELOVANJE DRUŠTVA
DIABETIKOV SEŽANA IN
DRUŠTVA DIABETIKOV
ILIRSKA BISTRICA
Najprej sta udeležencem izkazala gostoljubje domačina Silva in Milan, nakar jih je v gozd peljal izkušen poznavalec kraške kulturne in
naravne dediščine Drago Širca - Kovačev. Ogledali so si več kalov
ter spoznali projekt »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«. Hodili so
tudi po ostankih ozkotirne železnice iz 1. sv. vojne ter se ustavili ob
največji steni na Krasu. Pohod so zaključili z ogledom domačega
muzeja pri Kovačevih, kjer Drago Širca že vrsto let zbira najrazličnejše predmete iz nekdanjega kmečkega življenja. Vodič jih je povabil tudi na tradicionalne pohode v vasi, kot so Od kala do kala, Po
Pliskini poti, Po poti mlekaric, Velikonočni pohod, pohod Gremo v
meje itd.
Za prijetno vzdušje in da so bili želodčki siti, je po končanem dvournem pohodu poskrbela z odličnim kosilom Aleksandra Pelicon na
turistični kmetiji Ostrouška Pelicon v Coljavi. Tu jih je pozdravil tudi
predsednik sežanskih diabetikov Vladimir Janjič, ki je orisal delo
društva v letošnjem letu in voščil nežnemu spolu za mednarodni
dan žena.
Več let društvi diabetikov sodelujeta predvsem na rekreacijskem, športnem in družabnem področju. S sodelovanjem se
krepijo vezi in dopolnjujejo dejavnosti, izmenjujejo izkušnje
in spozna način dela društva v posameznih dejavnostih. Vrsto let se udeležujemo občnih zborov društev in prav tu se
vidi pomen društva v kraju delovanja, kjer se podajo poročila
o opravljenem delu. Pozornost članov pri podajanju poročil
in njihovo sprejemanje je odraz zadovoljstva članov z delom
organov društva.
Na zadnjem občnem zboru Društva diabetikov Ilirska Bistrica (6. marca) smo tudi gostje pozorno spremljali poročila
o opravljenem delu. Z veseljem ter zadovoljstvom izrekam
pohvalo predsedniku Ivanu Brgoču in vsem članom, ki so s
požrtvovalnim delom prispevali k uspešnejšem delu društva.
V Društvu diabetikov Sežana želimo Društvu diabetikov Il. Bistrica uspešno delo tudi v bodoče in še obsežnejše sodelovanje z našim društvom na vseh področjih.
Pavel Škamperle
podpredsednik DDS
15
med ljudmi
Folklorna skupina Brkini ob 10-letnici
tudi v Ilirski Bistrici
Po odmevnem koncertu novembra v Športni dvorani v Hrpeljah v sklopu praznovanj
ob desetletnici delovanja so se člani Folklorne skupine Brkini svojim oboževalcem
oddolžili tudi v Ilirski Bistrici. Sicer prihajajo
člani te skupine tudi iz ilirskobistriške občine. Na prvi dan pomladi so v dvorani doma
na Vidmu pripravili pravi brkinski večer plesa in glasbe. V goste so povabili 5. razred
Osnovne šole DBB Hrpelje z mentorjema
Sebastjanom Mavričem in Andrejko Lukač, Kraške muzikante, Ženski pevski zbor s
Prema, mlado glasbeno skupino Eurokrem
band iz Hrušice ter večer združili s predstavitvijo knjige »Brkinske stezice«.
Velik del te knjige sestavljajo zgodbice iz
življenja v Brkinih, katerih avtorica je Slavka
Cetin Čufar, po rodu iz Mrš. Z njo se je pogovarjal Sandi Fabjančič, ki je na dan privlekel tiste še posebej začinjene zgodbice, ki
so skoraj polno dvorano nasmejale do solz
ali pa požele val prikimavanja: »Prav tako je
bilo«. Drugi del knjige obsega zgodovino
Folklorne skupine Brkini, uredili in opremili
s fotografijami pa sta jo članici Marinka Fabjančič in Anja Kirn.
Folklorna skupina Brkini nam je zaplesala in
predstavila se nam je tudi Brkinska banda.
Ob množici ljudskih instrumentov je predsednik folklorne skupine Peter Filipčič potegnil na svetlo še miniaturno harmoniko
in nanjo zaigral. Večer so zaključili Mladi
kraški muzikanti, ki so z Golico spravili v
ples vse sodelujoče. Folklorna skupina Brkini se zahvaljuje cvetličarni Polona za podarjeno cvetje.
Ester Mihalič
PEVSKA SKUPINA »FANTJE SPOD KARLOVICE«
SE ODPRAVLJA V AMERIKO
Novembra 2004 je na Pregarjah nastala
pevska skupina Fantje spod Karlovice. Pevci so doma iz brkinskih vasi, poleg Pregarij
še iz Brezovega Brda, Slivja, Gradišča in Huj.
Takšno ime so si nadeli zaradi hriba Karlovica oz. po domače Karlovc, zato tudi Fantje
spod Karlovice. Druži jih predvsem ljubezen do petja. Trenutno je v skupini petnajst
članov, z zborovodjo Alešem Bernetičem iz
Rodika na čelu. Prepevajo predvsem ljudske in dalmatinske pesmi.
Svojo peto obletnico delovanja bo skupina obeležila z nastopi in koncerti v ZDA in
Kanadi, kamor se na povabilo domačinke iz
Pregarij Silve Ramšak odpravljajo 14. aprila.
Gospa Silva stanuje v Clevelandu in je tajnica Slovensko-ameriškega primorskega kluba. V Clevelandu se bodo fantje predstavili
dvakrat. Najprej bodo nastopili na Srečanju
slovenskih izseljencev v Ameriki, nato pa še
v tamkajšnji cerkvi. Pot jih bo vodila še v Toronto, kjer bodo na povabilo tamkajšnjega
kluba izseljencev organizirali še dva koncerta. V Slovenijo se vračajo predvidoma
28. aprila.
Sicer pa je pevska skupina Fantje spod
Karlovice posnela tudi lastno zgoščenko s
petnajstimi skladbami (trinajst ljudskih in
dve dalmatinski), ki je izšla konec marca.
Posnetke so poslali tudi rojakom v ZDA,
kjer skladbe že predvajajo na nekaterih radijskih postajah.
Fante bodo na gostovanjih spremljali še fotograf Stojan Spetič, predsednik KS Pregarje Alojz Bubnič in Matic Štavar iz Gradišča,
znan kot član ansambla Navihani lisjaki in
absolutni evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko iz leta 2006. Nastopanje v
tujini zanj ne bo nič novega.
Seveda pa takšno potovanje pomeni več
stroškov, zato lahko, kdor želi, nakaže svoj
prispevek na TRR Turističnega društva Pregarje št. SI56 1010 0003 4994 588, s pripisom »Za Ameriko«. Vsem, ki se odpravljajo na gostovanje, želimo uspešne nastope ter srečno pot tja in
nazaj!
Tjaša Škerjanc
Foto: Stojan Spetič
16
med ljudmi
8. marec v Javorju
OPRAVIČILO V HOTIČNO!
V počastitev 8. marca in materinskega dne smo v soboto, 21.
marca, v vaškem domu člani ŠKD organizirali družabno srečanje. Udeležilo se ga je lepo število mater in žena, za popestritev
in veselo zabavo pa je poskrbel ansambel Duo Frank. Članice
društva so poskrbele za hladne prigrizke in domače sladice in,
verjemite, dobro so se izkazale.
Vsaka mama oz. žena, ki je prišla v vaški dom, je prejela manjšo
rožico in bila hkrati počaščena še z aperitivom, ki ga je neumorno delil predsednik društva.
Predsednik društva je vse navzoče nagovoril, lepo pozdravil, čestital za oba praznika, ob tem smo vsi skupaj nazdravili, Duo Frank pa je s poskočnimi ritmi in šalami zabaval
vse prisotne. V majhnem, vendar prijetnem prostoru vaškega doma je veselo razpoloženje trajalo vse do jutranjih ur.
Člani in članice ŠKD Javorje tako želimo vsem materam in ženam veliko dobre volje tudi v prihodnje.
Edi Ljubič
V prejšnji številki glasila nam je tiskarski škrat pomešal članke in
fotografije. K prikupnima fotografijama otrok z Dedkom Mrazom v Hotični spada naslednji članek:
Zbor Občinskega
združenja borcev za
vrednote NOB
V torek, 16. marca, smo se udeležili delnega zbora borcev za
vrednote NOB krajevne organizacije Hrpelje - Kozina. Obravnavali smo poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in tudi
o programu dela v letu 2010.
V pogovoru smo ugotavljali, da se poskušajo rušiti vrednote, za
katere smo se borili in jih po vojni tudi skrbno negovali. Predvsem vrednote, kot sta svoboda in varnost. Izpostavljeni smo
tudi inkriminiranju NOB-ja in celotnega povojnega obdobja,
poskusom rehabilitacije domobranstva in vsem posledicam
kontrarevolucije in liberalnega kapitalizma.
Torej ostaja naša stalna naloga tudi v bodoče ohranjanje vrednot NOB in protifašističnega boja ter prenašanje teh vrednot
na mlajše rodove. Razmere niso prijazne, kljub temu pa verjamemo, da bo organizirana demokratična javnost v bodoče
dovolj močna in spretna, da bo našla prave odgovore na izzive,
ki jih prinaša čas.
Ugotavljamo tudi, da je postal spominski dan s pohodom Rodik–Artviže že tradicionalen in se ga udeležuje vedno večje
število ljudi. Bi pa ob tej priliki pozvali vse napredne občane,
da se v večjem številu udeležijo proslav v naši neposredni bližini, in sicer v Rižarni v Trstu in ob dnevu spomina na bazoviške
junake.
Letos bo Občina Hrpelje - Kozina prvič organizirala proslavo
ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo 23. aprila in na kateri bo
govornik tovariš Janez Stanovnik. Menimo, da bi se je morali
udeležiti v čim večjem številu.
Letos je v občinskem načrtu tudi obnova spominskega parka
na Kozini in upamo, da se bo realizirala.
Ob priložnosti zbora je Jože Mezgec prejel priznanje za dolgoletno skrb in urejanje spominskih obeležij.
Na koncu se moramo zahvaliti Občini Hrpelje - Kozina in našemu županu Zvonku Benčiču Midretu za vso podporo in finančno pomoč naši organizaciji.
Še en decembrski utrinek
»Spet prišel je med nas, stari dobri Dedek Mraz …« To pesmico in še
marsikatero drugo je bilo slišati 27. decembra v naši vasi Hotična. Obiskal nas je namreč Dedek Mraz. Jelenčke je pustil kar na hribu, da so se
okrepčali s hotiško travo.
Otroci so se zbrali že prej, saj so imeli ustvarjalno delavnico, kjer so barvali novoletne okraske. Zelo smo se nasmejali, ko smo gledali naše mlade
umetnike, kako ustvarjajo s tempera barvami. Izdelki so bili edinstveni.
Končno je potrkal na vrata Dedek Mraz, obdaril je vse hotiške otroke in
tudi tiste, katerih starši so po rodu iz Hotične. Otrokom je povedal tudi
pravljico in zato ga kar niso več hoteli izpustiti. Zapeli so mu par pesmic
in poklepetali z njim. Ker pa je Dedek Mraz zelo zaposlen, se je kmalu
poslovil in nadaljeval pot, saj je moral obdariti še veliko pridnih otrok.
Prijetno druženje smo zaokrožili s pogostitvijo, na katero so bili povabljeni vsi vaščani.
Ines Ivančič
Uredniški odbor
Praznovanje
upokojencev v Izoli
NOVICA DNEVA: Stotrideset Brčinov je zavzelo Iz'lo –
svoje glavno mesto. Pa so me vrli upokojenci takoj opozorili, da je glavno mesto Brkinov Pregarje, Iz'la pa je le
največja brkinska vas.
Ta modrost seveda sega v leta po drugi svetovni vojni, ko so Brčini množično zapuščali svoje vasi in se s trebuhom za kruhom
selili na Obalo – predvsem v Izolo. No, letošnjega 5. marca pa ni
bilo tako. Upokojenci iz Občine Hrpelje - Kozina smo se s tremi
avtobusi zapeljali do hotela Delfin v Izolo, da bi se tam poveselili in zaplesali in tako obeležili tradicionalni 8. marec, dan žena.
Po okusni večerji smo se ob zvokih ansambla Ottavia Brajka
zavrteli in zavriskali. Pa še kozarček ali dva smo lahko zvrnili,
saj so nas čakali prijazni šoferji, da nas varno odpeljejo domov.
Izkazal se je tudi naš župan Zvonko Benčič Midre, ki je z rdečim
nageljčkom obdaroval vseh 95 prisotnih žena, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo.
Ko smo se po polnoči veseli vračali proti domu, sem znova pomislila, da ljudje v naših letih v bistvu ne potrebujemo dosti,
poleg zdravja še malo druženja in veliko dobre volje.
In že bo treba delati načrte za prihodnje mesece: mogoče zopet kratka ekskurzija po naši čudoviti mali deželi.
Upokojencem priporočam, da se še naprej držijo dobro, predvsem pa je pomembno, da DRŽIMO SKUPAJ.
Nadja Žerjav
Nadja Žerjav
17
med ljudmi
Občni zbor PGD Materija
Na zadnjo marčevsko soboto so člani PGD
Materija izpeljali redni letni občni zbor
gasilk in gasilcev. Poleg številnih članov
se je zbora udeležilo tudi veliko uglednih
gostov: župan Zvonko Benčič Midre, predsednik Kraške gasilske zveze mag. Božo
Marinac, direktor Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Igor Bole, poveljnik
Kraške gasilske zveze Boris Budal, vodja
Izpostave RS za zaščito in reševanje Franc
Šajn ter poveljnik CZ Občine Hrpelje - Kozina Robert Kastelic. Prišli so tudi prijatelji
iz drugih prostovoljnih gasilskih društev:
Knežak, Podgrad, Lokev, Senožeče, Povir,
Plama, Ormož, Podnanos, DVD Škalnica in
Šapjane ter predstavnika LD Slavnik in PD
Slavnik.
Edino tovrstno društvo pri nas je pripravilo
transparentna poročila o delovanju društva
v lanskem letu.
Najprej je dogajanja v PGD Materija predstavil predsednik društva Valter Fabjančič.
Preteklo leto 2009 je označil kot delavno in
uspešno, izpostavil pa je predvsem projekt
nabave novega gasilskega vozila, o čemer
smo v glasilu že podrobno pisali. Omenimo
naj, da je rok dobave vozila 15. junij. Poleg
drugih kosov zaščitne opreme so del sredstev namenili tudi za ureditev spominske
sobe. Pohvalil je člane društva za veliko
število uspešno zaključenih intervencij,
uspehe društva na tekmovalnem področju
(5. mesto na državnem tekmovanju iz preverjanja znanja iz prve pomoči, uvrstitev
pionirjev in mladincev na državno tekmovanje, prejetje odlikovanja policije »Bronasti ščit Policije« za zasluge pri varnosti, kar
je izjemno, poudaril pa je tudi sodelovanje
v lokalni skupnosti pri delovnih akcijah in
prireditvah. Vesel je, da je dom zaživel v
18
polnem pomenu besede, tako je dvorana v
gasilskem domu tudi prizorišče kulturnih in
turističnih prireditev. Gasilski dom je sicer
zanimiv tudi za druge, saj so imeli lani kar
12 organiziranih skupin izletnikov. Poleg rednega javljanja v občinskem glasilu in tudi
v drugih medijih sedaj lahko o dogajanju
v PGD Materija izvemo več tudi na njihovi
novi spletni strani.
Predsednik Valter se je ob tej priložnosti zahvalil županu Zvonku Benčiču Midretu, občinskemu svetu in občinski upravi, na čelu
z direktorico Sašo Likavec Svetelšek, za vso
podporo in pomoč, kakor tudi Kraški gasilski zvezi, Zavodu za gasilno in reševalno
službo Sežana, Policijski postaji Kozina, Krajevni skupnosti Materija ter zdravnici Vlasti
Počkaj in medicinski sestri Bojani Rolih za
tesno sodelovanje. Pri tem je posebno pohvalo namenil članom operativne enote, ki
so na intervencijah pokazali visoko stopnjo
požrtvovalnosti in strokovnosti ter tako ponovno dokazali, da je njihovo humano poslanstvo nujno za varnost naših občanov:
»Dejstvo je namreč, da je ravno operativna
enota hrbtenica društva in tega se moramo
vsi zavedati ter spoštovati.«
Iz poročila poveljnika operativne enote
Igorja Šiškoviča smo lahko izvedeli, da je
bilo v lanskem letu 49 intervencij, kar je
deset več od predhodnega leta in nekakšno povprečje zadnjih nekaj let. Pri tem je
izpostavil hudo prometno nesrečo, ki se je
pripetila 28. novembra 2009, na glavni cesti
med Markovščino in Gradiščem. V nezgodi
so bila udeležena tri vozila, tri osebe so bile
hudo telesno poškodovane, ena oseba pa
je žal podlegla poškodbam. Posredovanje
na tej prometni nezgodi je bilo izredno
zahtevno, predvsem pa stresno, kljub vsemu pa so intervencijo skupaj s poklicnimi gasilci Zavoda za gasilno in reševalno
službo Sežana izredno dobro in strokovno
izpeljali. »Na tej intervenciji se je tudi pokazalo, da je bila naša zamisel izpred dveh let
o sodelovanju na prometnih nezgodah in o
pomoči poklicnim gasilcem še kako upravičena,« je še dejal poveljnik Šiškovič.
Skupno so gasilci PGD Materija samo na
intervencijah v letu 2009 preživeli 581 ur,
kar pomeni, da pokrivajo dokaj ogroženo
območje, tako z vidika požarov v naravi
kot tudi naravnih in drugih nesreč. V svojem poročilu je poveljnik izpostavil delo
ekipe veteranov, ki so vedno zelo aktivni,
tako glede tekmovanj in srečanj kot tudi
delovnih akcij, in pohvalil delo z mladimi, ki
še posebej v zadnjem času kaže dobre re-
med ljudmi
zultate. Poveljnik nam je pobliže predstavil
še usposobljenost gasilcev, ki se nenehno
dodatno izobražujejo, vajo »Garažna hiša
2009« in druge interne vaje, redarstvo in
pomoč pri organizaciji prireditev ter druge naloge, ki jih gasilci redno opravljajo. O
vsem si lahko podrobno preberete na njihovi internetni strani.
Sledilo je podrobno poročilo blagajnika
Dejana Mezgeca ter poročilo glavnega
mentorja za mladino Sandija Fabjančiča.
Sodeč po opisanih uspehih mladincev in
pionirjev na tekmovanjih (glavna jih še čakajo v maju in juniju) in vseh aktivnostih, se
za bodočnost tega društva ni bati. Skupaj je
34 mladincev. Lani se je društvu priključilo
6 mladih korenjakov, 7 pa jih je napredovalo v naslednjo selekcijo.
V nadaljevanju zbora je predsednik Valter
Fabjančič predstavil še delo v letu 2010. Poleg rednih dejavnosti in nalog načrtujejo
med investicijami tudi montažo videonadzornega sistema gasilskega doma. Aktivnosti potekajo tudi za zamenjavo orodnega vozila znamke MERCEDES SPRINTER, ki
bo z nabavo nove cisterne postalo tako
rekoč neuporabno za operativne namene.
Preučujejo možnosti zamenjave orodnega vozila GV-1 z novim vozilom za prevoz
moštva GVM-1. Na ta način bi pridobili
prepotrebno vozilo za prevoz moštva, ki
ga v društvu vsakodnevno potrebujejo,
opremo za tridelni napad, ki jo sedaj prevažajo v orodnem vozilu, pa bi namestili v
posebno prikolico, ki bo uporabna tudi za
druge namene društva. »Z opisanim bomo
v letu 2010 dokončno zapolnili vozni park
društva in zadostili vsem trenutnim operativnim potrebam, stroške vzdrževanja vozil
pa zmanjšali na minimum,« je še povedal
Fabjančič.
Tekmovanja Kraške gasilske zveze bodo
letos v Materiji, tekmovanje preverjanja
znanja iz prve pomoči v Cerknici, mladi
pa se odpravljajo na državno tekmovanje
v Beltince.
Sledili so nagovori prisotnih gostov. Prvi
je spregovoril župan Zvonko Benčič Midre, ki je pohvalil delo gasilcev in se jim
zahvalil za njihovo pomoč in delovanje v
občini. Omenimo naj še nagovor predsednik Civilne zaščite Roberta Kastelica, ki
je ob tej priložnosti predsedniku in poveljniku PGD Materija izročil najnovejšo
karto gozdnih cest z vrisanimi gozdnimi
cestami, protipožarnimi presekami in
drugo gozdno infrastrukturo, ki bo pri zaščitno-reševalnih akcijah še kako prišla v
poštev. Karto je izdelal Zavod za gozdove
OE Sežana.
Sledilo je druženje prijateljev gasilcev in
gostov še pozno v noč.
PGD Materija
tudi na
internetu
Gasilci PGD Materija vas vabimo, da si
ogledate našo novo spletno stran: www.
pgdmaterija.si, kjer vam predstavljamo
100-letno zgodovino društva, tekoče intervencije, dogodke ..., poleg tega pa
nas lahko tudi kontaktirate prek spleta!
Skoraj vso vsebino smo podkrepili z galerijami slik, ki še bolj nazorno prikazujejo našo
dejavnost na vseh področjih. Želimo vam
prijetno deskanje po naši spletni strani in ne
pozabite: Vaši gasilci Vas varujejo noč in dan,
vse dni v letu!
Na pomoč!
PGD Materija
Zbrala Ester Mihalič
Koronarno društvo
V Koronarno društvo se zaradi vseživljenske
rehabilitacije prostovoljno združujejo bolniki z boleznimi srca in ožilja in bolniki, ki
imajo prisotne dejavnike tveganja za koronarne bolezni. Aktivnosti društva izvajamo
izven zdravstvenega sistema. Pomembno
je vedeti, da ravno s temi aktivnostmi po-
membno znižujemo stroške zdravljenja,
izboljšujemo kakovost in dolžino življenja
ter odpravljamo dejavnike tveganja pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja.
V okviru Koronarnega društva Istre in Krasa deluje že skoraj desetletje tudi skupina
v Hrpeljah. Delamo tiho in vztrajno. Ude-
ležujemo se vseh aktivnosti društva, ki so
dokaj raznolike: redna telesna vadba pod
strokovnim nadzorom, vadba v bazenu,
planinski pohodi, izleti ... Izobražujemo se
na delavnicah, kot so: šola zdravega življenja, nordijska hoja, zdrav način priprave
hrane, delavnica za obvladovanje stresa ...
Vsaj enkrat letno organiziramo strokovno
predavanje, da bi bolniki lažje razumeli in
sprejeli svojo bolezen ter z njo kar najbolje
živeli.
V jesenskem terminu smo izpeljali tudi tečaj
temeljnih postopkov oživljanja, kjer smo se
naučili kdaj in kako pravilno ravnati, se
obnašati ob incidentnem dogodku. Vsako
leto v marcu vsem članom omogočimo
brezplačen test krvi na maščobe in sladkor.
Letos smo odšli v Bolnišnico Sežana. Ravno
maščobe v krvi in zvišan krvni sladkor sta
poleg telesne neaktivnosti zelo močna dejavnika tveganja.
Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da smo
člani naše skupine kot prijatelji in si stojimo
ob strani v dobrem in slabem!
Lea Hrvatin
Koronarno društvo Istre
in Krasa – Skupina Hrpelje
19
med ljudmi
5 LET SKUPINE »KU ADN«
Pred petimi leti sem to glasbeno skupino obiskala v vaškem
domu v Brezovici na eni od njihovih vaj. Takrat še v zasedbi: Miha
in Sebastjan Vatovec, brata Frank z Brezovega Brda in Damjan
Ludvik. Tokrat sem se o novostih in aktivnostih te skupine pogovarjala s Simonom Frankom in Sebastjanom Vatovcem.
Nam lahko za začetek predstavita zasedbo danes?
Najmlajši član skupine je Erik Baša, tako po starosti kot po igranju
v skupini, saj se nam je pridružil februarja 2009 in je prvi krstni nastop doživel na snemanju TV oddaje. Prihaja iz Dolnjega Zemona
in je še edini študent med nami. Igra bas kitaro in vokal. Naš tonski
mojster je Mirko Dobrnjac, ki igra še kitaro in vokal. V skupini je najprej nasledil basista, sedaj pa igra svoj matični instrument kitaro
in skrbi za naš ton. V svojem življenju se je tudi že profesionalno
ukvarjal z glasbo in je preigral vso bivšo Jugoslavijo. In potem sva
še midva: Simon Frank na harmoniki, klaviature in vokal. Sem eden
od ustanovnih članov, vodja skupine in skrbim za informacije in
kontakt. Preden sva začela z bratom skupaj igrati pri skupini »Ku
adn«, sva kot duo veliko preigrala skupaj. In tu je Sebastjan Vatovec,
tudi eden od ustanovnih članov, doma iz Brezovice, igra na bobne,
tolkala in vokal. Pred ustanovitvijo skupine »Ku adn« je igral v rock
bandu in je preigral mnoge lokale in odre po naši mali deželi.
Kaj pa karakterno? Kako se je skupina v teh petih letih spremenila?
Na začetku nas je bilo pet, danes smo štiri. Karakterno … lahko
rečem, da malo bolj resno jemljemo vse skupaj, bolj pogosto nastopamo. Vsi imamo službe in se s skupino ukvarjamo v prostem
času. Ta najmlajši še študira, vendar pa ne glede na službe skupino
jemljemo dokaj profesionalno in smo redno na odru.
Katere odmevnejše
trenutke v teh petih
letih bi lahko naštel?
Sebastjan:
Najbolj
nam je pomenilo, ko
smo posneli svojo avtorsko pesem Bjonda
leta 2006, pa razna
nastopanja z znanimi
skupinami, kot Gustafi, Crvena jabuka,
Maestral (vsi iz Hrvaške), Turbo Angels, Ana pupedan in drugimi ...
Po tej pesmi smo tudi najbolj znani in je v naših krajih skoraj ponarodela. Odmevno je bilo tudi televizijsko snemanje v oddaji »Pod
židano marelo« in »Polka in majolka« na Štajerskem … Konec novembra 2008 smo si končno vzeli spet čas tudi za obisk snemalnega studia in posneli pesmi »Je rekla, da bo dala« in »Na najdaljšo
noč«. Tako smo 25. decembra 2008 izdali promo single CD v samozaložbi s tremi pesmimi (Bjonda, Je rekla da bo dala, Na najdaljšo
noč) in ga poklonili najbolj privrženim oboževalcem in prijateljem
skupine. Kje vas je mogoče videti oziroma slišati oziroma žurati z vami?
Še najmanj igramo doma, ker ni dosti priložnosti, največ dogajanja
je na bistriškem in skoraj ne smemo manjkati na tamkajšnjih žurih.
Najlepše nam je na javnih žurih, kot so opasila, shodi, v šotorih …
Kaj najraje igrate?
Repertoar je vse živo, ker so družbe različne in »potrebe« tudi. Repertoar stalno širimo. Naš izbor pesmi se giblje od narodnozabavne, zabavne, pop, rock, veliko jugonostalgije, hrvaške, italijanske,
angleške, turbofolk, pa vse do evergreenov, ki ne bodo nikoli pozabljeni. Prilagodimo se za vsak nastop, ki nas čaka, tako da nikoli ne
igramo vnaprej začrtanega repertoarja, ampak ga na špilu spreminjamo in prilagajamo. Igramo na najrazličnejših prireditvah, od zasebnih zabav, abrahamov, rojstnih dni, porok, sindikalnih zabav pa
do otvoritev, veselic, šager, odprtih zabav ... kjerkoli in kadarkoli
poskrbimo za dobro in noro zabavo do jutranjih ur brez omejitev.
Ester Mihalič
KU ADN – info: 031 576 715; e-pošta: [email protected]; spletna stran: www.kuadn.com; Facebook: Skupina Ku Adn
Konflikt je klic: odrini na globoko
S. Mateja Kraševec, specialistka družinske
in zakonske terapije iz Duhovnega izobraževalnega središča Tau na Sveti Gori, je v
postnem predavanju spodbujala, naj odrinemo na globoko. Podrobno je predstavila
dimenzije konflikta v partnerskemu odnosu in pokazala, kako ga konstruktivno reše-
vati. Konflikt je nekaj, kar človeka presega
in si ga ne želi, vendar do njega neizogibno
pride. Vsak konflikt je priložnost za novo
rast v partnerskemu odnosu. Intima, bližina
prebuja rane in ustvarja napetost. Človek
išče stik s seboj, zato je potrebno poiskati
razlog, ki je privedel do konflikta. Konflikt je
alarm, rdeča luč, ki opozori, da je potrebno
pričeti iskati bolj globoko. Konflikt se prične
z najbolj butastimi stvarmi, navidez nepomembnimi, vendar v trenutku življenjskega
pomena. Moškemu je potrebno v konfliktu
odvzeti krivdo, žena pa mora biti slišana in
občutena.
Partnerski odnos je kot pot izvoljenega
ljudstva skozi puščavo. Tudi v partnerskemu odnosu je potrebna vera, da se ta morja odprejo. Če ni procesa rasti, neodrešene
stvari, rane in travme padejo na otroke.
Kajti otrok na najgloblji način odpira to, kar
je v nas še neodrešenega. Zato je vzgoja
težka, ker od starša zahteva nekaj novega.
Nerešene stvari v partnerstvu slabijo moč
starševstva. Zaradi velikega zanimanja sledi
jeseni še eno predavanje.
JBA
20
med ljudmi
VELIKO DELA ZA RDEČI KRIŽ
15. marca so v Območnem združenju Rdečega križa Sežana (OZRK
Sežana) izpeljali programsko volilno skupščino. Zastopniki krajevnih organizacij Rdečega križa, ki pokrivajo območje občin Sežana,
Divača, Komen in Hrpelje - Kozina, in prostovoljci so ob visoki udeležbi pregledali delo in poslovanje v preteklem letu, izvolili nove
organe in zastavili naloge za naprej.
V preteklem letu, ki ga je zaznamovala gospodarska kriza, so bili
najbolj dejavni na področju socialne dejavnosti. 545 ljudem v stiskah so razdelili za 39.552 EUR materialne pomoči v hrani in higienskih pripomočkih ter za 13.378 EUR finančnih pomoči. Ljudem so
pomagali tudi z rabljeno obleko in obutvijo. Z RKS je na Debelem
rtiču brezplačno letovalo 20 otrok in 6 starejših ljudi. Vrednost teh
letovanj je znašala 7.070 EUR. Uspešno so izvajali programe za boljšo kakovost življenja starejših ljudi. Na območju Krasa in Brkinov
deluje že 9 skupin starih ljudi za samopomoč (Dutovlje, Kreplje, Sežana, Divača, Štorje, Lokev, Povir in Hrpelje), ki so namenjene druženju starejših ljudi. Poleg vodenja skupin prostovoljke ob različnih
priložnostih obiskujejo starejše in zanje pripravljajo srečanja. Zelo
pomemben del dejavnosti Rdečega križa so naloge iz javnih pooblastil, ki jih je država zaupala tej organizaciji. Vsako leto OZRK na
našem območju organizira tri večdnevne krvodajalske akcije. Ves
čas pa z različnimi aktivnostmi, kot so predavanja in srečanja, pridobivajo nove mlade krvodajalce in spodbujajo ljudi k darovanju
krvi. V letu 2009 je število naraslo na 1333. Na tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil, podjetja in bolničarje so za nudenje
prve pomoči usposobili 218 kandidatov. Že drugo leto zapovrstjo
so v Povirju in Materiji organizirali preverjanje usposobljenosti ekip
prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa.
Tudi v letu 2010 so v programu zajeli vsa področja dela.
Zahvalili so se vsem marljivim prostovoljkam v krajevnih organizacijah in v dosedanjih organih združenja.
Vodenje so že drugi mandat zaupali uspešni predsednici Saši Likavec Svetelšek. Tudi na mestu podpredsednice je ostala dr. Ljubislava Škibin. Desetčlanski območni odbor sestavljajo Zdenka
Furlan, Ana Godnik, Stanka Cergonja, Sonja Prelec, Danila Sonja
Peroci, Marija Godnič, Marija Turk, Marija Vidmar, Anica Ban in
predstavnica Centra za socialno delo Sežana Ivanka Jemec Cossutta. Kot sekretarko so tudi za naprej imenovali Doro Sedmak.
Rdeči križ Sežana
10 LET KROŽKA VEZILSTVA – tehnika rešelje
Pred desetimi leti smo začele z našimi srečanji, čisto slučajno, da bi
osvojile osnove rešeljeja. Le te smo kar hitro osvojile in seveda smo
želele vedeti še več, in tako vztrajamo že deset let. V tem času se je
zvrstilo že kar nekaj kandidatk – najvztrajnejše z desetletnim stažem smo Neža Ljubič, Milena Hrobat in Romana Dujmovič, ves čas
pod vodstvom ge. Nadje Gomolj, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Na začetku so tečaj obiskovale gospe vse od Ilirske Bistrice do Pirana ter seveda domačinke. Kmalu nas je postalo preveč in ena skupina je začela z delom v Ankaranu. V Hrpeljah je bilo število kmalu
spet preveliko, zato smo nadaljevale v dveh skupinah, in tako je
ostalo vse do danes. Ves čas nam druženje omogoča naša občina,
saj nam nudi ogrevane in razsvetljene prostore, za kar se ji zahvaljujemo.
V teh letih je nastalo veliko izdelkov, ki krasijo naše domove ter
marsikatero cerkev in mrliško vežico. Zato smo se odločile, da ob
našem jubileju pripravimo razstavo.
Kot se za razstavo spodobi, je bila potrebna otvoritev. Da nam je to
uspelo, se zahvaljujemo vsem, ki so nam večer popestrili z obiskom,
ter soustvarjalcem programa: ge. Ester Mihalič ge. Branki Ivančič,
kvartetu v sestavi Urban Filipovič, Aljoša Mihelj, Jakob Gustinčič
in Grega Maletič ter harmonikašem Miku in Manuelu Zdravkoviču
in Patriku Rijavcu.
Na koncu pa nas je prijetno presenetil še župan Zvonko Benčič Midre z rožico za vsako udeleženko tečaja.
Tako je minilo naših prvih deset let – sklenile pa smo, da z delom
nadaljujemo.
Romana Dujmovič
21
med ljudmi
Ko nežnost zdravi ali
dva obraza ženske
PRIJAVNICA NA ŠTIRIURNO
DELAVNICO Z ROŽANO GRDINA
Gostja petega srečanja Študijskega krožka »Spoznaj se« v Knjižnici Kozina je bila Rožana Grdina, svetovalka iz smeri psihosinteze in strokovni vodja Akademije za psihosintezo. Gostja je
članica Italijanskega združenja za terapevtsko psihosintezo v
Firencah, kjer se je štiri leta izobraževala pod mentorstvom Piera Feruccija. Avtorica mnogih člankov, vodja delavnic in predavateljica je omenila, da današnji položaj ženske v svetu resda
napeljuje na enakopravnost, vendar je stvarnost drugačna od
prikazane. V primežu nasilja, vojn, revščine, zlorabe, tradicije ali
dobička je ženskam še vedno onemogočena tako evolutivna
enakopravnost kot enakovredno izražanje. Ženska je, enako kot
moški, občutljiva, ranljiva, mnogokrat nemočna. Vendar pa je
ravno ta različnost med moškim in žensko dragocena, ker lahko
ustvarja novo življenje, ki je lahko ljubeče, nežno in nenasilno
– kot način zdrave evolucije. Pravi, da vsi ljudje hrepenimo po
življenju, vrednem Življenja. Za premik stereotipov v pravo smer
je potrebno jasno, čisto, iskreno delovanje, ki ga spremljajo pogum, sočutje, spoštovanje, odgovornost in ljubezen. Ženske so
na potovanju izgubile zaupanje vase, vendar je to potrebno pri
ustvarjanju novih korakov, da človek lahko raste.
Patricija Dodič
»KO NEŽNOST ZDRAVI« (JESEN 2010)
Predavanje s plesom nas bo popeljalo v svet ženske kot posameznice in svet ženske kot dela družbe. Nežnost in moč sta
dva obraza ženske, dva izraza, dva arhetipa, ki prebivata v njej.
Obe energiji hrepenita in težita k skupnemu plesu. In ko se ta
ples zgodi, pravi Rožana, je ženska prisotna tukaj in zdaj, v objemu sebe, drugih in Življenja. Delavnica je namenjena ženskam. Cena štiriurne delavnice je 30 EUR. Število udeleženk je
omejeno. Delavnica bo potekala na Kozini (kraj in čas bo po
dogovoru sporočen pravočasno). Vabljene!
Prijavite se lahko pri Patriciji v Knjižnici Kozina – osebno ali
na tel. št. 05 / 680 30 27.
PRIJAVNICA NA DVOURNO DELAVNICO ČUTEČEGA PLESA Z JOSIPO PREBEG (JESEN 2010)
Zaupanje in predanost se rodita v telesu. Ko nas preplavita,
odmevata v svet in privlačita osebe, vredne zaupanja. Skupaj z
drugimi lahko ustvarjamo v predanosti in zaupanju, v vsej svoji
veličini, pravi Josipa. Med gibanjem in evolutivnimi fazami obstaja zelo ozka povezava, ki odpira krasne možnosti osebnega
razvoja. Delavnica je namenjena čisto vsakemu, ki ga tovrsten
osebni razvoj zanima. Število udeležencev je omejeno, delavnica bo potekala na Kozini (kraj in čas bo po dogovoru sporočen pravočasno). Vabljeni!
Prijavite se lahko pri Patriciji v Knjižnici Kozina – osebno ali
na tel. št. 05 / 680 30 27.
Življenje skozi
medkulturni dialog
V Sloveniji živi več kot petsto tisoč ljudi, ki se opredeljujejo kot Slovenci, je povedala na sredinem predavanju v Knjižnici Kozina Marijanca Ajša Vižintin, asistentka za slovenski jezik na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, bivša knjižničarka na OŠ DBB Hrpelje. Medtem ko
je bila naša država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja država
izseljevanja, je dandanes vse bolj država priseljevanja.
Gostja Mirjam Milharčič Hladnik, raziskovalka na Inštitutu za izseljeništvo pri SAZU v Ljubljani in docentka na Univerzi v Ljubljani
in Novi Gorici, je zatrdila, da je sedanja strateška usmeritev Evropske
Unije ravno priseljevanje kot socialni kapital. Ali nas motijo, se sprašuje. Mogoče, a jih potrebujemo. Prihaja do pojava asimilacije, kjer
se priseljena oseba zlije z okoljem, v katerega je prišla. In prihaja do
pojava integracije, ko gre za proces, ki zahteva medsebojno prilagajanje priseljencev in sprejemne družbe. Čeprav je leto 2010 leto
socialne izključitve in ogroženosti, si priseljenci takšnih življenjskih
okoliščin, kakršne jim trenutno današnja država nudi, ne zaslužijo,
se obe strinjata. Družbeni sistem naj bi deloval kot povezan in notranje koheziven sistem, vendar je v stvarnem življenju vse prej kot
tako.
Vižintinova se je v zadnjih letih posebej soočala z izzivi čim bolj
uspešnega vključevanja otrok priseljencev v slovenski šolski in
družbeni sistem. Z vprašanji o poučevanju slovenščine kot drugega jezika, pravici do maternega jezika in sobivanja s priseljenci se
ukvarja na doktorskem študiju, obenem pa o tematiki priseljencev
objavlja strokovne članke in predava na posvetih, kongresih in simpozijih.
Hladnikova si je študijske izkušnje v sociologiji vzgoje in ženskih študijah štiri leta pridobivala v New Yorku in raziskovala vlogo ženske
v ohranjanju kulturne dediščine med slovenskimi migranti v ZDA.
Patricija Dodič
22
TRETJEŠOLCI so ob obisku Knjižnice Kozina dobili posebno nalogo: napisati seznam knjig, ki so jim bile všeč in bi jih priporočili v branje sošolcem ali mlajšim bralcem. Ob navedbi knjige
so lahko napisali, zakaj jim je bila všeč.
Priporočene knjige so (seznam je dobesedno prepisan iz listov
in ni bil lektoriran – malce za šalo, malce zares):
• Princesa Katja in srebrni poni (Najbolj mi je bilo ko je princesa
Katja dobila svojega srebrnega ponija in je bila srečna.)
• Pika Nogavička (Najbolj mi je bilo všeč, ko so bili detektivi.)
• Šivilja in škarjice (Najbolj všeč mi je bilo, ko je šivilja rekla, naj
škarjice sešijejo srajčico)
• Sneguljčica (Je najljubša pravljica ker jo princ poljubi in Sneguljčica oživi.)
• Anica in zajček, 3x (Ko je dobila zajčka. Ker pripoveduje o zajčku, ki mi je všeč. Ker je v knjigi zajček.)
• Anica in velika skrivnost (Ker je pomagala revnim.)
• Anica in grozovitež (Ker mi je všeč.)
• Lov na pošasti (Ker je razburljivo.)
• Tacamuca (Najlupše je bilo ki je povedal lisica da bo prišla drugi
teden bo prišla nejgova sestrična).
• Tintin in samorogova skrivnost (Ker je pustolovska knjiga.)
• Živali (Ker me zanimajo.)
• Franček: kolesarska čelada (Ko je medved Frančku posodil
čelado.)
• Čarovnica Vilma (Ker je smešna.)
• Čarovnica Zofka (Ker je zelo smešna.)
• Čarovnica Lili in Leonov rojstni dan (Ker je bila smešna.)
• Slonček Dumbo (Ko je začel letet.)
• Srček na dlani (Ker je lepa.)
• Klementina, oranžna vila (Ker je vila.)
med ljudmi
V SPOMIN
ANTON SOSIČ (1923–2010)
po domače Toni Lekanov iz Slop
Veliki možje ne rabijo veliko besed. S
svojim življenjem in dejanji povedo,
kdo so. In Toni Lekanov je bil za Slope
velik mož. Bil je človek z veliko začetnico, človek, ki se meri po dejanjih.
Rodil se je leta 1923 v kmečki družini štirih otrok. Ostali so se razkropili po svetu,
njemu pa sta bila kmečki stan in rodna
gruda pisana na kožo. Njegova mlada
leta je zaznamovala vojna. Že kot mladenič je služil v italijanski vojski v Rimu.
Med drugo svetovno vojno je bil v partizanih, kjer so ga zajeli Nemci in internirali v Avstrijo, v taborišče pri Gradcu. Po
vojni se je vrnil domov, kjer si je ustvaril
družino in nadaljeval delo na kmetiji.
Toni je bil klen mož, s pokončno držo.
Bil je podjeten človek, vedno korak pred
drugimi s svojimi idejami in dejanji. Bil
je furman, vozil je mleko, drva, postavljal elektriko po karavlah. Imel je prvo
mlatilnico in mlatil po okoliških vaseh.
Imel je drobilec in drobil kamenje vse
naokrog. Prvi v vasi je nabavil traktor,
kombanj … in še bi se našlo, kaj vse je
Toni počel, za svoj napredek in zagotovitev
boljšega in lepšega življenja svoji družini in
prihodnjim rodovom.
Toni si je zaslužil veliko spoštovanje številnih ljudi in prijateljev, ki so ga poznali daleč
naokrog, saj je ob svojem napredku poskrbel tudi za napredek vaške in širše lokalne
skupnosti. Živel je v času, ko se je v vas napeljevala sodobna infrastruktura: elektrika,
telefon, javna razsvetljava, asfalt … Toni je
bil pri vseh teh pridobitvah vedno aktiven,
več let tudi kot prvi mož vasi, kot vaški župan. Bil je steber Slop. Tudi po njegovi zaslugi so Slope dobile prvo asfaltirano cesto
v Brkinih, leta 1972, kar je bilo za tedanje
razmere velika pridobitev in napredek. Da
pa se njegova dejanja in spoštovanje niso
končala samo v vasi, priča tudi prestižna
nagrada »Častnega občana Občine Sežana«, ki mu jo je za vse zasluge in prizadevanja v lokalni skupnosti leta 1972 podelila
takratna skupna Občina Sežana.
Toni je bil mož starega kova, bil je »mož
beseda«. Mož, katerega beseda in stisk roke
sta veljali več, kot danes pribita črka na
papirju. Le s takšnimi dejanji si človek
zasluži tako veliko
spoštovanje, kot ga
je Toni užival vse do
zadnjega. Prijatelji so ga vedno radi in z
veseljem sprejeli medse, v svojo družbo,
kot razumnega sogovornika. Vse do zadnjega je Toni z njimi rad nazdravil. Vesel
je bil vsakega povabila in se je vedno rad
pridružil, če se je v vasi kaj zanimivega
dogajalo, saj je v njem še vedno tlela tista
mladostniška iskrica, da gre vas naprej, da
se razvija, da živi … Ljubil je življenje in to
je izkazoval do zadnjega.
Toni je s svojo pokončno držo, borbenostjo in iskrivim duhom vtisnil pečat v vse
nas. Sloparci se mu iskreno zahvaljujemo
za vse prispevke, delo in trud, ki ga je vložil v rojstno vas. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
V življenju je preložil veliko kamenja in
skal, zato naj bo njegova poslednja pot
lahka, naj počiva v miru.
Naš praznik 8. marec – članice Sindikata
železniškega prometa Slovenije na skupnem
srečanju in ogledu Brkinov
Že deveto leto zapored smo se za naš praznik 8. marec dobile članice Sindikata železniškega prometa Slovenije (SŽPS) iz
cele Slovenije, da kakšno rečemo in tudi vidimo, če smo se slučajno kaj spremenile. Ker
so naša srečanja postala že tradicionalna, se
vsako leto dobimo na drugem koncu Slovenije. Letos smo bile na vrsti članice OO Sežana. Odločila sem se, da kot organizatorka
srečanja našim dekletom iz drugih območij
Slovenije, pa tudi nekaterim fantom (samo ti-
sti s privilegijem), pokažem lepote naših Brkinov. Tako se nas je 53 žensk zbralo v Divači na
železniški postaji (kje pa drugje), nakar smo
se z avtobusom odpravile proti Matavunu in
Zavrhku – skratka po »brkinski magistrali«.
Malce ovinkasta, a zelo lepa je ta cesta, pa
tudi narava se je začela že malo prebujati.
Kmalu smo prispele na Tatre, kjer sta nas pričakala prijazni Roman in njegova mama Darinka z Ekološke kmetije Mahne. Roman
nam je predstavil kmetijo in delo na njej,
nato pa smo se sprehodili skozi hlev. Po ogledu
kmetije nas je Roman prijazno povabil v sosednji
prostor, kjer so nam pripravili degustacijo s štirimi vrstami sira, zraven pa
še dodali domači kruh in
nekaj pijače. Seveda smo
bile z vsem zelo zadovoljne, nekatere so obiskale
tudi njihovo trgovinico
in si nakupile nekaj sira
za domov.
Vse nas je presenetil sneg,
tako da sem svojim kolegicam v šali dejala, da
nam manjka samo še malo burje, pa bi imele
prav vse, kar ti lahko Brkini ponudijo. Ko smo
zaključile z obiskom na Tatrah, smo pot z avtobusom nadaljevale do Slivja, kjer nas je pričakal Franc Malečkar in nas odpeljal v cerkev,
povedal nekaj besed o freskah v cerkvi, nato
pa smo odšli na ogled jame Dimnice. Večina
kolegic sploh ni vedela, kako lepo jamo imamo v naši bližini. Po končanem ogledu smo
bile skoraj že lačne, zato smo se odpravile
do bližnje Markovščine, kjer nas je pričakalo
prijazno osebje Gostilne Baša. Tam smo si
že pred tem organizirali večerjo in po večerji
žur. Na žuru pa ne gre brez Navihanih lisjakov. Ko smo se malo okrepčale in pogrele,
se je začel pravi železniški žur, ki je trajal do
poznih večernih ur.
V svojem imenu in v imenu članic SŽPS bi
se želela še enkrat zahvaliti Ekološki kmetiji
Mahne, g. Malečkarju, osebju Gostilne Baša,
Aniti Resinovič s.p. in pa fantastičnim Navihanim lisjakom, ki so pripomogli k našem
dobrem počutju.
Vera Opatič, SŽPS
23
med ljudmi
OHRANIMO KOSTANJEVE GOZDOVE
Tanin – kemična
industrija d.d. Sevnica želi predstaviti
lastnikom kostanjevih gozdov svojo
dejavnost, predvsem pa problematiko bolezni kostanja in možnosti zdravljenja.
TANIN d.d. je tovarna z več kot 85-letno
zgodovino. Že iz imena je mogoče razbrati, da proizvajamo taninske ekstrakte, in to
predvsem iz kostanjevega lesa. Prav zato
nam ne more biti vseeno, kaj se v zadnjih
letih dogaja s kostanjevimi gozdovi. Napadata jih dve bolezni, in sicer črnilovka in kostanjev rak, ki neusmiljeno redčita že tako
osiromašene gozdove. Marsikdo o potrebnih ukrepih ne ve veliko, zato bi vam radi
pri tem pomagali.
Gozdarski strokovnjaki za uspešno omejevanje bolezni kostanjevega raka priporočajo, da se vsa drevesa, ki niso uspela dokončno premagati bolezni, čim prej odstranijo
iz gozda. Oceno prizadetosti poda revirni
gozdar.
Do sedaj verjetno niste vedeli, kaj bi s kostanjevim lesom, saj za kurjavo ni primeren,
ker je nizkokaloričen in povzroča škodo na
dimnikih. V naši proizvodnji je uporaben
tudi tak les. S posekom bolnega drevesa
boste torej dosegli dvojni učinek – pozdravili boste vaš kostanjev gozd in ga ohranili
za vaše naslednike, po drugi strani pa boste
s prodajo lesa tudi zaslužili. Ne bo odveč, če
povemo, da iz panja posekanega bolnega
drevesa požene več zdravih poganjkov, ki
so potencialno uporabni za elektro in PTT
drogove, za kole v sadovnjakih in vinogradih, za že omenjeni tanin, ne smemo pa
pozabiti tudi na cvetenje in čebele ter na
plodove, ki nas razveseljujejo v jeseni.
Tanin Sevnica bo od vas odkupil les dolžine 2–5,5 m, na najtanjšem delu mora imeti
premer vsaj 10 cm, edini pogoj je, da les ni
gnil, kar pa je zelo redek pojav. Poleg lesa za
tanin kupujemo tudi kostanjev žagarski les
in les hrasta doba, prav tako za razrez. Na
vašo željo izvršimo tudi posek.
OBVESTILO
Ker smo edino podjetje v Sloveniji, ki se
ukvarja s predelavo lesa domačega kostanja, vam nudimo odkup taninskega lesa
kostanja in odkup kostanjeve hlodovine. Možen je odkup lesa na kamionski cesti, če posek in spravilo lesa opravite sami,
ali pa je možen odkup lesa na panju, če
posek in spravilo lesa opravijo naši pooblaščeni kooperanti (izkušeni gozdni delavci).
Vi pa si boste mogoče vzeli čas in si ogledali vaš gozd, v katerem se je med tem časom
zagotovo že posušilo kakšno kostanjevo
drevo, ki smo ga pripravljeni odkupiti po
naslednjih cenah:
Za taninski les je izhodiščna cena 27,00
EUR/tono na kamionski cesti. Biti mora
dolg od 2–5,5 m, ne sme biti gnil, najmanjši
premer 10 cm. Les je lahko suh ali napaden
od raka. Če je les suh, se vzame vzorec vlage in se temu primerno dvigne cena nad
izhodiščno ceno (27–32 EUR/t).
Tehnični led smo razdelili na 3 klase. In sicer:
1. klasa = 80,00 EUR/m3
2. klasa = 60,00 EUR/m3
3. klasa = 50,00 EUR/m3
Rok plačila pa je za vse enoten: 30 dni.
Če ste zainteresirani za prodajo takega lesa,
nas, prosimo, pokličite na telefonsko št. 07
/ 81 64 412 ali mobitel 041 745 361 (Jože
Hribar) in se bomo o vsem dodatno pogovorili.
Nudimo vam tudi odkup ostalih vrst listavcev za predelavo.
Gole trde listavce (OTL) plačamo 30 EUR/t
fco k.c.
Gole mehke listavce (OML) plačamo 25
EUR/t fco k.c.
Les ne sme biti gnil, dolžine 2–5,5 m, najmanjši premer 10 cm.
Jože Hribar – referent za nabavo lesa
Tanin Sevnica d.d.
Hermanova cesta 1, 6290 Sevnica
Tel. centrala: 07 / 81 64 400
Tel. direktna: 07 / 81 64 412
GSM: 041 745 361
Faks: 07 / 81 64 445
e-mail: [email protected]
www.tanin.si
Internetna prodaja vin moje-vino.si
Storitev moje-vino.si vsem vinarjem
omogoča internetno promocijo in prodajo vin. Poleg infrastrukture spletne trgovine nudi celovit informacijski sistem,
namenjen kontaktu s kupci. Predstavlja
medij za direkten stik s končnim potrošnikom in s tem podaljšano roko direktne prodaje.
Gospodarska kriza in novi zakoni močno
vplivajo na prodajo vin. Kljub vrhunskemu pridelku in nizkim cenam prodaja
pada. Iskati je potrebno vedno nove
prodajne poti in promocijske kanale.
Spletno mesto www.moje-vino.si je prijazno za nakupovanje ter poleg izčrpnih
opisov vin in vinarjev kupcem ponuja
številne možnosti komunikacije ter jih
s tem motivira h kontaktu in nakupu.
Poleg direktnega naročanja portal omogoča tudi funkcije hitrega sporočanja,
preusmeritve na zunanje elektronske
naslove in pregled podrobnih napotkov
za fizični obisk vsakega vinarja.
Storitev vinarjem nudi mnoge ugodnosti in razbremenitve. Vinarjem ni
24
potrebno skrbeti za pojavnost na spletu,
komunikacijo s potencialnimi kupci, izvedbo prodajnih postopkov, organizacijo
transporta prodanega blaga in pridobitve
plačila kupca. Storitev aktivno promovira
portal in skrbi za oglaševanje v različnih
medijih. Vinarjem nudi dosegljivost njihovih ponudb 24 ur dnevno in 7 dni v tednu
kupcem iz celotne Slovenije, obmejnih dežel in drugih krajev sveta. Vsebina portala je
prevedena v več svetovnih jezikov.
Vinarji se lahko posvetijo svojemu delu.
Ob prejemu naročil so o tem obveščeni z
SMS obvestili na GSM mobilne telefone.
Naročila lahko potem obdelujejo ob najprimernejšem času. Posredujejo se jim vsi podatki o naročnikih in naročenem blagu. Po
potrebi lahko z enim klikom komunicirajo s
kupcem in mu nudijo dodatne informacije.
Predstavljena storitev nadgrajuje prodajne
aktivnosti vsakega vinarja, mu olajša delo
ter ga zbliža z obstoječimi in novimi kupci.
M.I.
med ljudmi
Zdravila imajo poleg dobrih lastnosti tudi
slabe. Med slabe lastnosti, ki jih ponavadi
strokovnjaki ne omenjamo, je počasna naravna razgradnja in z njo povezana potencialna škodljivost za okolje. Ljudje pa smo sami
odgovorni za kopičenje in odlaganje neporabljenih, odpadnih zdravil.
Zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske
odpadke, in tako kot ločeno zbiramo papir, pločevinke, baterije, plastično embalažo, steklo, les,
železo, organske odpadke itd., moramo ločeno
zbirati tudi zdravila. Že majhna količina nepravilno odvrženih in uničenih odpadnih zdravil
lahko povzroči veliko škodo naravi. Del narave
smo tudi mi in tega se zelo dobro zavedamo.
Zdravila, ki jih hranite doma, občasno preglejte.
Tista, ki jim je potekel rok uporabe oziroma jih
ne uporabljate več, prinesite v Lekarno Hrpelje, kjer od 1. 1. 2010 poteka zbiranje odpadnih
zdravil.
Odpadna zdravila, ki so zaprta v originalni, ne-
ODPADNA ZDRAVILA
poškodovani in čisti embalaži, prinesite v Lekarno Hrpelje. Lahko odstranite embalažo, ponavadi papirnato, ki ni v neposrednem stiku z
zdravilom, ter jo zavržete v zabojnik za zbiranje
papirja. Skladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lahko neuporabna zdravila oddate tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih
ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah.
Zdravilom, ki zapustijo lekarno, se izgubi t. i. sledljivost in za taka zdravila lekarna ne more več
zagotavljati kakovosti, varnosti in učinkovitosti.
Zato vrnjenih zdravil nikoli ne izdajamo drugemu pacientu. Zaradi varnosti obiskovalcev in
zaposlenih v lekarni ter zaradi varovanja okolja
ne sprejemamo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko-tehničnih pripomočkov ter
kemikalij.
Zbrana odpadna zdravila bodo poslana na sežig, kjer pri temperaturi nad 850 °C poteka po-
polna oksidacija vseh organskih spojin. Ob tem
se tvorijo ogljikov dioksid, voda, pepel in pa vrsta plinov, ki jih prestrežejo ustrezni zračni filtri.
Morda tako uničevanje odpadnih zdravil ni
idealno, a je zaenkrat najučinkovitejša metoda
odstranjevanja okolju nevarnih snovi. Da bo ta
doprinos k onesnaževanju čim manjši, pa moramo poskrbeti sami.
Če redno obiskujete zdravnika, naredite pred
vsakim obiskom inventuro zdravil, ki jih imate
doma. Tako vam bo osebni zdravnik predpisal
samo potrebno količino zdravil. Enako velja za
zdravila za samozdravljenje ali zdravila, ki so v
prosti prodaji. Ob sezonskih obolenjih ali bolezenskih stanjih, ko zdravnik ni potreben, preglejte zdravila v »domači lekarni« in vprašajte
magistra farmacije o smotrnosti uporabe le-teh.
Naj bo to eden od kamenčkov v mozaiku, ki mu
pravimo skrb za okolje.
Vaš lekarnar, Andrej Fister
Pravljična ura pod starim drevesom
(Knjižnica Kozina)
Ja, bilo bi lepo, če bi pravljično urico res lahko poslušali tam, kjer se
pravljična zgodba dogaja. Pa je vsaj zaenkrat še nekoliko premrzlo,
da bi bilo uresničljivo. Otroci so 17. marca poslušali pravljično urico
o starem drevesu. Da se dreves ne seka kar tako v »tri dni«, samo
zato ker so stara in betežna, znajo povedati profesor sovak, zajčja
družinica, detel, nekaj vreščečih papig, golob pismonoša, ostareli jazbec in še kdo, ki v/ob/na drevesu prebiva. Da so tudi živalice
še kako premetene, nakaže pravljica z vrhuncem, ko le-te opazijo,
da gozdarji najprej na drevo narišejo bel križ, kar pomeni, da bodo
Utrinek z ustvarjalnih delavnic
na Kozini v marcu.
drevo odžagali. Seveda, ti gozdarji pojma nimajo, da tako uničijo ne
samo drevo, ampak domove tega in onega živalskega prebivalca,
ki nima potem kam oditi, saj ravno takih dreves ni veliko. Če pa so,
v njih prebivajo drugi stanovalci. Nakar se živali odločijo, da ljudi
uženejo, in zato tam, kjer je narisan križ, žolna izdolbe luknjico, čeznjo zgradijo ptičjo hišico, vanjo položijo papige in ravno takrat, ko
se zmedena gozdarja sprašujeta, če pa vendarle le nista označila
tudi to drevo, prikuka iz hišice nova papigasta družinica. Vreščeča,
seveda. Konec je tudi v tej pravljici srečen (saj jim knjižničarka najbrž česa žalostnega niti ne bi pripovedovala, ker žalosti je že tako
preveč naokrog). Ob pravljici so otroci poslušali pesmice o živalih in
skupaj zapeli, hkrati pa reševali križanko o vrstah dreves.
Otroci, vabljeni k naslednji pravljični urici 21. aprila, ko bodo nastopili učenci OŠ Divače z Zgodbico o Šušku (mentorici Maja Škamperle in Monika Rebec). Naj opozorim le, da je v letu 2010 pravljica
ob 17.30 in ne ob 17.00, kot je bila poprej. Vabljeni!
Patricija Dodič
25
med ljudmi
Napisali otroci 3. razredov OŠ DBB Hrpelje na plakat v Knjižnici Kozina. Tisti pogumnejši so se še podpisali, za druge pa lahko
le ugibamo …
· sem pri noni. (Tanja)
· sem z družino. (Veronika)
· se lahko smejem. (Ana)
· se igram s pasjim mladičkom. (Ema)
· sem pri skavtih ali v knjižnici. (Neža)
· sem s Patro. (Lana)
· se igram z balonom. (Sara)
· je rojstni dan. (Enrik, Ramiz)
SREČEN SEM, KO …
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
imam rojstni dan. (Nik)
sem dobil psa.
sem dobil sestro.
grem na morje.
grem na sprehod.
se mi Kiara smeje.
sem dobila motor.
dobim zajčka.
imam knjige v rokah.
grem k nonotu in noni v Italijo.
sem dobila flavto.
grem v knjižnico.
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
sem s starši.
je tati doma.
igram nogomet.
grem na morje.
sem z družino in se ne kregam.
berem različne knjige.
bordam.
grem z družino na počitnice.
učiteljica ne sitnari.
igram igre na računalniku.
Polovica učencev na tekmovanju
Ambicioznost je značilnost vsakega uspešnega posameznika, je temelj vsakega učenjaka, je pogoj za uspeh. V največji meri je intenzivnost želje po uspehu tisti dejavnik, ki loči superiornega glasbenika od amaterja. Po mojem mnenju je vsak, ki se udeleži regijskega,
državnega ali mednarodnega tekmovanja, že na pol profesionalec
– vsaj za obdobje priprav.
V izjemno veselje in v ponos mi je ugotovitev, da je od vseh mojih
učencev, ki se učijo igranja na trobila, polovica takšnih, ki so se udeležili vseh treh oblik tekmovanja.
Na regijskem tekmovanju v Idriji 9. februarja letos je kvartet rogov v
sestavi Urban Filipovič, Aljoša Mihelj, Jakob Gustinčič in Grega Maletič dosegel zlato priznanje v kategoriji komornih skupin. Kot posamezniki pa so se mednarodnega tekmovanja v Štanjelu udeležili
trobentača Jaka Sila in Blaž Pek ter Patrik Rijavec na baritonski tubi.
Vsi trije so prejeli bronasto priznanje kljub »močni« konkurenci, saj
je poleg Slovenije sodelovalo še šest držav. Mednarodnega tekmovanja se je udeležil tudi kvartet rogov in si priigral bronasto priznanje. Za piko na i pa si je 16. marca kvartet rogov priboril še bronasto
priznanje na državnem tekmovanju v Žalcu.
Naj še omenim, da je Blaž Pek uspešno opravil sprejemni preizkus
na Glasbeni gimnaziji v Ljubljani in mu seveda želimo čim uspešnejšo glasbeno pot.
Zavedam se, da je takšna »paleta« priznanj neponovljiva, pa vendar
se že veselim naslednjega tekmovanja, saj imam pri začetnikih zopet ambiciozne, uspeha željne »muzikante«.
Peter Pačnik, prof. trobil in akademski glasbenik
39. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije
ČESTITKE SANDRI RIJAVEC ZA ZLATO PRIZNANJE!
V ponedeljek, 15. marca, je v Velenju potekalo 39. tekmovanje
mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se ga je udeležila tudi
Sandra Rijavec, učenka saksofona iz razreda prof. Gianfranca
Stancicha, ki poučuje na podružnici v Hrpeljah. Tekmovala je v kategoriji 1. a, na klavirju pa jo je spremljala prof. Vilma Padovan. Med
21 najboljšimi saksofonisti iz vse Slovenije je dosegla zavidljivih 97
točk in s tem zlato priznanje ter tretjo nagrado. Za takšen uspeh
je bilo potrebno veliko ur vaj, seminarjev, vztrajnega dela in, kar je
najpomembnejše, podpora staršev. Tudi mednarodno tekmovanje
Saksistra, kjer je tekmovala v višji kategoriji, je pripomoglo k temu
izjemnemu uspehu.
Še enkrat ji čestitamo ter ji želimo še veliko takšnih in še
boljših dosežkov!
Prof. Gianfranco Stancich
V petek, 26. marca, je ZVEZA PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL
organizirala koncert nagrajencev. Slavnostni koncert se je odvijal na DVORCU ZEMONO,
z nastopom najboljših Primorcev, med katere štejemo tudi mlado saksofonistko SANDRO RIJAVEC iz Glasbene šole Sežana.
Nagrajenci so se predstavili, na koncu pa so se posladkali z veliko torto, ki so jo slavnostno in ponosno razrezali.
To so si z delom, potrpežljivostjo, vajami, nastopi in odličnimi rezultati tudi zaslužili. Zagotovo je bil to večer, ki ga ne bodo nikoli
pozabili, in potihem upajo, da bi se še ponovil! ČESTITAMO!
26
med ljudmi
čestitke našim godbenikom za odlične uspehe
Veliko članov Brkinske godbe 2000 se je udeležilo tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG, ki ga organizirajo Zveza slovenskih glasbenih šol, Glasbena šola Celje, Glasbena šola Fran Korun
Koželjski Velenje, Glasbena šola Risto Savin Žalec in Srednja baletna
in glasbena šola Maribor. Dosegli so več kot zadovoljive uspehe.
Najbolj uspešni tekmovalci so se z regijskega tekmovanja, ki je potekalo od 9. do 19. februarja po različnih krajih v Sloveniji, uvrstili
na državno tekmovanje. To je potekalo od 15. do 21. marca, prav
tako v raznih krajih v Sloveniji. 31. marca in 1. aprila bosta sledila
še koncerta prvonagrajencev – eden v Ljubljani in drugi v Mariboru. Tekmovanje poteka v različnih starostnih kategorijah. Člani
BG 2000 so tekmovali v kategorijah solistov: 1. a, 1. b, 1. c, 2. b in 1.
kategoriji komorne zasedbe s trobili, kjer je bila povprečna starost
udeležencev tekmovanja 15 let.
Sandra Rijavec (saksofon, mentor Gianfranco Stancich) je v kategoriji 1. a dosegla 97,67 točke, kar je zadostovalo za zlato plaketo in
skupno 3. mesto, za kar je prejela 3. nagrado. Tilen Gerlica (klari-
net, mentor Tomaž Škamperle) je prav tako dosegel visoko število
točk: kar 96. Jerneja Škrlj (klarinet, mentor Tomaž Škamperle) je
dosegla 85,33 točke. Kvartet rogov (mentor Peter Pačnik) je v svoji
kategoriji dosegel 95,50 točke in zlato priznanje.
Ti rezultati pa niso vse, kar so naši godbeniki lahko pokazali. Uspešno so se odrezali tudi na državnem tekmovanju. Tako si je Tilen
Gerlica s 87,33 točke priigral bronasto plaketo, Sandra Rijavec
s 97 točkami zlato plaketo in 3. nagrado, Matija Marion (mentor
Dejan Prešiček) pa z 90 točkami srebrno plaketo in tudi posebno
nagrado za najboljše izvedeno obvezno skladbo. Tudi rogisti Jakob Gustinčič, Urban Filipovič, Aljoša Mihelj in Grega Maletić so se odlično odrezali in z 88,67 točke osvojili bronasto plaketo.
Vsem tekmovalcem čestitamo za uspešne rezultate in jim želimo
tudi v prihodnje veliko sreče.
Erina Borovič
KAR NE GRE BREZ NAJBOLJŠIH REZULTATOV
La Saxtique Quartet je kvartet saksofonov, ki deluje pod okriljem
Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana.
Že dobri dve leti deluje v okviru pouka komorne igre pod mentorstvom profesorja Dejana Prešička.
V sklopu šole nastopa na raznih svečanih odprtjih in protokolarnih
prireditvah. V kvartetu zbrani dijaki Matic Fortuna, Matija Marion
(član Brkinske godbe 2000), Štefan Starc in Kristina Seražin, so
kot posamezniki večkratni dobitniki priznanj in nagrad na raznih
tekmovanjih.
Leta 2009 so na državnem tekmovanju komornih skupin v Žalcu
prejeli zlato plaketo, 1. nagrado in posebno nagrado za doseženih
absolutnih 100 točk.
Sodelovali so na prvem mednarodnem festivalu Logatec 4Saxess
2008, festivalu Carnium 2008 in v oddaji Pod klobukom ter imeli
več samostojnih koncertov po Sloveniji.
Prav tako so sodelovali tudi z mladinskim zborom in Simfoničnim
orkestrom RTV Slovenija.
Udeležujejo se najrazličnejših seminarjev pri priznanih profesorjih,
kot so Matjaž Drevenšek (Slovenija), Jean-Denis Michat (Francija),
Oto Vrhovnik (Slovenija) in Daniel Gauthier (Nemčija).
Ravno zaradi uspehov, ki jih dosegajo, in ker toliko sodelujejo na
najrazličnejših prireditvah, koncertih in tekmovanjih po Sloveniji in
izven nje, so člani kvarteta prejeli posebno priznanje Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana (po novem Konzervatorija za glasbo
in balet Ljubljana), in sicer Škerjančevo priznanje, ki ga šola podeljuje le najbolj uspešnim dijakom.
Erina Borovič
»METULJČKI« NA SPREHODU
V prvih pomladnih dneh nas je toplo sonce zvabilo iz igralnice v bližnji gozdiček. Naši malčki so budno opazovali in se razveselili vsake
cvetice, ki so jo opazili. Še posebej so uživali na travniku, kjer je bilo
res veliko žafranov.
Ob poti smo opazili še zvončke in trobentice, srečali smo prvega
letošnjega metuljčka cekinčka. Otroci so kar tekmovali, kdo bo prvi
opazil cvetico ali drobno žuželko. V naravi, ob neposrednem opazovanju, so otroci osvojili kar nekaj novih besed, ki si jih bodo gotovo zapomnili, ker bomo spremembe v naravi še opazovali.
S skupnimi močmi smo nabrali lep pomladni šopek.Tudi kosilo je
bolj teknilo, saj smo mizo okrasili s šopkom!
Za konec pa samo še topel nasvet za starše: preživite prosti čas s
svojimi malčki v naravi, saj je narava najboljša učiteljica.
Zorica Korošec
27
med ljudmi / mladarije
ZELENI DAN V VRTCU MATERIJA
Prihod pomladi smo v vrtcu Materija pozdravili z »zelenim dnevom,« saj se prav te dni narava že ogrinja v nežno zeleno barvo.
Vsak od nas je imel na sebi nekaj zelenega, ta barva pa je bila tudi
vodilna nit vseh dejavnosti. Zaplesali smo pomladni ples, naslikali
zelen travnik, odpravili pa smo se tudi na bližnji travnik, kjer smo
iskali zelene rastline. Seveda nismo spregledali zelenega regrata,
ki smo ga tudi nabrali, v vrtcu očistili in pripravili. Ker pa zdrava
prehrana ni vedno zgodba o uspehu, smo regrat poskusili le trije
medvedki.
V mesecu marcu sta bila kar dva praznika posvečena ženam in
mamam, zato smo našim mamicam izdelali rožice, ki bodo cvetele
večno, na sredino vsake rožice pa smo nalepili nalepko z našo fotografijo, ki so jo izdelali v tiskarni Vertis. Ti sosedje nas res nikoli ne
pustijo na cedilu.
Lep pozdrav,
Medvedki, Iris in Tanja
Foto: arhiv vrtca
Cvekarije
Smučanje
Na naši šoli je veliko dobrih smučarjev. Med njimi smo bili nekateri
tudi izbrani, da zastopamo šolo na medšolskem tekmovanju v veleslalomu. Z učiteljem športne vzgoje smo se konec januarja odpravili na Javornik. Že zgodaj zjutraj smo se še zaspani in opremljeni z
smučarsko opremo zbrali pred šolo. Pot do smučišča je bila kratka,
a zelo zasnežena, prava zimska idila. Ko smo prispeli, smo dobili
štartne številke in preizkusili smučišče. Ker sem bila že enajsta na
vrsti, sem se hitro ogrela. Proga mi je bila še kar všeč. Smučišče je
bilo sicer majhno, a smo vseeno uživali. Ko smo tekmovanje zaključili, smo veselo smučali naprej. Čeprav smo bili prvič, si želimo, da
bi drugo leto šli spet. Vsi smo se potrudili, a žal nismo dobili medalje. Vseeno smo bili dobri in bilo je super!
Meta M. B., 7. a
2. Inco delavnice – spet inovativne
in zabavne
V petek, 19. marca, smo že vsi z veseljem pričakovali inovativne delavnice. Te delavnice so še posebej zanimive zato, ker se na njih
marsikaj naučimo z igro, ustvarjanjem in izleti. Na prejšnjem srečanju smo se zabavali z raznimi tehnikami slikanja in likovnega
ustvarjanja, tokrat pa smo se na delavnicah zabavali s posebnimi
roboti, ki smo jih sami izdelali. Pri tem sta nam pomagala dva matematika, Matjaž in njegova žena. Robote smo morali najprej izdelati
iz Lego kock, kar ni bilo tako preprosto, vendar smo s praktičnimi
nasveti učiteljev le dobili robote. Nanje smo naložili programe, ki so
robotom ukazovali, kaj naj storijo, in z veseljem smo opazovali, kako
delujejo. Na koncu so naši roboti tekmovali še v tem, kateri se najbolj približa cilju. Prišli so tudi snemalci iz RTV Koper ter robote in
28
tekmo posneli. Zmagovalci so dobili praktične nagrade. Na koncu
pa so seveda posneli še njih. Posnetek s komentarji nekaterih učencev in učiteljev pa so predvajali že takoj naslednji dan na televiziji.
Tako so minile še ene zanimive delavnice!
Marjeta Spasovič, 8. b
Športni dan
Končno spet malo drugačen šolski dan! 15. marca smo imeli učenci
tretje triade športni dan. Nekateri smo šli na prijeten pohod proti
Tubljam, drugi pa so se odpeljali smučat v zasneženo Cerkno. Seveda smo bili vsi navdušeni, saj smo se lahko ves dopoldan družili
s prijatelji in sošolci. Na poti smo se nekajkrat ustavili, da smo lahko
pomalicali in se malo pokepali z ostanki zadnjega snega. Dan je
bil res zelo prijeten. Tudi smučarji so se imeli lepo, saj so imeli na
smučišču pravi pomladni dan.
Andreja Ivančič, 8. a
med ljudmi
Obiskali smo TV in Radio Koper
V sredo, 24. marca, smo se nekatere učenke 7. in 8. razreda skupaj z učiteljico Majo Starc odpravile v Koper na ogled studiev RTV
Koper. Iz Hrpelj smo odšli ob 12.30. V primorsko prestolnico smo
prispeli malce prej. Zato smo ta čas izkoristili za sprehod po starem
delu Kopra. Pot nas je vodila do stavbe, kjer je radio. Sprejel nas je
prijazen gospod Marko, ki na radiju dela kot tehnik. Pokazal nam
je stare snemalnike in še veliko drugih naprav, med drugim tudi
prav poseben mikrofon, na katerega je nekoč govoril Tito. Pot nas
je vodila v pritličje, kjer smo lahko videli veliiiiiiko različnih arhivov,
polnih gramofonskih plošč in CD-jev. Nato smo si ogledali nekaj
studiev, kjer z najnovejšimi tehničnimi pripomočki pripravljajo radijske oddaje. Gospod nam je razložil, kako poteka delo v različnih
snemalnih sobah. Na krajšem govorjenem posnetku, ki ga je pripravila ena od nas, nam je predstavil, kako se posnetek preuredi in
pripravi za objavo.
niko in na primer telovadbo oz. rubriko Razgibajmo se, ki jo vsako
jutro predvajajo pri oddaji Dobro jutro. Povedal je tudi nekaj televizijskih trikov, npr. voditeljica kronike se vsega ne navadi na pamet,
ampak ima besedilo napisano tik pod kamero. Ogledali smo si tudi
snemalni studio ter sobo za montažo oddaj. Nazadnje smo pokukali še v maskersko sobo, kjer voditelje oddaj naličijo in uredijo. Bilo
je zelooooo zanimivo in poučno, saj smo izvedele, kaj se dogaja za
televizijskimi in radijskimi sprejemniki.
Tu pa je še nekaj misli in vtisov ostalih udeleženk:
»Zelo sem vesela, da smo šli na RTV Koper. Najbolj mi je bilo všeč to,
da smo lahko tudi same kaj preizkusile.« Marjeta Spasovič
»Na obisku v Kopru sem uživala. Izvedela sem veliko novega. Upam,
da se bom še kdaj srečala s podobnimi stvarmi.« Sara Valenčič
»Prav lepa izkušnja. Všeč mi je bilo, ko smo sami snemali svoj glas.
Hkrati smo spoznali veliko skrivnosti televizijskega ozadja. Super je
bilo.« Mateja Zadnik
»Super je bilo! V snemalnem studiu smo posnele svoj pravi posnetek. Bile smo priča snemanju prave radijske oddaje. Videle smo tudi
Tinkaro Kovač in Andrea Flego. Upam, da bomo Radio Koper še
kdaj obiskale.« Meta Milosavljevič Batič
»Bilo mi je všeč, saj smo videli, kako sploh delo na radiu poteka.
Meni se je zdelo njihovo delo zanimivo.« Martina Poles
»Izlet se mi je zdel res zanimiv in poučen. Izvedeli smo veliko novega. Navdušil me je predvsem radio.« Špela Stavanja
»Bilo je kul.« Zala Dodič
»Bilo je super, saj bi tudi sama rada postala novinarka. Všeč mi je
bilo to, da smo se lahko same preizkusile v novinarskem delu. Poseben vtis name pa so naredili tudi veliki arhivi z glasbenimi in CD
ploščami.« Katja Stojnič
Ana Miklavec, 8. b
Vse preveč onesnaževanja
Na koncu smo odšli v večji studio, ki je namenjen snemanju oddaj z več gosti naenkrat. Posedle smo se okrog mize z mikrofoni,
gospod Marko pa je šel v sobo s tehničnim orodjem in nam skozi
steklo dajal ukaze, kdaj naj govorimo. Vsaka posebej je povedala
nekaj o sebi. Posnetek nam bodo malo obdelali in nam ga poslali,
tako da ga bomo enkrat v prihodnje lahko predvajali na šolskem
radiju GaGa.
Pa še nekaj zelo zanimivega. Že takoj ob prihodu v stavbo Radia
Koper smo videle pevko Tinkaro Kovač in televizijskega voditelja in
glasbenika Andrea Flego, ki sta nas prijazno pozdravila.
Po končani predstavitvi dela na radiu smo odšli še na sedež koprske
televizije, kjer so nas prav tako prijazno sprejeli. Gospod nam je pokazal mali in veliki studio. V velikem studiu snemajo Primorsko kro-
Pri predmetu Državljanska in domovinska vzgoja ter etika so učenci
8. razredov po navodilih izvedli projekt na temo Stanje onesnaženosti pri nas in v svetu. Po skupinah so raziskovali, kako sta onesnažena zrak in voda, kako varčno ravnamo z energijo in kje vse
pristanejo odpadki. S pomočjo knjižnega in spletnega gradiva so
poiskali podatke o onesnaženosti sveta na splošno. Osredotočili pa
so se na Primorsko in Brkine. Posledice nemarnega vedenja ljudi
so tudi dokumentirali s svojimi fotografijami, ki so jih predstavili na
plakatih. Prišli so do kar zanimivih podatkov, ki bodo zagotovo služili tudi kot opozorilo, da je z naravo potrebno ravnati spoštljivo, saj
nam vsako brezbrižno dejanje vse pogosteje vrača s pobesnelostjo
v obliki naravnih nesreč.
Maja Starc
29
mladarije
Ozračje
Naša skupina je imela nalogo raziskati stanje onesnaženosti ozračja in
ugotoviti, zakaj je zrak umazan.
Začele smo z izbiro knjig v knjižnici. V knjigah smo našle veliko pomembnih in zanimivih podatkov. Gradivo s knjig nam je za začetek dela zadostovalo, zato smo takoj začele urejati besedila.
Prišle smo do naslednjih zanimivih ugotovitev:
· Onesnaževanje ozračja: Zaradi ogrevanja se bodo spremenili podnebje in naravna okolja na Zemlji. To bo po predvidevanjih povzročilo
pogosta sušna obdobja, ponekod pa bo preveč padavin, morje se bo
zvišalo in zaradi tega bo ogroženega kar 30 % prebivalstva. Grozi nam
tudi več monsunov, orkanov, poplav, suš ... Nekatere živalske in rastlinske vrste bodo najverjetneje izginile.
· Zakaj je zrak umazan?
Zrak najbolj onesnažujemo ljudje. To počnemo s kurjenjem smeti, fosilnih goriv, z izpušnimi plini avtomobilov …
V boju proti onesnaženosti se borimo že dolgo časa. Ponekod vse
več gradijo vetrne in sončne elektrarne. Tovarne so namestile čistilne
naprave, na avtomobile so namestili katalizatorje (zmanjšujejo izpust
plinov).
Poleg besedil smo dodale še dva članka, ki opisujeta razmere na Primorskem in po svetu. Dodale smo še nekaj naših avtorskih fotografij, ki razkrivajo, kako nemarni smo lahko ljudje.
Ko smo izbirale podatke, smo izvedele veliko poučnih stvari, kot je na
primer to, da države, ki oddajajo škodljive pline, ne škodujejo neposredno same sebi, ampak tudi drugim oddaljenim državam. Zrak najbolj
onesnažujemo ljudje, zato pa tudi trpimo posledice, kot so težje dihanje,
razne bolezni, slabo počutje …
Ugotovile smo, da je onesnaževanje ozračja velik problem, ki pa ga skušajo rešiti na različne načine in z različnimi ukrepi. Nekaj lahko storimo
tudi sami, in sicer tako, da ločujemo odpadke, če gremo lahko v šolo
peš, to tudi storimo, če le moremo, uporabljamo javni prevoz ... Gotovo
smo se vse naučile nekaj novega, kar nam bo tudi v prihodnosti koristilo.
Eva Urbančič, Ana Miklavec in Špela Stavanja, 8. b
Divja odlagališča odpadkov
Naša skupina se je ukvarjala z onesnaževanjem okolja z odpadki. Najprej smo s pomočjo literature raziskali, s kakšnimi težavami se zaradi
odpadkov spopada svet, nato pa smo stanje onesnaženosti preverili
še v Brkinih. Raziskali smo tudi, kakšne so posledice onesnaževanja na
našem zdravju. Dodali pa smo še nekaj predlogov, kako te težave reševati. Na koncu smo izdelali tudi plakat.
Najprej vam bomo povedali, kaj odpadki sploh so? Odpadki so odvečne smeti, ki jih ne potrebujemo več ali se jih naveličamo. Te odpadke pogosto mečemo na odlagališča v naravi. S tem delamo škodo
sami sebi. Na odlagališčih se skotijo podgane, ki se lahko namnožijo
in pridejo v vas. S tem prinesejo nalezljive bolezni in lahko zelo ogrozijo naše zdravje in zdravje drugih. V mestih zboli največ ljudi zaradi
strupenih plinov (ogljikov monoksid), pa tudi odpadki so vsepovsod,
npr. na cestah, ulicah, pločnikih in celo v rekah ali morjih. V Brkinih je
več kot 100 divjih odlagališč. Vsaka vas ima vsaj enega, nekatera pa
tudi več. Mi smo se odpravili do nekaj večjih in jih tudi fotografirali,
fotografije pa smo predstavili na plakatu. Ta odlagališča bi morali očistiti in tako bi poskrbeli za lepšo okolico vasi in za boljše zdravje ljudi.
Poleg tega pa imajo vasi ekološki otok. Na vsakem je pet zabojnikov, in
sicer za papir, pločevinke, plastenke, plastično embalažo in steklo. V te
zabojnike razvrstimo smeti, ki jih kasneje reciklirajo in iz njih naredijo
nove in koristne izdelke. Sami pa se lahko pridružimo kakšni čistilni
akciji v okolici svoje vasi. Kot verjetno veste, bo potekala vseslovenska
akcija Očistimo Slovenijo prav v mesecu aprilu.
30
Nevarni odpadki so vsi odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. To so na primer jedke, strupene, zdravju škodljive in vnetljive snovi. Ti odpadki ostanejo nevarni, tudi ko niso več uporabni, saj
se ne razgradijo. Med nevarne odpadke spadajo: akumulatorji, baterije, strupi, barvila, čistila … Nevarne odpadke sproti prinašamo v
zbiralne centre. Kosovni odpadki so: bela tehnika (hladilniki, zamrzovalniki, štedilniki, televizije, računalniki, kolesa …). Tudi kosovne
odpadke lahko oddamo na zbirnih centrih, lahko pa jih hranimo
doma in oddamo v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov.
Če bomo poskrbeli, da bodo odpadki dobili pravo mesto, bo naše
okolje lepše in čistejše in nam bo tako vračalo zadovoljstvo in predvsem ZDRAVJE.
Klemen Vitez, Matevž Sosič, Klemen Hribar in Simon Benčič, 8. b
Prispevka iz ustvarjalnega podaljšanega bivanja,
z učiteljicama Iris Birso in Lucijo Prihavec
ZDRAVJE
Zdravje je pomembno,
zato jemo sadje in
zelenjavo, ki rima se
s slavo.
Danes energije imam do ušes,
mogoče pa še čez.
Sadje in zelenjava
sta res zdrava,
solata pa je zame ta prava.
ZDRAVA PESEM
Mmm se še obliznem,
Če hočemo ostati zdravi,
potem pa v posteljo šviznem,
moramo biti v naravi.
saj jutri čaka me nov dan,
Jesti moramo sadje in zelenjavo,
in če bom zaspana,
da bo življenje pravo.
imam sadje in zelenjavo,
da bom zdrava.
Vsako leto k zdravniku na pregled,
Klarisa Sinlovič, 4. b
da nam da kakšen nasvet,
kako ostati zdrav,
vesel in klepetav.
Če smejiš se zadosti, nikoli ne zboliš,
ampak pazi, da krohotavo bolezen ne dobiš.
Če jo pa imaš,
se gotovo sedaj krohotaš.
Nik Nikolič, 4. b
mladarije
Revija NAŠA POMLAD 2010
Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje sta nastopila
na območni reviji pevskih zborov NAŠA
POMLAD 2010. Revija je potekala 23. marca
v Kulturnem domu Srečka Kosovela Sežana. Pod dirigentsko roko Anite Penko in klavirske spremljave Jelke Bajec sta se OPZ in
MPZ predstavila s štirimi pesmimi. Na reviji
so nastopili še otroška in mladinska pevska
zbora iz OŠ Divača in OŠ Komen. Strokovna
spremljevalka revije prof. Majda Hauptman
je oba zbora hrpeljske šole pohvalila predvsem z vidika zvočne barve. Oba sta prejela
tudi priznanje za udeležbo na reviji.
Anita Penko
Na Podružnični šoli Obrov smo
učenci po zimskih počitnicah
veselih obrazov vstopili v svoje učilnice.
Vsi skupaj smo se razveselili novih
oken in prepleskanih sten ter
povsem novih laminatnih tal.
Za vse to se zahvaljujemo Občini
Hrpelje - Kozina, izvajalcem del ter
vsem, ki so poskrbeli, da je naša
majhna šola sedaj čudovita.
Učenci in učiteljice Podružnične šole
Obrov
ODPRTA MEJA
V petek, 19. marca, smo se petošolci in četrtošolci odpravili v Botač na prireditev »Odprta meja«. V Botač smo prišli po Poti prijateljstva. Med potjo smo se zelo zabavali. Kadar je
bilo ob poti kaj zanimivega, nas je naš vodnik
Vojko Dobrila ustavil in nam podal razlago. V
Botaču so nas pričakali s toplim čajem. Kmalu
so se nam pridružili še učenci iz treh zamejskih šol in prireditev se je začela. Vsaka skupina učencev je zapela dve pesmi. Kmalu po
koncu prireditve smo se odpravili proti Beki.
Pot je bila precej strma, zato smo na cilj prišli
zelo potni in zadihani. Utrujeni in polni lepih
vtisov smo se z avtobusom odpeljali v šolo.
Ela Bolčič, 5. a
31
mladarije
Na prireditvi ob dnevu žena
Bližal se je osmi marec. V šoli smo pripravljali čestitke, učili smo se pesmi za mame …
skratka, ves teden se je vrtel okrog osmega
marca. Želeli smo si, da bi ta praznik čim
lepše praznovali. Mame so bile zelo radovedne in komaj so čakale nastop v Kulturnem domu Hrpelje. V šoli so nam naročili,
naj svojim mamam in babicam napišemo
prav posebno pesem, ki jo bomo recitirali
na predstavi. In končno je prišel dan, ko je
bil nastop za mamice in žene. Poleg drugih
smo tudi mi petošolci nastopili s pesmijo
Ljubezen mamina. Tisti, ki so nastopali, so
imeli kar srečo, saj so nekaterim mamam
in babicam pa tudi drugim iz oči pritekle
solze. Nastopilo je kar nekaj harmonikarjev,
med njimi tudi najmlajši učenci Nika Polesa, Navihani lisjaki in še mnogi drugih. Ob
izhodu iz dvorane je mame petošolcev čakalo še eno lepo presenečenje: njihovi por-
treti, ki smo jih učenci sami naslikali. Čeprav
se vse mame na portretu niso prepoznale,
so bile vseeno vesele. In ker je bil to njihov
dan, so pri izhodu dobile vsaka svojo rožico. Nam, nastopajočim, je bilo lepo in upamo, da je bilo tudi vam.
Ana Godina in Maja Godina, 5. b
www.mdpm.si
UTRINKI Z MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA
PARLAMENTA KRASA IN BRKINOV
»STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA«
Učenci in delegati osnovnih šol Sežana, Divača, Dutovlje, Komen in Hrpelje so na 20.
otroškem parlamentu v Tomaju 15. marca
2010 razpravljali o načinih kljubovanja in
boja proti stereotipom, rasizmu in diskriminaciji.
Mlade parlamentarce in njihove mentorje
so pozdravili predstavniki lokalnih oblasti:
župan Občine Sežana Davorin Terčon, podžupan Občine Komen Igor Zega in predstavnica Občine Hrpelje - Kozina Minka
Kos. Učenci Osnovne šole Dutovlje so nam
za uvod prikazali bogat kulturno-zabavni
in poučni program v duhu obravnavane
teme letošnjega parlamenta, zatem pa so
predstavniki šol predstavili sklepe šolskih
parlamentov, ki so nastali med šolskim letom na osnovi predhodnih razprav po razredih. Taka so njihova razmišljanja:
»Če hočeš videti, moraš gledati s srcem; bistvo je očem nevidno«.
Stereotipi nastanejo, ko sveta ne doživljamo osebno, ampak nekritično ponavljamo
in brez lastne presoje sprejemamo, kar
nam drugi posredujejo. Stereotipi pomenijo ustaljeno prepričanje ene skupine ljudi
o drugi in gre največkrat za posmehljive
opise lastnosti neke skupine ljudi, kar običajno nastane na podlagi poenostavljanja,
pretiravanja in posploševanja. Stereotipe
mnogokrat uporabljamo kot opravičilo za
diskriminatorno in ponižujoče obnašanje.
Ljudje smo si v marsičem različni in nemalokrat smo zaradi neznanja in pomanjkanja
pravih informacij netolerantni do drugačnosti in krivični do drugih. Velikokrat se
zgodi, da imamo o nekom slabo mnenje
le zato, ker je pripadnik druge rase, kulture, narodnosti ali vere, čeprav tej osebi še
nismo dali priložnosti, da bi jo resnično
spoznali. Predsodki velikokrat nastanejo zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ali zaradi
nepoznavanja kulture, vere, navad, ki niso
vsakdanje v domačem okolju in jih zato
ne razumemo. Prav razlike in sprejemanje
različnosti pa nas bogatijo in prispevajo k
boljšim odnosom med nami.
Mladi pogostoma opažamo nastanke stereotipov in diskriminatornega obnašanja
v domačem okolju. V šoli so najpogosteje
tarča učenci, ki imajo učne težave, prav
tako učenci močnejše ali manjše postave,
učenci iz revnejših družin, ki si ne morejo
privoščiti obleke znanih blagovnih znamk,
priseljeni učenci ... V okolju se srečujemo
s predsodki, povezanimi z veroizpovedjo,
spolno usmerjenostjo, različno narodnostjo, različnimi kulturami. Nad pripadniki se
izvaja besedno in v manjši meri tudi fizično
nasilje in so tarče posmehovanja, zmerjanja, norčevanja. Nekateri učenci svoje vrstnike zaradi drugačnosti izključijo iz svoje
družbe. Ko pride do konfliktov v komunikaciji zaradi razhajanja v mišljenju, navadah,
kulturi, smo v reševanju sporov običajno
nestrpni, krivca za morebitno škodo, povzročitelja konflikta navadno iščemo pri
drugih in manj pri sebi. Mladi ugotavljamo,
da je tako ravnanje napačno, zato spodbujajmo strpnost in sprejemajmo drugačnost
ter se imejmo radi.
Spoznavanje drugačnosti in pridobivanje
znanja ter informacij o nepoznanih ljudeh,
32
kulturah, rasah, narodnostih, verstvih itd. je
osnova za preprečevanje nastanka diskriminacije, rasizma in stereotipov.
V medsebojnem komuniciranju imamo
pravico do svojega mnenja, vendar ne
smemo biti pri tem žaljivi in nesramni do
drugače mislečih. Če se kdo do nas obnaša neprimerno, mu ne smemo vračati milo
za drago, saj tako izkazujemo nizko raven
kulturnega dialoga in obnašanja, pomanjkanja razgledanosti, znanja, srčne kulture in
duhovnosti.
Ko se zalotimo, da enostransko razmišljamo
in krivično zaznamujemo ljudi na podlagi
stereotipov in predsodkov, se spomnimo
izjem, ki ta razmišljanja rušijo. Namesto stereotipnih oznak, ki prizadenejo, se raje poslužujmo pozitivnega razmišljanja o ljudeh.
»V odnosu do sočloveka ravnaj tako kot želiš, da bi drugi ravnali s tabo!«
Po končani razpravi so sledile volitve. Na
Nacionalnem otroškem parlamentu v Državnem zboru RS, ki je potekal 22. marca
2010 v Ljubljani, je mlade parlamentarce
zastopala Zala Mlač, predstavnica Osnovne
šole Srečka Kosovela Sežana.
zbrala: Ana Pangos, Medobčinsko društvo
prijateljev mladine Sežana
pretekli čas
BRKINSKE STEZICE
V nedeljo, 21. marca, smo se nekateri učenci 5. razredov udeležili nastopa v Ilirski Bistrici. Nekateri so tja odšli z avtobusom,
druge pa so tja pripeljali starši.
Ko smo prispeli, so nam kot gostoljubni
Brkinci na mizo prinesli narezek, piškote in
pijačo. Postregli smo si lahko z vsem. Nato
smo se preoblekli in odšli na vajo, kjer smo
zapeli Dekle je zajemalo z vedrom vodo in
zaplesali ples zibenšrit. Predstava se je začela. Kmalu smo bili na vrsti. Hitro smo odšli
na oder, kjer smo najprej zapeli, potem pa
še zaplesali. Občinstvo nas je nagradilo z
glasnim ploskanjem. Po nastopu smo odšli
z odra in se preoblekli. Zelo smo bili zadovoljni s svojim nastopom. Odšli smo nazaj
v dvorano gledat druge točke. Med njimi
tudi pogovor z go. Slavko, ki je napisala
knjigo Brkinske stezice. Na koncu so nekateri ansambli zaigrali nekaj pesmi. Zadnja je
bila Na Golici.
To nedeljsko popoldne je bilo zame zelo
prijetno doživetje. Komaj čakam naslednji
nastop.
Domen Pregeljc, 5. a
V nedeljo sem se na nastopu počutil zelo
dobro. Najlepše mi je bilo, ko smo plesali.
Upam, da se bomo tudi na drugih nastopih
tako dobro odrezali.
Simon Klun, 5. a
Karlo Sosič
Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem
opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in
drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je
bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih
številkah letošnjega glasila.
Kozina pred 100 leti
Mesnica Ivana Ponikvarja je sezidana leta 1893. Od
tedaj je stalno mesnica še danes. Na Kozino je prišel
iz Preserja pri Ljubljani ter se na Kozini poročil. Žena
je bila tudi iz Preserja. Imeli so 5 otrok, 4 ženske in
enega moškega. Fanta so Italijani ubili leta 1920. Potem se je poročila starejša hči, tudi z mesarjem Ivanom Cerkvenikom. V zakonu so imeli sina in hčer, hči
je poročena in vodi mesnico od podjetja iz Il. Bistrice.
Druga mesnica je bila od F. Šturma, še starejša od Ponikvarjeve. Prevzel jo je od svojega očeta Jožefa Šturma. Imeli so samo enega sina in hčer, hči so je poročila
v Kozini na kmetijo. Franc je ostal doma in se poročil.
V zakonu so imeli 5 otrok. Mesnica in lesna zaloga od
Lavrenčiča iz Postojne so se dobro obrestovale, ker tiste čase so se ljudje posluževali takozvanih prekupčevalcev furmanov in je bil les toliko dražji kot v zalogi.
Po prvi svetovni vojski pa ni bilo več tako ugodno, ker
Italijani so vse take obrtnike, kateri ni trobil v njihov
rog, obdavčili tako, da je šel vsak dan nazaj ter se s težavo prerival za vsakdanji kruh. Starejši sin Milan se
je poročil leta 1943. Hči Marija je bila zaprta že 1942
do razpada Italije. Sina Stojana so pred hišo ustrelili
(3. del)
Nemci leta 1944. Leta 1948 je umrl starejši sin Milan.
Za njim še oče in žena, le žena Frančiška je dočakala
92 let. Sin Zvonimir je preživel taborišče Dachau od
1942 do osvoboditve. Danes upokojenec v Kopru. Hči
Milana je končala fakulteto ter je uradnica pri banki v Kopru. Sin še študira na fakulteti v Ljubljani. Še
vedno gospodinji hči Marija in Zorana. Hiša, ki je bila
zazidana za upravo in stanovanje, je bila zaloga piva
Dreher iz Trsta. Zazidala se je leta 1900. Prvi ustanovitelj je bil Roman. Imeli so pa enega stalnega uslužbenca; ob sobotah poleti tudi po dva in voznika. Izkopali so ogromno ledenico za led poleti, pozimi so vse
okoliške vasi vozili kmetje led, za tiste čase so prav
dobro plačevali, led se je obdržal celo leto. Za Romanom je prevzel en gvišen »Hoge«, upokojeni financer
Kočevar. Po njem nek Tavčar Peter. Več let je kraljeval, se je prenajedel belega kruha, tako da ga je uprava razrešila. Za njim pa nek gotov Konobel, tudi on je
bil še precej časa, ampak piva ni več tako šla, je prevzel podružnico banke »Venezia Giulia« dokler ni šla
v konkurz in likvidacijo. Po svobodi je prešla hiša pod
narodno imovino. Pod šopo nad ledenico je napravil
33
pretekli čas
Mihalič žago. Za njim je prevzel Vodopivec »Hvala« ter
nadaljeval in preurejal iz starega v novo. Toljko časa,
dokler ni vse skupaj zgorelo. Nastalo je novo podjetje,
katero je na novo zgradilo hišo in nove žage. Še danes
je zaposlenih okoli 35 ljudi, »Podjetje Lesograd«. Pri postaji je zazidal hišo železničar Franc Karobe, je pa bil
kmalu preložen v Trst, tako da hiša je postala stanovanjska. Šele leta 1935 jo je kupil Fran Sosič ter danes
služi njegove svojce. Drugo hišo pri postaji je zazidal
Mihael Dariš, železničar leta 1907. Imel je dva sina,
eden je bil mizar, se poročil ter odšel v Ameriko in
tam umrl. Drugi je bil ključavničar v Mariboru in hišo
prodal leta 1948 Abramu, ki danes živi v njej. Tretjo
hišo pri postaji je zazidal Nemec restavrator Raurer,
imel je sina in hčer. Hči se je poročila z uradnikom,
sin pa je umrl. Po prvi svetovni so se preselili v Jugoslavijo le hči z možem, ker oče in mama sta na Kozini
umrla. Tedaj je kupil hišo pok. Uršič, danes je od hčere
od pok. Uršiča. In četrto hišo je zazidal leta 1909 Uršič, v kateri je bila gostilna, ki je bila v svetovni vojni
zlata jama za vsemogoče. Danes jo ima tudi ena hči
od pok. Uršičevke. Te hiše so pri postaji zazidane za
časa bivše Avstrije, do leta 1911. V vasi je pričel zidati
pok. Ivan Sosič železničar, doma iz Kozine, v zakonu
je imel 6 otrok, tri sine in tri hčere. Ena hči Olga je
umrla v Zagrebu, starejši sin doma in en sin je padel
v NOV. Danes živi starejša hči v Trstu, druga poročena na Kozini in najmlajši sin doma kot upokojenec z
malim posestvom, poročen, brez otrok. Hišo v stajah
je zazidal nek Blažina brzojavni mojster. Do svoje premestitve v Trst je bil zelo zaveden in požrtvovalen sodelavec pevskega zbora in večen marljiv blagajnik. Po
premestitvi je kupil hišo Fran Benčič krojač, doma iz
Hrpelj, poročen, v zakonu je imel štiri otroke, dve hčeri in dva sina, kateri so še vsi štiri živi. Starejša hči je
vdova v Trstu druga pa v Argentiniji. Starejši sin živi
v Ptuju kot pošteni uslužbenec. Najmlajši v Kopru,
tudi upokojenec. Vsi štiri so še danes v pravem pomenu besede prav pravi in zavedni. Drugo hišo v stajah
Stara fotografija
Na prejšnji pustni fotografiji se ni prepoznal nihče.
Zato nagrada ostaja nepodeljena.
Pred vami je nova uganka.
Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki
in kje je bila posneta oziroma ali se kdo celo prepozna?
Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu
ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 150
oziroma po elektronski pošti: [email protected].
34
je zazidal Anton Benčič iz Hrpelj, po poklicu čevljar in
žena mu je bila šivilja. S tem sta se preživljala onadva
ter sinova in ena hči. Kmalu po kapitulaciji Avstrije so
se preselil v Jugoslavijo. Hči se je poročila Lukan in
so imeli troje otrok. Hči Ljubica je na občini Vrhnika
že dolgo dobo, druga v službi pri notranji v Ljubljani
in sin oficir v J.A. Za časa osvobodilne borbe so bili
zelo preganjani. Starši sta oba umrla še ne stara. En
sin živi nekje na Hrvaškem in drugi nekje na Gorenjskem tudi kot upokojenec. Tedaj ko je odšel Benčič v
Jugoslavijo, je kupil hišo Milič iz prve svetovne invalid. Nastavil je gostilno, ki je prav dobro uspevala, do
svobode. Postala sta stara in opustila gostilno. On je
potem kmalu umrl, a ona živi večinoma pri nečakinji
v Polju pri Ljubljani. V hiši je najemnik. Četrto hišo
je zazidal gotov Stegu, brzojavni prožni mojster. Do
razpada Avstrije so živeli v Kozini le še par let pod Italijo, potem so se preselili v Jugoslavijo. Kjer so otroci
doštudirali, starejši inženir, hči profesorica. Starši so
že pomrli. Nekaj časa potem je stanovanjska hiša pogorela. Po svobodi so jo obnovili ter je last skupnosti.
Do tukaj so opisane hiše, katere so se večinoma sezidale za časa Avstrije. Od tukaj naprej so hiše zazidane
pod Italijo. In sicer, prva je, v kateri je danes lekarna
in ambulanta. Zazidal jo je trgovec tedanjih sifonov in
»pašaret«, nek Stumf iz Trsta. Ko jo je končal ter jo
hotel odstopiti za proizvodnjo, so mu napovedali velik
davek, jo je enostavno pustil za stanovanja, kar služi
še danes ter je last skupnosti. Drugo je zazidal Andrej
Medved za lastne potrebe. Medved je umrl, žena živi
s hčerjo, zetom in dvema vnukinjama. Tretjo hišo je
zazidala uprava železnice za dvej družini. Kar še danes v njej stanujejo samo železničarji. Četrto hišo pod
Italijo je zazidala vodna uprava za čuvaja vodovoda.
Kupil jo je zet od pok. Sosiča, kjer živi danes vdova
pokojnega. Zet in hčerka sta v Ljubljani v službi, sin
pokojnega se je ponesrečil pri vojakih v Afriki.
(se nadaljuje v naslednji številki)
za vsakega nekaj
REDNI OBČNI ZBOR BRKINSKE GODBE 2000
V soboto, 20. marca, se je v prostorih OŠ v Hrpeljah odvil redni občni zbor društva Brkinska godba 2000. Udeležili smo se ga v velikem
številu, skupaj z nekaterimi gosti iz Občine Hrpelje - Kozina, z županom Zvonkom Benčičem Midretom na čelu. Poleg župana so nas s
svojo prisotnostjo počastili občinski svetniki Breda Filipovič, Slavko
Gerželj in Peter Boršič ter Ester Mihalič iz občinske uprave.
Po izvolitvi delovnih organov zbora in sprejetju predlaganega
dnevnega reda smo z velikim zanimanjem prisluhnili poročilom
komisij in organov društva. Na podana poročila je bila odprta
razprava, poročila so bila nato tudi soglasno sprejeta. Predsednik
upravnega odbora društva Marko Filipovič in dirigent Tomaž Škamperle sta prisotnim tudi predstavila načrte in smernice delovanja
društva v letu 2010. Še enkrat sta nas spomnila na veliko delo, ki
naše društvo čaka prav letos, ko praznujemo 10. obletnico delovanja. V razpravi se nismo izognili niti članarini in sklenili, da je znesek
članarine za leto 2010 za »aktivne« člane (godbenike) 10 €, za vse
ostale (podporne) člane pa 15 €.
Dogajanje je po pričakovanjih postalo zanimivo šele pri zadnji točki
Praznovanje
8. marca v Ocizli
Še eno praznovanje osmega marca v Ocizli je za nami in kot vedno je bilo tudi letošnje zelo lepo. Vaščanke in vaščani smo praznovali v vaškem domu, ob dobrotah, ki so jih pripravile naše
pridne domačinke, in ob žlahtni kapljici. Druženje je bilo prijetno. Na koncu so vse žene, mame, none in dekleta prejele rožico.
ŠKTD Zveza Ocizla
Župan Zvonko Benčič Midre je Brkinski godbi 2000 izročil ključe novih prostorov
dnevnega reda »Predlogi in pobude«. Najprej se je v razpravo vključil
občinski svetnik Slavko Gerželj in nam čestital za naše delovanje, ob
tem pa društvu podaril pet izvodov svoje knjige fotografij. Največje
presenečenje pa nam je prav na koncu pripravil naš župan. Osuplim
prisotnim je najprej v dramatičnem tonu sporočil, da Brkinska godba
na žalost ne bo več mogla imeti vaj v prostorih OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje. Ko smo se vsi presenečeni pričeli spogledovati,
pa je, s stežka prikritim nasmeškom, iz žepa potegnil šop ključev in
vsem oznanil, da je Brkinska godba 2000 DOBILA NOVE PROSTORE!!!!!
Po dvorani se je razlegel vzklik veselega presenečenja in skoraj stekli
smo proti občinski zgradbi, kjer bodo v prostorih nekdanjega gostinskega lokala kmalu zaživeli naši novi prostori. Že smo pričeli kovati
načrte o zavesah, opremi, postavitvi orkestra in veselju ob pravkar
slišani novici kar ni in ni hotelo biti konca.
Končno smo se uspeli toliko zbrati, da smo prijeten večer zaključili
s tradicionalno zakusko.
UO BG 2000
Raznašanje glasila
Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na Občino Hrpelje - Kozina
in nam sporočite svoj naslov. Glasilo dobite brezplačno tudi v
kiosku na Kozini ali na občini.
Prihodnja številka bo izšla 11. maja (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila).
Vsem, ki prejemate glasilo po pošti na vaš naslov (bralci glasila,
ki niso iz naše občine, pa vseeno želijo prejemati naše glasilo),
se opravičujemo, ker smo imeli težave s seznamom prejemnikov, zato marsikdo med vami glasila v februarju in marcu ni
prejel. Seznam smo spet vzpostavili, če pa aprilske številke niste prejeli, vas naprošamo, da nas o tem obvestite na naslov:
Občina Hrpelje - Kozina, Za glasilo, Hrpelje, Reška c. 14, 6240
Kozina, ali z e-pošto: [email protected].
Uredništvo
35
za vsakega nekaj
MALI OGLASI
Prodamo Volkswagen Golf, Basis 1.4, bencin, letnik 2000,
150.000 km, s klimo. Info: 031 645 515
****
Oddam enosobno stanovanje v najem, 36 kvadratnih metrov,
v Hrpeljah. Vseljivo takoj. Info: 041 907 809
****
ŠKD Tatre išče parcelo, in sicer travnik ali gozd v okolici Kozine
ali Hrpelj, lahko tudi v smeri Krvavega Potoka, za namene
športnih aktivnosti. Info: 041 503 782, e-mail: paintball@brkini.
si
*****
Iščemo pridno študentko za priložnostno delo
v gostinstvu. Dobro plačano. Gostilna in pizzeria »Ž2«, 031 649 265 ali 031 649 298
Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure:
od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od
12.00 do 15.30 ure) ali po telefonu: (05) 6800 150.
PRVOMAJSKA BUDNICA
Tudi letos vas bo Brkinska godba 2000
na prvomajsko jutro zbudila s pesmijo!
Usklajevanja s predsedniki krajevnih skupnosti še potekajo, zato bomo točne ure po posameznih krajih objavili na oglasnih deskah vasi. Prijazno vabljeni, da se nam
pridružite!
V primeru slabega vremena budnica odpade.
UPRAVNI ODBOR
BRKINSKE GODBE 2000
INTERVENCIJE PGD MATERIJA
V JANUARJU IN FEBRUARJU 2010
Ponedeljek, 4. januar 2010, ob 12.02
Na glavni cesti v naselju Tublje se je zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Obrova proti Kozini,
je zapeljal z vozišča in bočno trčil v obcestno drevo. V nezgodi sta
bila voznik in sopotnik telesno poškodovana in sta ob trku ostala
ukleščena v vozilu.
Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD
Materija in trije ZGRS Sežana. Na kraju so gasilci izvedli požarno varovanje, pomagali zdravstvenemu osebju pri nudenju prve nujne pomoči,
s tehničnim posegom rešili poškodovani osebi iz zverižene pločevine
in pomagali pri transportu poškodovancev v reševalo vozilo.
Četrtek, 21. januar 2010, ob 12.50
Ob železniški progi pri vasi Prešnica se je vnel manjši travniški požar.
Na intervencijo sta izvozila dva gasilca PGD Materija, vendar pa je
požar zaradi mokrega terena še pred njunim prihodom ugasnil.
Četrtek, 28. januar 2010, ob 14.40
Vlak, ki je vozil iz smeri Ljubljane proti Kopru, je ob železniški progi
med Kozino in Prešnico povzročil šest travniških požarov, ki so se
širili na podrast in bližnji gozd.
Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so takoj ob prihodu na požarišče zaprosili
za pomoč ostala društva Kraške gasilske zveze, saj se je požar hitro
širil. Zaradi izredno zahtevnega terena je bil požar dokončno pogašen šele ob 19.00 uri, zajel pa je več hektrajev površine. Skupno je
bilo na intervenciji prisotnih 40 gasilcev PGD Materija, ZGRS Sežana, PGD Povir, PGD Senožeče, PGD Lokev, PGD Divača in PGD Sežana, na kraju pa je bil navzoč tudi poveljnik Civilne zaščite Občine
Hrpelje - Kozina.
Sobota, 6. februar 2010, ob 23.00
Na glavni cesti pred Krvavim Potokom se je zgodila prometna nesreča. Voznik terenskega avtomobila, ki je vozil iz smeri Krvavega
36
Potoka proti Kozini, je v levem ovinku zapeljal z vozišča in bočno
trčil v obcestno drevo. V nezgodi je bil voznik telesno poškodovan
in je ostal v vozilu.
Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev
PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so izvedli požarno varovanje in
izklopili vire energije ter pomagali zdravstvenemu osebju pri transportu poškodovanca v reševalo vozilo.
Četrtek, 25. februar 2010, ob 09.27
Občan je obvestil RCO Postojna, da je ob železniški progi Kozina–
Prešnica opazil dim. Na intervencijo so izvozili štirje gasilci PGD Materija, ki so ob prihodu na kraj ugotovili, da zaposleni železnice čistijo in kurijo grmičevje ob progi, zato intervencija ni bila potrebna.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
MATERIJA
Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija
[email protected]
za vsakega nekaj
Februar in marec 2010 – Amaterska vremenska
postaja Gradišče pri Materiji Februar smo pričeli s staro januarsko snežno odejo in nizkimi temperaturami. Tako
je bila že prvi dan najnižja mesečna temperatura –12,9 °C ob 07:29. Po 4. februarju
se je otoplilo, pričelo je deževati in pobirati
snežno odejo, ki je do takrat znašala dobrih
10 cm. Po 6. 2. se je deževje umirilo in temperature so zopet padle na zimsko povprečje, kar je omogočilo, da se je snežna odeja
zadržala do novega sneženja dne 10. 2., ko
je zapadlo dobrih 8 cm pršiča. Snežilo je
še celo naslednjo noč in zjutraj je bilo na
merilnem mestu za 23 cm snežne podlage.
Zaradi močne burje v sunkih do 46 km/h
pa je sneg prenašalo naokoli in gradilo zamete. V drugi polovici meseca se je otoplilo
in zopet je deževalo. Pihal je jugo v sunkih
do 35 km/h in topel veter je do 20. 2. polizal
ves sneg. Tega večera pa je dež obrnilo na
sneg in naslednje jutro je bilo 13 cm novega snega. Toplo vreme se je nadaljevalo do
24. 2., ko so bile temperature tudi do 7,2 °C
in je izginila vsa snežna odeja. Sledil je še en
deževen dan, ko je padlo dobrih 30 mm/
m2 vode, zatem, pa se je zadnja dva dni zjasnilo in temperature so se ponovno vrnile v
zimsko povprečje. V tem mesecu smo imeli
20 dni s snežno odejo, kar je 57 dni v zimi
2009/2010.
Marec se je začel umirjeno in pomladno
toplo, saj je bil prvega dne Tmax kar 13,4
°C ob 14:30. V noči s 3. na 4. marec pa je rahlo snežilo in zjutraj smo imeli za dober cm
debelo snežno odejo. Po prehodni otoplitvi na prehodu iz meteorološke zime v pomlad se je močno ohladilo. Ob tem pa so
računski modeli vremena že nakazovali izredno močno burjo v naslednjih dneh. Zaradi izjemnega dogodka s povratno dobo
20 do 30 let bom o tem pisal podrobneje.
Ob koncu devetega tedna (v petek, 5., in v
soboto, 6. marca) se je prek Balkana proti
severovzhodu pomikalo območje nizkega
zračnega pritiska. Istočasno se je nad zahodno Evropo krepilo območje visokega
zračnega pritiska. Od severa je na območje
Alp in Jadrana začel pritekati hladen zrak.
V višinah se je iznad vzhodne Skandinavije
proti jugu in jugozahodu spuščala obsežna
dolina s hladnim zrakom, ki je segla vse do
Pirenejskega
polotoka. Osmega marca je že nastal zametek novega ciklonskega območja nad Pirenejskim polotokom. Pomikalo se je proti
severnemu Sredozemlju in se hkrati poglobilo. Tega dne so bili že prvi pravi sunki
burje v Gradišču, in sicer do 54,4 km/h, občutek mraza pa tudi do –20,9 °C. Naslednji
dan je imel ciklon središče že nad Korziko
in Sardinijo ter se je pomikal naprej proti
severni Italiji in severnemu Jadranu. K nam
je začel pritekati postopno bolj vlažen zrak,
hladen zrak pa se je že od prej zadrževal na
celotnem območju Alp. S svojim središčem
je bil najbližje našim krajem v sredo, 10.
marca, zjutraj in dopoldne. Ves čas je območje visokega zračnega pritiska vztrajalo
nad osrednjim delom Evrope, tako da je
bila razlika v zračnem pritisku med kraji severno od Alp in kraji ob severnem Jadranu
v času najmočnejše burje največja. V Gradišču je snežilo, temperature so se gibale pri
–5,0 °C, pihala je burja v sunkih do 58 km/h,
občutek mraza pa je bil povprečno –16,5
°C. Windrun (pot vetra) je znašal rekordnih
665,3 km/24 urah. Naslednje jutro se je burja umirila, imeli pa smo 20 cm snežne odeje, ki se je obdržala do 15. marca. Na srečo
ni bilo večje škode na našem območju, saj
je naravno zavetrje Brkinov ublažilo močnejše sunke. Pomlad se je vrnila na velika
vrata in do 20. marca so se dnevne temperature samo še dvigovale.
Robert Drgan, http://gradisce.zevs.si
Vir podatkov: ARSO Državna meteorološka služba
Vremensko društvo ZEVS – www.zevs.si
PODATKI:
FEBRUAR
MAREC (do 20. 3.)
Max. temperatura
Min. temperatura
Povprečna temperatura
Občutek mraza
Tmax < 0 °C – ledeni dan
Max. zračni tlak
Min. zračni tlak
Max. veter: Max. sunek vetra:
Smer vetra:
Windrun (pot vetra)
Max. padavine/24 ur: Mesečno padavine: Dnevi s snežno odejo:
Kumulativa snega:
12,3 °C 27. 2.
–12,9 °C 1. 2.
1,65 °C
–16,6 °C 10. 2.
3
1024,7 hPa 4. 2.
988,1 hPa 19. 2.
30,2 km/h 10. 2.
50,0 km/h 10. 2.
E – vzhodnik
4866.5 km
38,7 mm 19. 2.
138,8 mm
20
33 cm
13,4 °C 1. 3.
–10,7 °C 6. 3.
1,65 °C
–20,9 °C 10. 3.
3
1034,0 hPa 17. 3.
1005,2 hPa 4. 3.
39,6 km/h 9. 3.
58,3 km/h 10. 3.
E – vzhodnik
4925.4 km
6,8 mm 1. 3.
17,5 mm
5
21 cm
Mesečni graf:
37
za vsakega nekaj
GREMO V GARDALAND!
ODHOD: sobota, 15. maj 2010,
ob 6.00 uri zjutraj pred osnovno šolo v Hrpeljah.
Cena izleta: plača se cena vstopnice, ki je letos 24 EUR. Prevoz
financira Občina Hrpelje - Kozina.
Prednost imajo prebivalci Občine Hrpelje - Kozina.
Prijave sprejemamo v sprejemni pisarni občine oziroma na
e-pošto: [email protected] do zapolnitve prostih mest na
avtobusu. Plačilo vstopnice je na avtobusu.
Obveščamo vas, da je bil objavljen
Javni poziv delodajalcem za vključitev v enotno
Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Južna Primorska
za šolsko/študijsko leto 2010/2011
Predmet javnega poziva je izbor delodajalcev za vključitev v
enotno Regijsko štipendijsko shemo (v nadaljevanju RŠS) Južna Primorska v šolskem/študijskem letu 2010/2011. Delodajalci z
vlogo oddajo potrebe po štipendistih.
Na javni poziv se lahko prijavijo delodajalci, ki so:
• pravne osebe zasebnega prava,
• fizične osebe,
• javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki
državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti in ki imajo
sedež ali poslovno enoto na območju razvojne regije.
Štipendija iz RŠS je sestavljena iz treh delov:
• sredstva Evropskega socialnega sklada* (50 % dodeljene kadrovske štipendije),
• sredstva občin (10 %),
• sredstva delodajalcev (40 %).
Pogoji za vključitev, način prijave ter postopek izbire delodajalcev
so natančno opredeljeni v javnem pozivu.
Delodajalci, ki so že vključeni v RŠS, vlogo oddajo le v primeru novih potreb po štipendistih.
Rok za oddajo vlog: 20. 7. 2010.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki:
05 / 73 44 362.
Občina Hrpelje - Kozina organizira
tradicionalni izlet
v Gulliverlandijo v Lignanu!
Odhod: sobota, 12. junij
2010, ob 8.30 uri na parkirišču pred osnovno šolo v
Hrpeljah (povratek predviden
ob 20.00 uri).
Več informacij o samem zabaviščnem parku, primernem za
otroke, dobite na internetni
strani www.gulliverlandia.it.
Cena: vstopnina 10 EUR (nad 3
leta). Prevoz financira Občina
Hrpelje - Kozina.
Prednost imajo prebivalci Občine Hrpelje - Kozina.
Prijave sprejemamo v sprejemni pisarni občine oziroma
na e-pošto: [email protected] do zapolnitve prostih
mest na avtobusu (predvidena sta dva avtobusa).
Plačilo vstopnice je na avtobusu.
38
OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV
Partizanska cesta 82, 6210 Sežana
Tel.: 05 / 73 44 362, Faks: 05 / 73 00 258
e-pošta: [email protected], spletna stran: www.ora.si
POTUJOČA KNJIŽNICA
V mesecu aprilu 2010 bo potujoča knjižnica obiskala kraje v
Občini Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:
Kraj
Materija
Velike Loče
Gradišče
Markovščina
Slivje
Hotična
Brezovica
Rožice
Rodik
UraDatum obiska:
13.30–13.50 8. april 2010
14.00–14.30
14.40–15.20
15.30–16.00
16.10–17.00
17.10–17.30
17.40–18.10
18.20–18.40
8.30–9.00
22. april 2010
Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc
za vsakega nekaj
Marko Pogačnik: ELEMENTARNA
BITJA, inteligenca Zemlje in narave
Ljubljana, Iskanja, 1996
»V mesecih, ki so sledili, sem nato s pomočjo novo dojete občutljivosti svojih
rok na več krajih odkrival navzočnost
elementarnih bitij, vendar …«
Le kdo od nas jih ne pozna, elementarnih
bitij … Le kdo od nas bi danes črnolaso
deklico v rumeni obleki pustil sedmim štrenastim palčkom, ki na nobeni sliki niso bili
podobni otrokom, temveč z obrazi starcev
prihajajo domov v pospravljeno in očiščeno bajto. Ne eden, sedem jih je. In potem
so tisti, ki se skrivajo pod stebelci in nosijo
krila. In so take frfotajoče, za prst velike vile.
Še dandanes jih pobiram z različnih spletnih strani, da bi jih pokazala Lani. Ali da bi
občudovala lepoto, iskrivost, drobcenost,
njihova dobrodelna dejanja, njihovo prisotnost ravno takrat, ravno tam. Kjer je prav,
da so. Pa tisti s privihanimi ušesci, ki spominjajo na junake iz Zvezdnih stez, in tisti, h
katerim molimo, angeli varuhi, vodniki, svetniki in kdo še vse … Škrati, vile, rusalke…
Ko sem še živela tam, kjer pač sem živela, v
tisti stari, na nek način prepoteni hiši, je sredi stopnic visela božansko lepa tiskovina.
Prizor se je odvijal blizu potoka, razposajenost deklet s krili in lepota njihovih do tal
segajočih las je bila pravljična … Plesale so
v krogu, se smejale in nič kolikokrat me je
zaneslo v tisto njihovo krožnico, v tisti in tak
sončen dan, pa čeprav sredi stopnic, na pol
poti navzgor, na pol poti navzdol. Pa vendarle tam. Neka posebna energija je vela iz
tiste slike, ki jo je objemal star baročni okvir,
šipa se je pa že zdavnaj od tolikega veselja razpočila. Ja, to so ta elementarna bitja.
Človeški razum jih je dolga stoletja odrival.
In vendar nas ravno pravljice opominjajo
na skrite resnice. Lahko jim verjamete – ali
pač ne. Če pa jim verjamete, ali bolje, če
verjamete vanje, lahko delajo čudeže. Ravno zaradi odprtih src. Koliko vas na sprehodu objame drevo? Koliko vas poboža
skorjo tega ali onega grma, klobuček te ali
one gobe? Koliko vas se zahvali, da lahko
vdihuje vonj maha, lišajev, trave, ki raste?
Avtor, sicer kipar, se je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja z ženo in skupino prijateljev naselil v Šempasu pri Gorici.
Osnovali so alternativno skupnost, neke
vrste komuno, s katero so želeli vzpostaviti tesen, zavesten in ljubeč stik z Zemljo in
naravo. V sožitju so skrbeli za osnovne potrebe in si prizadevali povezovati umetnost
z naravo. Skupaj s pesnikom Iztokom Geistrom je avtor osnoval umetnostno gibanje pod vzdevkom OHO, ki se je ukvarjalo
s procesi preobrazbe na področju konceptualne umetnosti, »performansov« in »land
arta«. Uveljavljali so nova stališča, ki bi omogočala svet dojemati svobodno, brez vnaprejšnjih človeških projekcij, trdi Pogačnik.
Z elementarnimi bitji, kot so rusalke, škratje,
vile, duhovi ognja in druga podobna bitja,
s katerimi se ukvarja ustno izročilo že stoletja, morda tisočletja, so intuitivno in prek
meditacije vzpostavljali stik z neznanim.
Avtorja so nenehno vabili k »zdravljenju Zemlje« ravno zaradi sposobnosti vzpostavitve stika z omenjenimi bitji. Preko kiparske
dejavnosti se je začel zavzemati za pokrajino v tolikšni meri, da je razvil postopek,
imenovan litopunktura (»lithos« v grščini
pomeni »kamen«, »punctura« pa je latinska beseda za »vbod«). Zaznavna žarčenja
Zemlje se je moral najprej naučiti najti, šele
nato je lahko določal nevidne energijske
tokove, ki napajajo pokrajino s svojo močjo
(kot meridiani v človeškem telesu). Vsak litopunkturni kamen, ki ga postavi kot iglo
pri akupunkturi in zdravilno učinkuje na
energijski sistem pokrajine, je opremljen z
vklesanim znakom, kozmogramom, ki pritegne kozmične sile, da podprejo proces
zdravljenja. Novo metodo je prvič uspešno
uporabil v grajskem parku v Turnichu pri
Kölnu. Čustvena raven Zemlje se torej
izraža skozi prej našteta bitja. V knjigi avtor
vse tisto, kar ne more izraziti z besedami,
prikaže z risbo, z estetiko elementarnosti.
Med prebiranjem meni izredno zanimivega
načina razmišljanja ali, če hočete, podajanja v svet, pretipanega doslej preko pravljic
ali lastne domišljije, sem se večkrat spraševala, če je »tip totalno naelesdejan« ali naj
mu verjamem. Potem sem pomislila, da se
najbrž isto ljudje sprašujejo tudi ob mojih
mesečnih nakladanjih. Pa vendarle ... Nekaj
ali nekdo v nas se prebuja. Na začetku smo
taki tihi in sramežljivi, potem počaaaaaaaaaaasi postajamo glasnejši, samozavestnejši.
Ker se nam dogaja. Ja, tudi to. In pravzaprav
je čisto vseeno, če nam kdo verjame ali ne.
Ker tisti, ki mora vedeti, že ve. Tisti, ki je pripravljen, učitelja dobi.
Projekt, o katerem avtor piše, predstavi v
knjigi Ko se Boginja vrne (Ljubljana, Iskanja,
1993). Res je. Gre za zdravilca Zemlje. In res
je tudi, da se bliža dan, ko se bomo vsi delali, da nam je do našega modrega planetka
zelo dosti. In vsi bomo jemali v roke lopatke
in vile in take in onake pripomočke, da bi
pa vendarle očistili svet in da bi kričali: ejla,
tu sem, poglejte, kako mi ni vseeno. Pobožna želja. Čez dan ali dva bo enako kot prej.
Ker tisto, kar je potrebno očistiti, so človeški
možgani. Če so vozlišča energijsko očiščena, potem 17-ih aprilov ne potrebujemo.
Ker je vsak dan 17. april. Če vozlišča ponovno aktiviramo, očiščena, sanjsko svetla
in lepa, lahko prispevamo k planetarnemu
ravnotežju in zdravju vsak božji dan. Zveni
skoraj pravljično. Itak. Konec koncev, ali ne
pišem ravno o tem? A pozitivno in pohvalno je že to, da je volja. In kjer sta namen
in volja, se lahko gore premika. Ali smeti.
Želim vam obilo ekološko nastrojenih misli.
In morda nesite rožico tja, kamor bi odvrgli
prazno vrečko čipsa, ali nekaj pač. Zalijte jo
tu in tam. Da zakrije smeti v naših glavah.
Da si lahko potem mislimo, kako lep je ta
planet. In ja, zelo čisto vam želim v srcih, do
prihodnjič.
Patricija Dodič
Prijazno vabljeni v župnijsko cerkev v Slivje,
ki bo v nedeljo, 25. aprila,
gostila Moški pevski zbor Razpotje iz Cola nad Ajdovščino.
Zbor bo najprej sodeloval pri bogoslužju, po njem pa priredil še krajši koncert.
Maša bo ob 11.00 uri. Zbor bo zapel pod vodstvom mag. Barbare Kopačin.
39
za vsakega nekaj
Objavljamo povzetek nove Uredbe o vestnem delu (Ur. t. RS, št. 1/05), ki bo stopila v veljavo 1. maja 2010, ravno na praznik dela, in bo veljala za vse gospodarske
družbe, podjetja, javne zavode in javne službe. Za vas smo povzeli samo najpomembnejše določbe uredbe, ki močno vplivajo na razmere na delovnem mestu in
zadevajo pravice in dolžnosti delavcev.
UREDBA O VESTNEM DELU
(izbrane določbe)
11. člen
Bolniškega lista delavca delodajalec ne
sprejme več kot dokazilo za bolniški stalež.
Če gre delavec lahko k zdravniku, pomeni,
da lahko pride tudi v službo.
17. člen
Operacije so strogo prepovedane. Dokler
je delavec zaposlen na delovnem mestu,
potrebuje vse svoje organe. Ne sme dovoliti, da mu karkoli operativno odstranijo.
Delavec je bil zaposlen »cel«, zato velja vsak
operativni poseg na njegovem telesu za
hujšo delovno kršitev.
20. člen
Da se delavec ne bi preveč časa zadrževal
na stranišču, se pripravi razpored odhoda
na stranišče po abecednem redu. Vsi zaposleni, ki imajo priimek na A, opravljajo potrebo na stranišču v času med 8.00 in 8.20.
Vsi zaposleni, ki imajo priimek na B, opravljajo potrebo med 8.20 in 8.40, in tako naprej, do zaposlenega, ki ima priimek na Ž.
22. člen
Če delavec v predvidenem času potrebe
ne uspe opraviti, mora počakati do naslednjega dne, ko je ponovno na vrsti. Čas
uporabe stranišča je omejen na 2 minuti.
Po preteku 2 minut se oglasi sirena, zmanjka toaletnega papirja in vrata stranišča se
odprejo na stežaj.
24. člen
Vsak delavec prejme odločbo za 52 praznikov na leto. Za praznik veljajo vse nedelje.
27. člen
Suhim delavcem pripada ena ura odmora
za kosilo in morajo neprekinjeno jesti ves
čas odmora, da bodo videti zdravi. Delavcem normalne postave pripada 30 minut
odmora, prvih 15 minut zaužijejo kosilo,
drugih 15 minut tekajo v krogih okoli stavbe, v kateri so zaposleni, da obdržijo postavo. Debeli delavci imajo 5 minut časa, da
pojejo jabolko in spijejo kozarec dietne pijače. Delavec lahko prehaja iz ene kategorije v drugo, če izpolni pogoje glede telesne
teže, kar se preverja četrtletno.
40
32. člen
Delavec se mora oblačiti svoji plači primerno. Če je razvidno, da delavec nosi draga
oblačila, lahko delodajalec sklepa, da je
delavec finančno dobro preskrbljen, in mu
zato zniža plačo.
40. člen
Ko delodajalec zahteva višjo produktivnost,
to vsakokrat pomeni, da govori o produktivnosti delavca in ne o svoji.
41. člen
Če delavec ne opravi vsega predvidenega
dela v prvih 16 urah, mora delati še ponoči.
Če dela tudi ponoči ne uspe opraviti, se mu
prizna ena ura počitka, nato se postopek
ponovi.
48. člen
Smrt sorodnika ali druge bližnje osebe ni
razlog, da delavec manjka na delovnem
mestu. Mrtvemu delavec ne more več
pomagati, zato je njegov trud zaman in je
bolj koristno, če ga vloži v delo. V redkih
primerih, ko je prisotnost na pogrebih nujno potrebna, se je potrebno dogovoriti za
prestavitev pogrebnih svečanosti na pozni
večerni čas ali na nedeljo.
49. člen
Smrt delavca se sprejme kot opravičilo
za izostanek z delovnega mesta, a le pod
pogojem, da je delavec delodajalca o svoji
smrti obvestil najmanj 14 dni pred nastopom dogodka, da lahko v tem času delavec pripravi svojega naslednika. Delavec se
obveže, da bo pred smrtjo opravil vse svoje delo in dokončal vse projekte ter da bo
smrtni dogodek v vsakem primeru nastopil
pred dnevom izplačila plače.
51. člen
Delavcu v izjemnih primerih pripada dvig
plače. Ta se izračuna na podlagi količnikov,
pomnoženih z indikatorji, od česar se odštejejo faktorji, znesek pa se zaokroži s ponderiranjem odbitka. Če delavec meni, da je
po dvigu plače dobil nižji znesek denarja,
kot ga je imel prej, se delavcu obrazloži
postopek izračuna. Če je delavec še vedno
mnenja, da ima manj denarja, kot ga je imel
prej, se izračunani znesek nepreklicno prepolovi.
54. člen
Upokojitev je ukinjena. Delavec dela na delovnem mestu do svoje smrti. Ob nastopu
smrti delavca je delodajalec dolžan poskrbeti za nemoteno opravljanje tekočega
dela, zato delavca nemudoma prenese na
hodnik, kjer na mizi ali drugi primerni površini leži do pogreba. Obveščanje svojcev
ni potrebno, ker se smatra, da je delavec
zaradi nenehne prisotnosti na delovnem
mestu že izgubil vse stike z njimi.
66. člen – končna določba
Delavec mora biti popolnoma zvest svojemu delodajalcu. Delodajalec ne sprejema
nobenih vprašanj, komentarjev, pritožb,
jeznih izpadov, vznemirjanja ali namigov v
zvezi s to uredbo, saj lahko v nasprotnem
primeru ugotovi, da mu delavec povzroča
izredne psihološke travme, in ga toži za visoko odškodnino.
***
Verjetno ste kaj kmalu ugotovili, da se s to
uredbo malo hecamo. Vseeno pa je v vsakem hecu tudi nekaj resnice. »Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja …«
je še vedno zelo aktualna pesem, morda
zmeraj bolj.
Če pa smo bolj miroljubne sorte, se lahko
»sužnjelastniškemu« delodajalcu oddolžimo takole. Zatrdimo mu, da bomo na delovnem mestu dali od sebe 100 odstotkov.
Delodajalec bo seveda takoj za. Nato pa se
dosledno držimo dogovorjenega: v ponedeljek damo od sebe 12 %, v torek 23 %, v
sredo 40 %, v četrtek 20 % in v petek 5 %.
pripravila Nives Mahne Čehovin
(več internetnih virov)
za vsakega nekaj
KULTURNI DOM HRPELJE VABI
PREDSTAVA ZA OTROKE
»Kako je Nejc
prevzgojil babico«
»Beneški fantje«
sreda, 14. april, ob 17.00
petek, 16. april, ob 20.00
Igrata: Irena Prosen
in Klemen Janežič
Prisluhnimo večno mladim
skladbam te legendarne zasedbe!
Prijazno vabljeni!
Priporočena rezervacija mest.
(Predstava je bila marca
odpovedana zaradi
bolezni igralcev.)
Vstopnina: 10 EUR.
KONCERT
NAPOVEDUJEMO !
12. maj – predstava za otroke
PRIMORSKA POJE
.00
sobota, 24. april, ob 20
lje
pe
Hr
mu
do
v Kulturnem
ske
ven
Pravi primorski praznik slo
pesmi!
Vabljeni!
Organizirajo:
e in
ad
Javni skl RS za ljubiteljsk
sti,
kulturne dejavno
in
Moški pevski zbor Slavnik
a
zin
Ko
elje
Občina Hrp
Predavanje »MODRI L«
sobota, 24. april, ob 16.00
V občinski sejni sobi in
na parkirišču pred občino.
Vabljeni!
Organizira:
Svet za preventivo in vzgojo
v prometu Občine Hrpelje - Kozina
41
za vsakega nekaj
PRIMORSKA POJE v
Kulturnem domu
Hrpelje
sobota, 24. april, ob 20.00
V programu nastopajo:
- ZDRUŽENI MEŠANI PEVSKI ZBOR REPENTABOR,
REPENTABOR - SEŽANA, zborovodkinja Loredana Guštin
- OBALNI OKTET KOPER
STILNI NASTOP FRANCE MAROLT
- MOŠKI PEVSKI ZBOR PERGULA, SV. PETER, PIRAN,
zborovodja Matej Lazar
- ŽENSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENSKO
OBDOBJE NOVA GORICA, zborovodkinja Jožica Golob
- MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KUMAR, KOJSKO, Brda,
zborovodja Aleksander Sluga
- ŽENSKA VOKALNA SKUPINA DANICA, Sovodnje ob Soči,
zborovodkinja Patricija Rutar Valič
- MEŠANI PEVSKI ZBOR FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ,
ŠTEVERJAN, zborovodja Mirko Ferlan
TEČAJ PRVE POMOČI
ZA PODJETJA
Območno združenje RK Sežana organizira
8-urni tečaj prve pomoči za podjetja, ki
so po Pravilniku o organizaciji, materialu
in opremi za prvo pomoč na delovnem
mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) zavezana
usposobiti določeno število zaposlenih za
izvajanje prve pomoči.
Tečaj bo potekal 16. aprila od 14. do 18. ure in 19. aprila od
15. do 19. ure v prostorih Žito d.d., CP Gradišče (nekdanja
Droga), v Gradišču pri Materiji 51.
Zainteresirane vabimo, da se prijavijo na sedež OZRK Sežana na tel.
št. 05 / 730 50 22 ali 040 439 366 od ponedeljka do petka med 9.
in 15. uro.
Sejem
pri Tušu na Kozini –
vsak prvi petek v mesecu!
Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič
Uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm,
Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Škerjanc • lektorica: Nives Mahne Čehovin,
tisk: Tiskarna GLEM, Marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno
42
MODRI L
SPV Občine Hrpelje - Kozina je predavanje o varnosti v cestnem prometu „MODRI L“ prvič izvedel v lanskem letu. Ker
menimo, da je varnost v cestnem prometu vsako leto bolj
aktualna tema, smo se odločili, da predavanje ponovimo. Seveda ne bomo ponavljali istih tem kot lani, saj je na področju
varnosti ogromno zanimivih tem. V sodelovanju s Policijsko
postajo Kozina, Avtošolo iz Sežane, DARS – Regionalni center
za razvoj in upravljanje Kozina in PGD Materija želimo pripraviti zanimivo, predvsem pa poučno predavanje o novostih v
cestnem prometu.
Predavanje je namenjeno vsem voznikom, saj vemo, da se prometni predpisi in predvsem prometna infrastruktura nenehno
spreminjajo.
Vsi vozniki ste v soboto, 24. aprila,
vljudno vabljeni na predavanje
„MODRI L“ v Kulturni dom Hrpelje.
SPV OBČINE HRPELJE - KOZINA
Knjižnica Kozina
14. april ob 18.00, Marko Pogačnik: Zdravljenje Zemlje.
Kadar je beseda o zdravljenju, človek pomisli nase. Vendar se da
zdraviti tudi krajino. Pomembna in odločilna so vozlišča kozmičnih in zemeljskih pretokov, imenovana zmajeve črte, vodne likije,
akvastati, skozi katere Zemlja diha. Kipar in avtor svojo umetnost
posveča oživljanju in zdravljenju krajev. Avtor pripoveduje osebno zgodbo in opisuje svoja izhodišča in delovne postopke.
Z avtorjem se bo pogovarjal upokojeni veterinar Rafael Vončina.
20. april ob 18.00 v okviru Študijskega krožka »Spoznaj se«:
Pika Rainar: EFT (tehnika čustvenega osvobajanja)
Otroci, vabljeni 21. aprila ob 17.30 na pravljično uro Zgodbica o Šušku v izvedbi OŠ Divače, mentorici Monika Rebec in
Maja Škamperle.
PRISRČNO VABLJENI!
Izvedbo so omogočili:
Kosovelova knjižnica Sežana in Občina Hrpelje - Kozina
Knjižnica na Kozini vabi,
da prispevate izvod svoje diplomske
naloge, ki bi bila zanimiva za širše
občinstvo, za knjižnico na Kozini.
za vsakega nekaj
razpisujeta:
Gledališka predstava
v Materiji
Likovni natečaj projekta
VEZI UMETNOSTI na TEMO
NATEČAJA: REVŠČINA IN
SOCIALNA IZKLJUČENOST
V počastitev 8. marca, dneva žena, je PGD Materija v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina v goste povabilo igralce dramske sekcije Turističnega
društva Brest iz Brestovice pri Komnu.
Gledališko predstavo »Darilo«, veseloigro v treh dejanjih, so odigrali pred
številnim občinstvom v večnamenski dvorani matarskega gasilskega
doma. Poleg krajanov iz bližnjih vasi so si predstavo ogledali tudi iz bolj
oddaljenih vasi naše občine.
MC Podlaga in društvo »Vezi«
Namen projekta Vezi umetnosti je osveščanje širšega kroga javnosti o socialni izključenosti nekaterih skupin prebivalstva, v tem
primeru so to osebe s težavami v duševnem zdravju, in tako podirati predsodke glede teh oseb. Namen projekta vidimo tudi v
preprečevanju socialne izključenosti oseb s težavami v duševnem
zdravju, medsebojnem sodelovanju ljudi s težavami v duševnem
zdravju s širšo javnostjo, predvsem kot umetniško sodelovanje.
V okviru različnih aktivnosti, ki bodo potekale celo leto (ustvarjalne
delavnice, dramska skupina, literarni krožek, likovni natečaj, razstave), je razpisan natečaj, ki avtorjem omogoča samostojno predstavitev na različnih lokacijah po Sežani, sodelovanje na dobrodelni
dražbi z lastnimi deli, aktivno sodelovanje v projektu s svojimi
idejami, deli, možnostmi, avtorji bodo promovirani na tiskovinah,
predstavljeni spletnem katalogu in na zaključni dobrodelni dražbi.
Dela bo ocenjevala komisija v sestavi: akademski slikar
mag. Simon Kastelic, samostojna strokovna svetovalka
Mateja Palčič, dipl. umetnost. zgod., iz JSKD, in Goran Grabić iz MC Podlaga. Odločitve komisije so dokončne.
Koledarski potek natečaja:
- osebna oddaja del: med 24. in 29. aprilom,
- obvestilo o izbranih avtorjih, ki bodo razstavljali: do vključno
9. maja,
- razglasitev nagrajencev bo znana naknadno.
Nagrade avtorjem:
- samostojno predstavitev na različnih lokacijah po Sežani,
- sodelovanje na dobrodelni dražbi z lastnimi deli,
- aktivno sodelovanje v projektu s svojimi idejami in možnostmi,
v dogovoru z organizatorjem,
- promovirani bodo na tiskovinah, predstavljeni v spletnem katalogu in na zaključni dobrodelni dražbi.
Razpisni pogoji, prijavnica in dodatne informacije so na spletni
strani: www.mcpodlaga.com in www.drustvovezi.org. Pišete lahko na: [email protected] ali pokličete na
(05) 734 5004 ali 051 204 765.
Vodja projekta: Emilija Kastelic, [email protected]
MC Podlaga
Kosovelova ul. 4b, 6210 Sežana
www.mcpodlaga.com
[email protected]
Društvo za duševno zdravje in kreativno
preživljanje prostega časa »VEZI«
Štorje 26, 6210 Sežana
www.drustvovezi.org [email protected]
V veseloigri, ki jo je napisala in režirala vaščanka Brestovice Darja Zavadlal,
smo spremljali živahen življenjski vsakdan na kmetiji, prepleten z bolj ali
manj prijetnimi dogodivščinami in povezan s številnimi duhovitimi dialogi. Tok vsakdana preusmeri praznovanje zlate poroke none in nonota. Njuno
darilo utiša prej živahen dialog zakoncev in šele učinkovit recept zdravnice vrne življenje v stare tirnice.
Z gledališko predstavo v Materiji smo ponovno dokazali, da občani radi
obiskujejo različne prireditve, če jih »pripeljemo« njim bliže. Zaradi prireditev, ki se organizirajo po vaseh, pa ne bo nič manjši obisk prireditev v
Kulturnem domu Hrpelje, kjer se na veselje mnogih vedno nekaj dogaja
– kar je pohvalno.
Tekst in foto: Slavko Gerželj
27. april – dan upora proti okupatorju
Vljudno vabljeni
na proslavo ob Dnevu upora proti okupatorju,
v petek, 23. aprila 2010, ob 18.00 uri,
v Kulturni dom Hrpelje.
V Kulturnem programu bodo nastopili:
OŠ DBB Hrpelje
Moški pevski zbor Slavnik
Recitatorja Bojan Podgoršek in Igor Rojc
Organizira:
Občina Hrpelje-Kozina
Občinsko združenje borcev za vrednote NOB
43
za vsakega nekaj
Vabilo na brezplačni XVI.
paintball turnir na Tatrah
Vabljeni v Prešnico!
Športno kulturno društvo Tatre organizira brezplačni neprofesionalni paintball turnir na Tatrah, ki se bo odvijal 27.
aprila 2010, s pričetkom ob 13. uri na
poligonu na Tatrah.
Aprila bomo v Prešnici v stari šoli gostili študijski krožek BE-
Paintball želimo približati čim širšemu
krogu ljudi, zato bodo igralci na XVI. paintball turnirju poravnali le stroške kroglic. Vsi, ki si želite adrenalinske zabave in sprostitve, sestavite tričlanske ekipe in se podajte v
boj za prvo mesto. Najboljše skupine prejmejo posamične medalje,
prvouvrščena pa pršut. Poskrbljeno bo tudi za gledalce, saj bo tik
ob poligonu postavljena zaščitna mreža, ki omogoča neposredno
spremljanje tekmovanja.
da ne bi šla v pozabo kulturna dediščina Slovenske Istre.
SEDA SLOVENSKE ISTRE, ki je pred kratkim izdal 14. številko zbornika BRAZDE S TRMUNA. Člani studijskega krožka
Beseda Slovenske Istre prihajajo iz raznih krajev in skrbijo,
Seveda pa nas lahko obiščete kadarkoli na poligonu v Borštu ali
na Tatrah in se s svojo ekipo preizkusite v igri paintball tudi brez
tekmovalnega vzdušja turnirjev.
Vse zainteresirane naprošamo, da se na paintball turnir prijavite
prek spletnega obrazca. Vse informacije lahko dobite na naši
spletni strani www.ZADET.si, e-mail [email protected] (tali na
telefonski številki 041 503 782 (po 17. uri).
Lep pozdrav,
ŠKD Tatre
Burja – kot jo je skozi objektiv ujel Filip Fabjančič.
44
Zato raziskujejo po arhivih in knjižnicah, se pogovarjajo
s starejšimi vaščani in zapisujejo. V svojem zborniku nato
objavljajo zapise o navadah in običajih svojih vasi, o pomembnih Istranih in Istrankah, v zborniku imajo svoje mesto tudi stare istrske štorije in literarno ustvarjanje članov
krožka in številnih sodelavcev. Veliko skrb posvečajo tudi
istrskim narečjem, ki so za vse neprecenljivo bogastvo.
V petek 9. aprila, ob 19.00 uri se vam bodo predstavili člani študijskega krožka, pripovedovalci istrskih štorij, in seveda
ne bo šlo brez istrskih ljudskih pesmi. Večer bo vodila mentorica Nadja Rojac.
za vsakega nekaj
Povežimo ideje!
NVO in podjetja naj skupaj ustvarjajo prihodnost
Središče Rotunda v Kopru bo aprila 2010
izvedlo kampanjo Povežimo ideje!, s katero želi podjetja, nevladne organizacije,
medije in širšo javnost poučiti o družbeni
odgovornosti in možnostih povezovanja
med nevladnimi organizacijami in podjetji, obenem pa nekaj povezovanj prikazati
tudi v praksi.
Kampanja »Povežimo Ideje! NVO in družbena odgovornost podjetij«, ki se bo začela 7.
aprila z okroglo mizo v Sežani, zaključila pa
21. aprila z izdajo publikacije, je namenjena
osveščanju in obveščanju podjetij in nevladnih organizacij o pomenu odgovornosti
podjetij do družbe in posledično do NVO.
V okviru projekta Regionalno stičišče NVO
Obalno-kraške regije pa v Središču Rotun-
da organizirajo tudi drugi seminar na temo
Vodenje kampanj in vplivanje, ki bo potekal 10. aprila 2010 v Kopru in 17. aprila 2010
v Sežani. Na seminarju bodo predstavnike
NVO poučili o tem, kako lahko prek kampanje povečajo prepoznavnost institucije, s tem pa tudi prepoznavnost njihovih
programov, projektov in akcij. Udeleženci
bodo izvedeli, kako dogodek, vsebino oziroma akcijo predstaviti na način, da doseže
ciljno publiko, in kako kampanjo izvesti čim
ugodneje. Predstavljen bo tudi pomen obstoja vplivanja ali t. i. lobiranja, pa tudi na
kakšne načine se lahko pristopa do odločevalcev, kot je na primer javna uprava, in
kakšne oblike sodelovanja so mogoče med
družbami in nevladnimi organizacijami. Se-
minar bo vodila sociologinja in komparativistka Vita Kernel.
Aktualne informacije so nevladnim organizacijam na voljo na spletni strani www.
sticisce.si, kjer se je mogoče tudi prijaviti na
tedenski obvestilnik.
----------------------------------Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške
regije združuje nevladne organizacije, ki
delujejo v občinah Hrpelje-Kozina, Komen,
Divača, Izola, Koper, Piran in Sežana. Nudi
jim pomoč na različnih področjih z namenom boljše usposobljenosti, povezovanja
in sodelovanja.
Dodatne informacije: 05 / 90 47 121
Rožica za vsako gospodinjstvo!
Nadaljujemo lani začeto akcijo Rožica za vsako gospodinjstvo. Ob DNEVU ZEMLJE župan vsakemu gospodinjstvu podarja rožico, avtohtono pelargonijo, kot simbol za skrb za lepšo in urejeno okolico. Skrb za okolje in njegovo urejenost je tisto, kar lahko stori vsak od
nas. Brez velikih stroškov, le z malo volje in dela. Naj vam rožica polepša okensko polico ali kotiček v vrtu!
Rožico lahko dvignete s priloženim kuponom
v soboto, 24. aprila, od 9.00 do 13.00
na lokacijah:
pred Tušem na Kozini,
na parkirišču pred občino,
v Slivju pred domom,
v vaškem domu v Gradišču,
in v prostorih KS Obrov.
Rožica za vsako gospodinjstvo
KUPON ZA ENO ROŽICO
Občinska uprava
45
za vsakega nekaj
46
napovednik
NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina
APRIL
Petek, 9. 4., ob 19.00, PREŠNICA – študijski krožek »Beseda slovenske Istre« in predstavitev 14. številke zbornika »BRAZDE S TRMUNA«.
Sobota, 10. 4., Osnovna šola DBB Hrpelje – srečanje treh generacij, zaključek: rajanje s skupino »Čuki«.
Sreda, 14. 4., ob 17.00, Kulturni dom Hrpelje – predstava za otroke: »Kako je Nejc prevzgojil babico« (predstava, ki je odpadla marca
meseca zaradi bolezni).
Petek, 16. 4., ob 20.00, Kulturni dom Hrpelje – koncert »BENEŠKI
FANTJE«! Prisluhnimo večno mladim skladbam te legendarne zasedbe! Priporočena rezervacija mest, vstopnina: 10 EUR.
Sobota, 17. 4., ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO«. Več na
notranjih straneh glasila.
Petek, 23.4., ob 18.00 uri, Kulturni dom Hrpelje – PROSLAVA OB
DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU. Nastopajo: Brkinska godba 2000,
Moški pevski zbor Slavnik, OŠ DBB Hrpelje ter recitatorja Bojan Podgoršek in Igor Rojc.
Sobota, 24. 4., ob 16.00 uri, sejna soba OHK in parkirišče – predavanje »Modri L« v organizaciji sveta za preventivo Občine HrpeljeKozina. Več na notranjih straneh glasila.
Sobota, 24. 4., ob 20.00 uri, Kulturni dom Hrpelje – »PRIMORSKA
POJE«. Pravi primorski praznik slovenske pesmi! Vabljeni! Več na notranjih straneh glasila.
Razstavni prostor KD Hrpelje: razstava fotografij »Davorjevega
brezna« fotografa Petra Gedeia.
Nane bar: razstava akvarelov in olj na platnu avtorice Marije Beganovič iz Pirana.
URNIK KNJIŽNICE KOZINA:
ponedeljek: od 7.00 do 14.00,
torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00,
sobota: od 8.00 do 13.00,
četrtek zaprto.
Telefon: (05) 680 30 27
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO
Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]
KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in
od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44
ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH
(na začetku obrtne cone):
vsak torek od 14.00 do 17.00,
vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in
vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.
Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127
(
PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada),
Zavetišče Horjul
(
PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113
(
PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske
(
PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI
ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@
gov.si, (05) 663 45 00
Policija: 113
Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112
Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 6890 490
Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60
pon–pet: 8.30–16.00
sob: 9.00–12.00
ned: zaprto
Lekarna Divača: (05) 731 17 80
pon: 12.30–19.00
tor: 7.30–14.00
sre: 10.00–19.00
čet–pet: 7.30–12.00
Lekarna Sežana: (05) 731 17 70
pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00
sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00
ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00
Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00
Dežurstvo: neprekinjeno
Redni urnik:
pon–pet: 7.30–19.00
sob: 7.30–13.00
ned, prazniki: 8.00–12.00
PLANINSKI POHODI:
17. april – OČISTIMO SLOVENIJO (vsi odseki)
18. april – SINJI VRH, Predmeja (Mladinski odsek)
Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od
18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko,
031 585 195, [email protected]
Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)
Pogovorna srečanja za starejše občane v okviru Rdečega križa so
vsak torek od 15.00 do 16.30. Vabljeni!
PILATES VADBA
Vsako sredo ob 18:00 in petek ob 19:45 v Športni dvorani v Hrpeljah. Vodi Mateja Šajna.
NORDIJSKA HOJA
Vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17.00. Info: 031 321 324
AEROBIKA V HRPELJAH
Vsak ponedeljek in četrtek od 21.00 do 22.00 v Športni dvorani v
Hrpeljah.
AEROBIKA v MATERIJI
Aerobika v matarskem gasilskem domu vsak četrtek ob 18.30. Vljudno vabljene!
Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto
na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali
pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška
c. 14, 6240 Kozina.
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected]
Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič
in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@
hrpelje.si
47
zadnja stran
OČISTIMO SLOVENIJO – 17. 4. 2010
Odlagališče pri Markovščini
(foto: Ester Mihalič)
48