med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA
Foto: Ester Mihalič
številka 5
letnik XIII - 2010
Junij
uvodnik
iz vsebine
Predstavitev osnutka državnega prostorskega načrta za
počivališče tovornih vozil Železni most
ob avtocesti Kozina–Klanec
2
Oliver Dragojevič 2
na obisku pri županu 2
OBISK RNC KOZINA
3
VABILO: sodelovanje in ogled 43. Mednarodnega
obrtnega sejma v Celju
3
www.hrpelje-kozina.si
3
NEKAJ POJASNIL O VRAČANJU VLAGANJ V JAVNO
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
4
EU časopis
4
ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE - KOZINA
5
GOLEA INFO, 31. maj 2009
5
ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE - KOZINA
5
ČISTILNA AKCIJA V KS HRPELJE 6
DAN ODPRTIH VRAT NA PP KOZINA
7
Otvoritev novega malonogometnega igrišča 8
z umetno travo v Hrpeljah
8
10 let delovanja Koronarnega društva pri nas
9
90 let življenja Olge Cetin Cunjac
9
23. srečanje Kluba brigadirjev 10
Slovenskega Primorja v Materiji
10
ATech s FUMIS-om osvaja nova tržišča
10
ZAPOJMO, ZIGRAJMO, ZAPLEŠIMO
11
DRUŠTVO »SOŽITJE« SEŽANA IZVOLILO NOVEGA PREDSEDNIKA 11
Krti v Dimnicah
11
ŠUŠTAR NA SEJMU
12
BRKINCI OSVOJILI ŠENTVIŠKO GORO
12
NIČ NI NEMOGOČE
13
BRKINSKA GODBA 2000 JE STOPILA STOPNIČKO VIŠJE
13
Pogovor s Tomažem Škamperletom, 14
dirigentom Brkinske godbe 2000 14
BRKINSKA GODBA 2000
14
DRUGO MESTO ZA »GHOST«
15
The Uncles – nova glasbena skupina 15
iz osrčja Brkinov
15
Turistična kmetija »Pri Friščevih« odprla svoja vrata 16
Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika 17
v Hrpeljah – 340 let
17
15 let OŠ DBB Hrpelje, letnik 1995 oz. 1980
17
Odličen uspeh mladih gasilcev: že drugič zapored so
mladi člani PGD Materija osvojili prehodni pokal!
20
Praznovanje 85-letnice delovanja NK Jadran in
memorialni turnir Vojka Mahniča
21
Blumarinke barvale ograjo v Lipici
23
RUDEŽEVA JAMA – NOVO ODKRITJE PRI BRGODU
23
16. PAINTBALL TURNIR na Tatrah
24
TATRE KRES
24
12. MAJ – MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER
25
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
26
DENAR V DOBRODELNE NAMENE
28
Miha Pipan, uspešen na tekmovanju na Švedskem
28
PLANINSKO DRUŠTVO SLAVNIK
29
Likovni svet otrok 2010
29
RAZREDNI VRTIČEK
33
SVETOVNI DAN GIBANJA
33
KRAS V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV
34
DVE SREBRNI IN ENO BRONASTO PRIZNANJE
ZA ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA
34
ZLATE ČJŠPE INTERNATIONAL
35
DRAGI BODOČI PRVOŠOLČKI!
36
Naš končni izlet
36
IGRALNI POPOLDAN PRI RIBICAH
37
Zaključna prireditev
37
IGRALNA URICA
38
KO MEDVEDKI POSTANEMO OPICE
38
Raznašanje glasila
38
Stara fotografija
38
GIBALNE URICE
38
Prvi gorski tek in gorski kolesarski kronometer
ob Spominskem dnevu
40
Poletni raziskovalni tabori po Sloveniji
40
MALI OGLASI
40
Nagradna akcija: 41
»Moja občina – lepa in urejena«
41
VRHPOLJADA 2010 46
2
Predstavitev osnutka državnega
prostorskega načrta za
počivališče tovornih vozil Železni
most ob avtocesti Kozina–Klanec
25. maja je bil na občini javnosti predstavljen osnutek državnega prostorskega načrta (DPN)
za počivališče tovornih vozil Železni most. Predstavitve so se poleg krajanov udeležili predstavniki naročnika (Dars), pripravljavca (Ministrstvo za okolje in prostor), pobudnika (Ministrstvo za promet) in načrtovalcev (Urbis, IBT inženiring) državnega prostorskega načrta ter
župan in predstavniki občinske uprave, krajevne skupnosti in ostalih zainteresiranih skupin.
Počivališče naj bi bilo locirano na trenutni Darsovi deponiji na Kozini, neposredno ob avtocesti. Predvideva se parkirišče tovornih vozil s kapaciteto 150 parkirnih mest, ureditve
za uporabnike in potrebe nadzornih organov (veterinarska in carinska uprava, policija in
prometni inšpektorat). Prometna ureditev predvideva ureditev dostopa z avtoceste iz smeri
Kopra preko novega zaviralnega pasu avtoceste, iz smeri Ljubljane pa preko počivališča
Ravne in nadvoza na krožno križišče.
Trenutno je priprava DPN šele v začetni fazi. Pripravljen je osnutek, na katerega pripravljavci
trenutno zbirajo smernice nosilcev urejanja prostora, med katerimi je tudi Občina Hrpelje
- Kozina. Na podlagi smernic bo izdelan dopolnjen osnutek DPN in po potrebi okoljsko
poročilo. Sledi javna razgrnitev in javna obravnava na Občini Hrpelje - Kozina, predvidoma
v naslednjem letu.
Alenka Pečar, občinska uprava
Oliver Dragojevič
na obisku pri županu
Koncerta Oliverja Dragojeviča na Kozini
se je razveselil tudi župan Zvonko Ben-
čič Midre, ljubitelj dalmatinske glasbe in
klap. Odločil se je, da koncert obišče in legendarnega gosta tudi povabi na kratek
obisk v svoje prostore na občini. Organizatorja Danijel in Sandi Labinjan iz podjetja Koradin-Laba d.o.o. iz Kopra (lokal BV8)
sta Dragojeviča pripeljala nekaj ur pred
koncertom. Vzel si je čas in v prijateljskem
klepetu sta z županom, letnikom po starosti, obujala ljubezen do glasbe in lepih
dežel. Oba imata rada tako Dalmacijo kot
Slovenijo. Ob tej priložnosti je župan Dragojeviču poklonil darilo z izbranimi brkinskimi dobrotami.
Sledil je koncert velikega pevca s klapo
Dupini in nemalokrat smo zapeli skupaj.
Vse pohvale organizatorju!
Ester Mihalič
aktualno
VABILO: sodelovanje in ogled
43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju
Obrtni sejem v Celju je eden največjih sejmov v Sloveniji in tudi med najbolj obiskanimi. Že nekaj let zapored nam je skupaj z drugimi
sosednjimi občinami ter Obrtno zbornico uspelo predstaviti Kras in Brkine v najlepši luči. Na policah je bil reklamni material, okušali
so naše dobrote in dobili informacije iz prve roke. V ekipi, organizirani za ta sejem, smo tudi iz Občine Hrpelje - Kozina. S seboj bomo
odnesli ves reklamni material, ki nam ga boste dostavili na občino, ga primerno predstavili, vzeli pa bomo tudi jabolka, jabolčni sok,
druge sadne izdelke, tudi jabolčni štrudel ne bo manjkal, da si bodo obiskovalci zaželeli obiskati naše kraje.
Vsega tega pa ne moremo brez vas. Vabimo vas k sodelovanju!
Sodelujete lahko na več načinov:
-Sodelovanje z reklamnim materialom, zgibankami, vzorčnimi primerki za razstavo; v tem primeru je potrebno dostaviti material v
sprejemno pisarno občine najkasneje do petka, 3. septembra.
-Sodelovanje na promocijskem dnevu Krasa in Brkinov – v petek, 10. septembra, ko bomo skušali prikazati tipične značilnosti našega prostora (prikaz kamnoseštva, priprava tipičnih kulinaričnih dobrot in podobno), info: Ester Mihalič.
-Sodelujete pa lahko tudi drugače, v tem primeru se za informacije obrnite na Obrtno-podjetniško zbornico Sežana, in sicer na
Marijo Rogan ([email protected] ali 05 / 7300 060).
Za ogled promocijskega dneva Krasa in Brkinov bo 10. septembra 2010 organiziran brezplačen avtobusni prevoz do Celja. Odhod v jutranjih urah izpred občine. Prijave: 05 / 6800 150 ali e-pošta: [email protected]
Ester Mihalič, občinska uprava
OBISK RNC KOZINA
V torek, 4. maja, je SPV Občine Hrpelje - Kozina organiziral prvi obisk Regionalnega
nadzornega centra Kozina. Pri organizaciji
nam je pomagal g. Grk, ki nas je tega torkovega poznega popoldneva tudi prijazno
sprejel. Skupina zainteresiranih ji bila ravno
dovolj velika ali pa majhna – odvisno kako
stvari gledamo –, da se je ogled lahko izvršil v eni izmeni.
Ob točno dogovorjenem času smo se zbrali pred RNC, kjer smo se tudi slikali, in nato
vstopili v prostore nadzornega centra. Že
prvi pogled je dal slutiti, da se tu dogaja
nekaj zelo pomembnega. Bilo je podobno,
kot vidimo na televiziji, kot v nadzornem
centru NASA, na vseh stenah ekrani, različnih velikosti, na dolgem delovnem pultu
pa računalniki, mikrofoni in neskončno veliko stikal in tipk.
Predavatelj nam je na začetku predstavil
organizacijo in lokacije ter bistvene naloge nadzornih centrov na slovenskem av-
tocestnem križu. Nato pa nam je nazorno
predstavil pomen centra, glavne naloge
zaposlenih ter dele avtoceste in objekte,
ki jih ta nadzorni center pokriva. Seveda je
bilo najbolj zanimivo spremljati na ekranih
promet »v živo« na primorskem delu avtocestnega križa. Predavatelj nam je potešil
radovednost in nam pokazal posamične
dele: predor Kastelec, del avtoceste pri Kozini, vkop avtoceste pri Škofijah in razcep
proti Gorici.
Predstavil nam je različne sisteme, ki skrbijo
za varnost in nadzor na avtocesti, kako so
med seboj povezani in predvsem to, da se
prav vse nadzira in koordinira iz nadzornega centra.
Ogledali smo si tudi posnetek ene izmed
nesreč, ki se je zgodila v predoru Dekani,
kjer se je jasno pokazala velikanska vloga
centra ter njegova koordinacija reševanja
nesreče.
Prisotni so dobili tudi odgovore na številna
vprašanja in nedvomno so spoznali velik
pomen centra za varnost prometa na avtocesti. Obisk smo zaključili zadovoljni in prav
gotovo bomo podobne obiske še organizirali, če bo za to še zanimanja.
V imenu SPV Občine Hrpelje - Kozina se zahvaljujem za možnost obiska in strokovno
vodenje RNC Kozina.
Breda Filipovič, SPV Občine Hrpelje - Kozina
www.hrpelje-kozina.si
3
aktualno
NEKAJ POJASNIL O VRAČANJU VLAGANJ V JAVNO
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
Pravna podlaga za vračila prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
je Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je bil sprejet leta
2002. Na njegovi podlagi je bil v Uradnem
listu RS objavljen Javni poziv za vlaganje
zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št.
10-11/2004).
Javni poziv se je nanašal na vse upravičence
do vračil vlaganj, tako na lokalne skupnosti
in njihove pravne naslednike kot na fizične
osebe. Z objavo javnega poziva za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno
telekomunikacijsko omrežje je pričel teči
štirimesečni rok, v katerem so lahko upravičenci do vračil vlaganj vložili zahtevke na
krajevno pristojna državna pravobranilstva.
Iz javnega poziva izhaja, da so morali upravičenci pogodbe o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so bile sklenjene
z namenom pridobitve telefonskega priključka, do vključno 06. 04. 1998 predložiti
kot zahtevek na krajevno pristojno državno
pravobranilstvo (Državno pravobranilstvo v
Kopru).
a) Posamezniki kot upravičenci do povračila prekomernega vlaganja
Vsi posamezniki, ki so v preteklosti individualno sklenili sporazum oziroma pogodbo o vlaganju v telekomunikacijsko
omrežje direktno s pravnimi predniki
Telekoma Slovenije (PTT organizacijami) ali s Samoupravnimi in interesnimi
skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet, so kot fizične osebe
morali individualno vlagati zahtevke na
krajevno pristojna pravobranilstva, torej
jih občine ne morejo zastopati.
b)Posamezniki, ki so imeli sklenjeno
pogodbo/sporazum prek krajevnih
skupnosti
V imenu krajevnih skupnosti je za posameznike, ki so sklenili pogodbo s krajevno skupnostjo, zahtevek na državno
pravobranilstvo vložila občina. Zahtevki
so bili sestavljeni na podlagi pridobljene
dokumentacije, gradiv, pogodb/sporazumov, računov in drugih listin, ki jih je
občina za ta namen pridobila od krajevnih skupnosti in iz arhiva Telekoma (prej
PTT). Postopek vračila sedaj poteka za
posameznike in njihove pravne naslednike.
c)Osnova za vračilo vlaganj
Osnova za vračilo vlaganj in sklenitev
poravnave med OHK in DP je vrednost,
navedena v listinah, ki dokazujejo pravni posel med krajevnimi skupnostmi,
PTT in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Višina vračila se določi tako, da se od
osnove za vračilo vlaganj, povečane za
vrednost vloženega dela in materiala, odštejejo priključnina in prispevek SIS-u, namenska sredstva iz državnega proračuna
ter stroški hišne inštalacije in terminalske
opreme, v kolikor so namenska sredstva
iz državnega proračuna ter stroški hišne
inštalacije in terminalske opreme tudi
vključeni v znesku zahtevka.
Priključnina in prispevek SIS-u se odštejeta
tudi, če nista bila plačana ali če je bil upravičenec oproščen plačila. Kot priključnina in
prispevek SIS-u pa se upošteva manjša od
naslednjih vrednosti:
– vsota vrednosti priključnine in prispevka
SIS-u, navedenih v pravnem poslu iz 2. člena zakona, če je ta vsota različna od 0, ali
– vsota vrednosti priključnine in prispevka
SIS-u iz tabele iz 5. člena zakona, ki sta v obdobju sklenitve pravnega posla veljala na
tem geografskem območju, če je ta vsota
različna od 0, ali
– povprečna vrednost priključnin in prispevkov SIS-u, izraženih v nemških markah
(v nadaljnjem besedilu: DEM), na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih, ki
znaša 1.388 DEM.
Priključnina in prispevek SIS se kot splošno
obvezno plačilo za pridobitev telefonskega
priključka, v višini, določeni s tabelo Ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata!
d)Sklenitev poravnav z Državnim pravobranilstvom
Občina je že v prvi fazi, to je pri sestavi
zahtevkov, za pomoč zaprosila krajevne
skupnosti, ki so bile v obdobju izgradnje
telekomunikacijskega omrežja nosilec
del in pogodbena stranka. Naloga se je
nanašala predvsem na dokumente (pogodbe, računi, druge verodostojne listine) iz arhivov krajevnih skupnosti.
Na poziv občine so predstavniki krajevnih skupnosti sodelovali pri obravnavah z Državnim pravobranilstvom, da
so lahko dodatno utemeljevali posamezne zahtevke in podali obrazložitve
k računom, pogodbam ali drugim listinam.
Občina je sklenila poravnave za KS Prešnica in naselja krajevnih skupnosti, ki so bile
navedene v prejšnji številki Občinskega
glasila (maj 2010).
Zahtevek, ki ga je občina podala za KS Artviže, je bil s strani Državnega pravobranilstva zavrnjen z utemeljitvijo, da na podlagi
priloženih listin plačan znesek ne presega
obveznih dajatev (1.388 DEM za telefonski
priključek), zato niso upravičeni do vračila.
Enako velja tudi za naselji Hrpelje in Kozina (južni del) – plačani znesek na priključek ne presega obveznih dajatev niti
1.388 DEM na priključek; medtem ko je
za naselje Beka Državno pravobranilstvo
menilo, da posredovana dokumentacija
ne dokazuje vlaganja v telekomunikacijsko
omrežje, zato je bil zahtevek zavrnjen.
Vsem, še posebej predstavnikom vasi in
krajevnih skupnosti, ki ste pomagali in sodelovali pri postopku, se iskreno zahvaljujem in se priporočam za nadaljnje sodelovanje.
Robert Kastelic
občinska uprava, predsednik komisije
EU časopis
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji izdaja spletni časopis EUekspres, ki obravnava aktualne teme z različnih področij, vabi na dogodke in objavlja zanimive informacije. Spletni časopis
izhaja vsak drugi mesec in je objavljen na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/slovenija
ter na prenovljenem spletnem portalu časopisa: http://www.euekspres.eu.
4
aktualno
ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE - KOZINA
ŠPORTNA ZVEZA
OBČINE HRPELJE KOZINA
ORGANIZIRA
prvo občinsko člansko pokalno tekmovanje v malem nogometu na odboj na umetni
travi za ŽUPANOV POKAL.
1. Predpostavke udeležbe na pokalu:
a) Pokalnega tekmovanja se lahko udeležijo samo ekipe, ki predstavljajo krajevno skupnost oziroma naselje iz Občine Hrpelje - Kozina.
b)Vsaka krajevna skupnost oziroma naselje iz Občine Hrpelje - Kozina lahko nastopa z
več ekipami pod različnimi imeni.
c) Ekipo lahko sestavljajo le igralci s stalnim prebivališčem v Občini Hrpelje - Kozina.
2. Predpostavke tekmovanja so:
a.) Vse tekme se igrajo na igrišču z umetno travo v Hrpeljah.
b.) Vsaka ekipa šteje največ 10 igralcev.
c.) Tekmo igrata moštvi s 5 igralci, od katerih je eden vratar.
d.) Igra traja 2 x po 15 minut s petminutnim odmorom.
e.) Ekipa nastopa v majicah enotne barve. Vratar mora imeti majico, ki se po barvi
razlikuje od majic igralcev na igrišču.
f.) Vse tekme se igrajo na izpadanje.
g.) V primeru neodločenega izida sledi izvajanje kazenskega strela (7 m). Vsaka ekipa jih
lahko izvaja 5. Če po izvajanju kazenskega strela ni zmagovalca, vsaka ekipa določi
igralca, ki nadaljuje izvajanje kazenskega strela (7 m), do zgrešenega strela.
h.) Kazni:
• rumeni karton,
• izključitev za 2 minuti,
• rdeči karton.
i.) Igralec, ki je dobil rdeči karton zaradi nešportnega vedenja in se je njegova ekipa
uvrstila v naslednji krog, ima prepoved igranja ene tekme.
j.) Igranje z nogometnimi športnimi copati ni dovoljeno.
k.) Kotizacija znaša 10 € na igralca. S to kotizacijo bomo pokrili:
• sodniške stroške,
• zdravniško službo,
• podelitev vsakemu igralcu majico in spominsko medaljo,
• slovesnost ob zaključku pokala, na katero so vabljene vse ekipe.
I.) Nagrade:
1. mesto: »županov pokal«, na katerem bo vgravirano ime zmagovalca (
pokal gre v trajno last) in zlate medalje,
2. mesto: pokal in srebrne medalje.
ORGANIZIRA
prvo občinsko balinarsko člansko
pokalno tekmovanje za ŽUPANOV
POKAL.
a.) Tekmovanja se lahko udeležijo
ekipe krajevnih skupnosti oziroma
naselij iz Občine Hrpelje - Kozina.
b.) Ekipe lahko zastopajo člani s stalnim prebivališčem v naši občini.
c.) Tekme se igrajo na izpadanje.
d.) Ekipa je sestavljena iz največ 5
igralcev.
e.) Igra se po sistemu trojk, na dve
dobljeni do 13 točk.
f.) Vsaka ekipa igra eno tekmo doma,
drugo pa v gosteh.
g.) V primeru, da ekipa nima svojega
balinišča, lahko igra domače tekme na balinišču v Hrpeljah ali pa
se sama dogovori za kraj igranja.
h.) Ekipe si sodijo tekme same oziroma določijo kapetana, ki zastopa
ekipo kot sodnik.
i.) Kotizacija 5 € na člana ekipe.
j.) Organizacija: pokali, medalje, zaključna slovesnost.
k.) Nagrade:
1. mesto: prenosni pokal, pokal v
trajno last, zlate medalje
2. mesto: pokal za 2. mesto,
srebrne medalje
Prijave sprejema Bojan Mahnič do 2. julija 2010 na telefonski številki 041 695 996.
LEP ŠPORTNI POZDRAV!
Lep športni pozdrav!
Prijave sprejema Bojan Mahnič do 2. julija 2010 na telefonski številki 041 695 996.
GOLEA INFO, 31. maj 2009
Spoštovani!
EKOSKLAD je dne 21.5.2010 objavil tri Javne
razpise za nepovratne finančne spodbude
občanom za nove naložbe rabe obnovljivih
virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih ter večstanovanjskih
stavb
1.razpis velja za naložbe stanovanjskih stavb,
ki so bile izvedene v času od dne 9. 10. 2009
do 21. 5. 2010
2.razpis velja za nove naložbe stanovanjskih
stavb,
3.razpis velja za nove naložbe večstanovanjskih stavb.
1. in 2. razpis za naložbe stanovanjskih stavb so
namenjene za:
Namen A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25
% priznanih stroškov naložbe in se lahko dodeli
za največ 20 m2 sprejemnikov sončne energije,
vendar ne več kot:
- 150 € na m2 neto površine pri sistemih s ploščatimi sprejemniki in
- 200 € na m2 neto površine pri sistemih z vakuumskimi sprejemniki.
Za sisteme s ploščatimi sprejemniki sončne energije, ki bodo izdelani v samogradnji, spodbuda
znaša 75 € na m2 neto površine vgrajenih sprejemnikov.
Namen B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25
% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
- 2.000 €, če gre za kurilno napravo na sekance ali
pelete, oziroma
- 1.500 €, če gre za kurilno napravo na polena.
Namen C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno
ogrevanje stanovanjske stavbe
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25
% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
- 2.000 € za toplotno črpalko za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode tipa voda/voda ali
zemlja/voda;
- 1.500 € za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,6;
- 1.000 € za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,3 do 3,6.
Višina spodbude za toplotno črpalko za pripravo
sanitarne tople vode znaša največ 25 % priznanih
5
aktualno
stroškov naložbe in ne več kot 250 €.
Namen D - vgradnja sistema centralnega
ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v
primeru priključitve na daljinsko ogrevanje
na obnovljiv vir energije
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne
več kot 2.000 € na stanovanjsko enoto.
Namen E - zamenjava zunanjega stavbnega
pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ
25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot:
- 50 € na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih s profili iz umetnih mas ali
kovin;
- 100 € na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa,
in sicer za največ 30 m2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva na posamezno stanovanjsko enoto.
Namen F - toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot
12 € na m2 za največ 200 m2 toplotne izolacije fasade stanovanjske enote.
Namen G - toplotna izolacija strehe oziroma
podstrešja pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot
10 € na m2 za največ 150 m2 toplotne izolacije
strehe oziroma podstrešja stanovanjske enote.
Namen H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot
2.500 € za izvedbo centralnega prezračevalnega
sistema za stanovanjsko enoto oziroma največ
400 € na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja.
Namen I - gradnja ali nakup nizkoenergijske
in pasivne stanovanjske stavbe
Najvišja nepovratna finančna spodbuda 125 € na
m2 neto ogrevane površine se dodeli za gradnjo
stavb v energijskem razredu do 10 kWh/m2a, toplotno zaščitenih z volumskim deležem najmanj
75 % naravnih izolacijskih materialov.
Namen J - nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni
v pasivnem energijskem razredu
Nepovratna finančna spodbuda občanu za nakup
stanovanja v večstanovanjski stavbi, zgrajeni v pasivnem energijskem razredu, se dodeli za največ
100 m2 neto ogrevane površine stanovanjske
enote v višini 250 € na m2.
Višina razpisanih sredstev: višina sredstev po
1. javnem pozivu znaša 2,5 milijona €; višina sredstev po 2. javnem pozivu znaša 13,72 milijonov €.
Rok prijave: 1. razpis je odprt do porabe razpi-
ČISTILNA AKCIJA V KS HRPELJE
Tudi v KS Hrpelje smo se pridružili vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo. Ob
koncu dneva smo z veselimi, delno pa tudi utrujenimi očmi zrli na vse odpadke, ki
smo jih spravili na različne kupe v Hrpeljah, Slopah in Tubljah. Precej časa smo namenili čiščenju udorne doline, znane pod imenom Hrpevski dol. Neverjetno, koliko
izrabljenih gospodinjskih aparatov, gum in avtomobilskih delov smo našli! Precej
pa jih je ostalo še v dolini, kajti imeti bi morali vlečno službo, da bi lahko vse izvlekli.
Smo pa med drugim v spomin na stare čase izvlekli tudi osebni avtomobil. Menimo, da bo tudi to opomin za vse nas, česa ne smemo početi v svojem okolju. Še
bomo čistili in si poskušali izboljšati svoje bivalno okolje.
sanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 7. 2010;
2. razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev,
vendar najkasneje do 31. 12. 2010.
3. razpis za naložbe večstanovanjskih stavb
so namenjene za:
Namen A - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 %
priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več
kot 12 € na m2 toplotne izolacije fasade večstanovanjske stavbe.
Namen B - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 %
priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več
kot 10 € na m2 toplotne izolacije strehe oziroma
podstrešja večstanovanjske stavbe.
Namen C - zamenjava zunanjega stavbnega
pohištva v skupnih prostorih
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot:
- 50 € na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih s profili iz umetnih mas ali
kovin;
- 100 € na m2 oken, balkonski vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa.
Namen D - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25
% priznanih stroškov nabave in vgradnje kurilne
naprave na lesno biomaso.
Namen E - vgradnja termostatskih ventilov
in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe vgradnje
termostatskih ventilov in hidravličnega uravnoteženja, skladno s predloženo dokumentacijo in
predračuni izvajalca naložbe ter ne več kot 30 € na
ogrevalo. Navedena spodbuda vključuje tudi del
sredstev za izdelavo ustreznega projekta oziroma
izvedbo postopka načrtovanja tega ukrepa.
Namen F – sistem delitve stroškov za toploto
Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot
8 € za vsak delilnik, ki bo vgrajen na ogrevalo. V
primeru vgradnje merilnikov toplote kot delilnikov stroškov znaša višina nepovratne finančne
spodbude največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 40 € na stanovanje.
Višina razpisanih sredstev: Višina sredstev po
3. javnem pozivu znaša 1,78 milijona €.
Rok prijave: 3. razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 12. 2010.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisi dobite
na telefonskih številkah 01 241 48 61/72/28/68
vsak dan med 8. in 12. uro. ali pišite na elektronski naslov [email protected] .
Lepo vas pozdravljamo!
Ekipa GOLEA
Članek ni bil lektoriran.
6
aktualno
DAN ODPRTIH VRAT NA PP KOZINA
PP Kozina je 23. aprila 2010 pripravila Dan odprtih vrat policijske
postaje. Policisti smo v sodelovanju s PPP Koper in PPIU Koper pripravili opremo, vozila in prostore, ki jih uporabljamo pri svojem
delu, in jih razkazali občanom, ki so tega dne prisostvovali predstavitvi. V glavnem smo bili deležni obiska učencev hrpeljska osnovne
šole ter otrok iz vrtca v Hrpeljah in Materiji, ostalih občanov pa je
bilo nekoliko manj.
Vsem sodelujočim policistom se zahvaljujemo za korektno predstavitev, udeležencem oziroma obiskovalcem pa za obisk Policijske
postaje Kozina.
Prikaz vodnikov službenih psov je bil za malčke izredno zanimiv. Tudi
oprema vodnikov službenih psov je pristala na marsikateri glavi obiskovalcev. LKS je prikazal opremo za izzivanje sledi, otrokom pa se je
zdel najbolj zanimiv magnetni prašek za izzivanje prstnih sledi.
Prikaz opreme PPE in opreme za vzdrževanje javnega reda in miru,
kjer so si nekateri z veseljem nataknili čelade in ostalo opremo.
Nekateri so delo z magnetnim praškom tudi poskusili.
Predstavitev »prometniške« opreme in vozil. Najmlajši so se preizkusili v »pihanju«.
Obiskal nas je tudi župan Občine Hrpelje – Kozina.
Pravi, da prometnica ne bo, je pa vseeno rada sedla na službeni
motor. Na ogled je bil tudi »Schengen bus«.
Marjan Pelko, komandir PP
7
med ljudmi
Otvoritev novega malonogometnega igrišča
z umetno travo v Hrpeljah
V četrtek, 6. maja, smo v Hrpeljah ob velikem številu gostov, med
katerimi so bili tudi predsednik krovne nogometne organizacije Ivan
Simič, župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonimir Benčič Midre, predsednik MNZ KOPER Damir Ban s svojimi sodelavci, ekipa novega državnega prvaka FC LUKA KOPER ter vse ekipe domačega članskega in
mladinskega nogometnega kluba ter selekciji ŠRD Vrhpolje, otvorili
novo športno igrišče.
V športnem parku v bližini osnovne šole je bilo na dolgoletno željo
domačih nogometnih delavcev zgrajeno malonogometno igrišče
z umetno travo. Investicijo je z donacijo NZS financirala Občina Hrpelje - Kozina. Ocenjena vrednost investicije je okrog 86.000 EUR.
Občina je zagotovila del finančnih sredstev, prostor, ustrezna dovoljenja, gradbena dela in infrastrukturo. NZS pa je donirala ograjo,
gole, mreže, razsvetljavo in umetno travo. Igrišče je veliko 40 x 20 m
in omogoča igranje malega nogometa na odboj. Prispevek Občine
Hrpelje - Kozina znaša okrog 51.000 €, donacija NZS pa je ocenjena
na 35.000 €.
Prireditev je vodila Minka Kos, ki je povzela vse pomembnejše
dogodke – od začetnih aktivnosti do zaključka izgradnje objekta.
Vse prisotne na prireditvi je pozdravil župan Občine Hrpelje - Kozina. Zahvalil se je NZS in MNZ Koper za podporo in čestital rumenomodrim za prvi naslov slovenskih prvakov ter reprezentanci
za uvrstitev na svetovno prvenstvo zaželel veliko uspeha v Afriki. V pozdravnem govoru je med drugim tudi dejal, da je objekt
namenjen predvsem šolski in športni mladini, brcanje žoge pa
bo dovoljeno tudi občanom, ki se s športom ukvarjajo rekreativno.
Predsednik NZ Slovenije Ivan Simič se je zahvalil za povabilo na
otvoritev igrišča ter dejal, da ima vtis, da je izgradnja igrišča »zadetek v polno«. Domačinom je čestital za vložen trud v izgradnjo
igrišča.
Igrišče so slavnostno otvorili župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonimir Benčič Midre, predsednik NZS Ivan Simič, športni direktor
FC LUKA KOPER Miran Pavlin, najstarejši aktivni igralec domačega kluba Andrej Cerkvenik in najmlajši igralec domačega kluba
Luka Korošec.
Po otvoritvi je sledila podelitev priznanj. Župan je podelil priznanje
NZS Ivanu Simiču za podporo in donacijo za izgradnjo igrišča, FC
LUKI KOPER dve priznanji, in sicer za osvojitev državnega prvenstva
in za udeležbo na otvoritvi nogometnega igrišča. Predsednik domačega nogometnega kluba Slavko Mihalič pa je podelil priznanje
županu Zvonimirju Benčiču Midretu za podporo pri izvedbi investicije ter Viljemu Vidmarju kot pobudniku in idejnemu vodji pri
izgradnji igrišča.
Po končani otvoritvi so bile odigrane prijateljske tekme vseh domačih selekciji s svojimi gosti:
- člani
NK Jadran Pivovarna Mahnič – FC Luka Koper
3:7
- U-8
MNK Jadran Junior – NK Železničar Divača
2:4
- U-10
MNK Jadran Junior – NK Jadran Dekani
3:3
- U-12
MNK Jadran Junior – NK Košana
3:1
- U-14
MNK Jadran Junior – NK Plama Podgrad
2:6
- U-15
ŠRD Vrhpolje – NK Black&White
3:5
- veterani
NK Jadran – ŠRD Vrhpolje
6:8
Viljem Vidmar
8
med ljudmi
10 let delovanja Koronarnega društva pri nas
Velika družba prijateljev, članov Koronarnega društva Enota Hrpelje - Kozina, je v petek, 21. maja, praznovala 10 let neprekinjenega
delovanja. Desetletje skrbi za svoje zdravje in telo, desetletje druženja, izletov, strokovnega razvajanja v toplicah, tudi gledališča in še
marsikaj bi našli med spomini.
Mira Koblar, vodja enote zadnjih pet let,
je bila zadovoljna, da se je praznovanja
udeležilo toliko ljudi, še posebej starejši,
ki so bili med prvimi člani društva. Ob tej
priložnosti pa so prišli tudi posebej vabljeni gostje: župan Zvonko Benčič Midre, dr. Vlasta Počkaj, predstavniki vodstva koprskega društva, prijatelji iz sežanskega društva, Jurij Repič tudi v vlogi
predsednika Zveze koronarnih društev
in klubov Slovenije in še marsikdo.
Praznovanje so začeli s kulturnim programom, v katerem so zapeli mlada
solo pevka Sabrina Vatovec
in nato člani kvarteta Utrip:
Vasja Ivančič, Sebastjan in
Peter Mavrič ter Andrej Ljubič, ki so nam dali tudi intonacijo pri zdravici, pri kateri
smo prav vsi dvignili čaše.
Ob tem pa smo lahko slišali
tudi pesmi Dore Bernetič iz
Rodika.
Društvo se je ob 10. obletnici s plaketo zahvalilo
županu Zvonku Benčiču
Midretu za neprekinjeno
podporo, dr. Vlasti Počkaj
za strokovno skrb, vodstvu
društva (zaradi odsotnosti
predsednika Ladislava Pevnika je plaketo prevzela vodja vaditeljic Zvezda Blaževič), ravnateljici Janji Babič za gostoljubje v prostorih osnovne šole za vadbo, Leji
Hrvatin za odlično vodenje vaj ter članom, ki so zvesti društvu že
vseh deset let. V svojem nagovoru se je Koblarjeva spomnila tudi
ustanovitelja, žal že pokojnega Marjana Zadnika Lovrota.
Skupna skrb, da nekaj storijo za svoje zdravje, danes redno združuje
pri telovadbi 30 članov, najmlajša ima šele 40, najstarejša pa nekaj
čez 70 let. V desetih letih so se spletle prijateljske vezi in znajo se
skupaj poveseliti in si tudi stati ob strani v težkih trenutkih.
Ob zvokih ansambla Navihani lisjaki so člani koronarnega društva
praznovali še pozno v noč.
Ester Mihalič
90 let življenja Olge Cetin Cunjac
Gospo Olgo Cetin Cunjac sva obiskali skupaj z direktorico Sašo
Likavec Svetelšek, ker se župan dogovorjenega obiska v Domu
upokojencev v Sežani zaradi nenadnih nujnih obveznosti ni mogel
udeležiti. Pridružila se nam je tudi Olgina nečakinja Slavka, znamenita zapisovalka brkinskih zgodb, ki jih lahko najdete v knjigi »Brkinske stezice« Folklorne skupine Brkini. Veliko jih je Slavki povedala
prav njena teta Olga. Same lepe besede najde Slavka o svoji teti:
»Skromna, zelo rahločutna in nežna žena. Nikoli se ne pritožuje ali
reče žal besede. Najbolj pa ljubi svoje Mrše. In ravno v rodno vas ji
pri 90-ih letih največkrat odtavajo misli.«
Olga se je rodila 2. 3. 1920 pri Šimonovih na Mršah. Imela je pet
bratov in sester. Čeprav je sedaj ostala sama, je sestre izgubila v
njihovi visoki starosti: ena
je umrla samo dva meseca
pred stotim rojstnim dnevom, ena v 92., ena pa v 93.
letu starosti. Zgodaj pa je
izgubila moža, umrl je leta
1992, kar je težko prenesla,
in Slavka zna povedati, da se
je od takrat bolj zaprla vase.
Najraje je sama, v miru, brez
veliko besed, samo v družbi
spominov. Od doma je odšla dokaj pozno, pri 29-ih, ko
sta si z možem in njegovimi
brati ustvarila delo in dom v
Barkovljah. Življenje jima ni
bilo naklonjeno z otroki. So
jo pa vzeli »za svojo« pri družini, kjer je pomagala in tudi varovala otroke. Še nedolgo nazaj so jo
spet obiskali in poklicali. Tudi sicer ima veliko nečakov in nečakinj,
saj je rodbina Šimonovih velika in tudi raztepena po vsem svetu.
Slavka zna povedati, da je Olga dosti delala tudi za partizane: pletla
nogavice, plahte in drugo.
Zadnjo jesen je bila Olga precej bolna, vendar so v domu dobro
poskrbeli zanjo in je danes spet bolj samostojna. Toliko, da je spet
pomislila na svoje Mrše in bi jih še enkrat rada obiskala.
Ester Mihalič
9
aktualno
23. srečanje Kluba brigadirjev
Slovenskega Primorja v Materiji
Občina Hrpelje - Kozina bo gostila
23. srečanje brigadirjev, ki bo 19. junija na igrišču v Materiji.
Klub redno organizira letna srečanja za člane in goste iz cele Slovenije. Pred nekaj leti je bilo srečanje že v naši občini, in sicer na Beki,
letos pa bo v Materiji.
Slavnostni govornik bo župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre, spregovoril bo predsednik kluba Anton Skok, v kulturnem
programu pa bodo nastopili: Brkinska godba 2000, Moški pevski
zbor Slavnik in dramska skupina mentorice Ivjane Rožac iz Osnovne
šole DBB Hrpelje. Sledilo bo druženje ob glasbi Navihanih lisjakov.
Albert Daolio, član kluba iz Sežane, nam je poslal pričujočo fotografijo, ki nas spominja na povojni čas. Prikazuje zbor Upravno-politične šole v Rodiku, novembra 1945.
O brigadirjih:
Po osvoboditvi – obnova
Ko je bil okupator pregnan in premagan, je narod čakala velika naloga – obnova in gradnja gospodarskih in drugih objektov. Mladinske delovne akcije so se nadaljevale takoj po osvoboditvi, prva
zvezna Brčko–Banoviči, na kateri se je zvrstilo preko 62.000 mladih,
se je pričela v maju 1946. Naslednje leto so se brigadirji iz vse domovine zbrali na progi Šamac–Sarajevo, pa tudi na drugih gradbiščih, na primer pri gradnji tovarne Titan, tovarne Ivo Lola-Ribar, pri
melioraciji Strumiškega polja itd.
Do leta 1952 …
… je bilo zgrajenih enajst prog, vrsta tovarn, hidroelektrarn, mesta
kot sta Nova Gorica in Novi Beograd, avtocesta Bratstva in enotnosti od Zagreba do Beograda in še marsikaj. V Sloveniji so brigadirji
poleg že omenjenega obdelovali kraška polja, uničevali kolorad­
skega hrošča, gradili zadružne domove, ceste Celje–Šempeter, Ma-
ribor–Trst, Videm–Zdole, pomagali pri obnavljanju in graditvi mest,
regulirali reke: težko bi vse našteli.
Sledi prekinitev
Med leti 1952 in 1958 ni bilo večjih zveznih delovnih akcij. Vendar
si je mladina želela sodelovati pri graditvi domovine in pri gradnji
velikih objektov. Aprila 1958 se začnejo dela na avtocesti Bratstva
in enotnosti od Beograda do Gevgelije in od Ljubljane do Zagreba.
Tudi drugod so potekale zvezne mladinske delovne akcije. Avtocesta je bila končana do leta 1963. Znova sledi prekinitev do leta
1968, ko zaživijo delovišča v Novem Beogradu, na Kozari, Moravi,
Sutjeski, v Nišu, Jasenovcu in drugod. Le zvezna mladinska delovna
akcija Sava je trajala tudi v tem drugem obdobju brez večjih delovnih akcij. Posebej velja omeniti solidarnost in požrtvovalnost, ki jo
je mladina iz vseh krajev domovine pokazala ob potresih v Skopju
in Banja Luki, v Posočju in Črnogorskem primorju. Ravno slednje
akcije so bile preizkusni kamen mladinske organizacije in zavesti
mladih, ob teh preizkušnjah se je pokazala pripravljenost mladine
pomagati povsod in ob vsaki priliki tam, kjer je potrebno.
Vedno več akcij
Po letu 1974 se z revolucionarnimi koraki v socialističnem samoupravljanju izredno uveljavi tudi mladinsko prostovoljno delo. Vedno več
je zveznih mladinskih delovnih akcij, republiške je komajda mogoče
prešteti, da sploh ne omenjamo neštetih lokalnih akcij. V Sloveniji
se po skromnejših poizkusih v letih 1972 in 1973 začne v letu 1974
zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 1974, naslednje leto se
ji pridružijo tri, in sicer v Brkinih, Halozah in v Suhi Krajini. Leta 1976
poteka v naši republiki že šest akcij, poleg naštetih še Kožbana 76 in
zvezna MDA Posočje 76. Naslednje leto zaživi delovišče na Goričkem,
v letu 1978 se pridruži Kobansko, Suha Krajina pa postane zvezna
akcija. V letu 1979 zadoni brigadirska pesem na MDA Istra in MDA
Bela Krajina. Naštetim desetim republiškim in zveznim akcijam v SR
Sloveniji se v letu 1980 pridruži še MDA Bohinj 1980.
Šole samoupravljanja
Mladinske delovne akcije so sestavni del celotnega družbenega
dogajanja pri nas. Na njih se uveljavlja samoupravljanje kot osnovni
družbenoekonomski odnos – vse življenje in delo v okviru brigade
ali naselja poteka samoupravno, v skladu s sklepi, ki jih brigadirji
sprejemajo na brigadnih konferencah. Poleg dela na trasi je organizirano tudi preživljanje prostega časa, v skladu s svojimi željami
se udeleženec ali udele­ženka akcije lahko udeležuje raznih izobraževalnih tečajev ter sodeluje pri kulturnih, športnih in drugih aktivnostih. Povsod, kjer so naselja, se udeleženci akcije srečujejo s
prebivalci na skupnih prireditvah, obiskujejo tovarne in izmenjujejo
izkušnje s svojimi sovrstniki iz vse domovine.
Vir: Brigadirjeva knjižica
ATech s FUMIS-om osvaja nova tržišča
Podjetje ATech je konec leta 2008 svetovni javnosti premierno
predstavilo linijo krmilnikov za peči na lesno biomaso FUMIS. Po
uspešnem zagonu prodaje na evropskem tržišču so se liniji izdelkov FUMIS odprla vrata na severnoameriške trge, pred kratkim pa
tudi na perspektivna tržišča Južne Amerike in Nove Zelandije. Interes s teh tržišč, ki je bil zaznan na mednarodnem sejmu Interpellets,
kjer je ATech razstavljal izdelke FUMIS, je prerasel v konkretne poslovne dogovore, rezultat katerih so prve dobave v Južno Ameriko,
konkretneje v Čile, ter na Novo Zelandijo.
Izdelke FUMIS odlikujejo napredne tehnične zmogljivosti, ki jih
kupci zaradi modularne zasnove in možnosti nastavljanja številnih
parametrov povsem prilagodijo svojim izdelkom, kar je natanko
tisto, kar pritegne tudi kupce na geografsko bolj oddaljenih trži-
10
ščih. ATech kupcem izdelkov FUMIS nudi tudi obsežno tehnično
podporo in izobraževanje osebja, kar omogoča, da kupci izdelkov
FUMIS uspešno večajo obseg poslovanja in s tem tudi delež lesne
biomase kot energenta za ogrevanje ter posledično pripomorejo k
zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.
Pozitivne značilnosti izdelkov FUMIS potrjuje tudi več priznanj in
nazivov, ki so jih prejeli ti izdelki. Med njimi Zlato priznanje Primorske gospodarske zbornice in srebrno priznanje za inovacijo na nacionalni ravni, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, na 3.
Slovenskem forumu inovacij pa naziv 'Podnebju prijazna inovacija'.
Na tem forumuje bil ATech s FUMIS-om izbran med 30 najinovativnejših slovenskih podjetij.
aktualno
ZAPOJMO, ZIGRAJMO, ZAPLEŠIMO
Osnovna šola »Juričevega Drejčka« v Ravnah
na Koroškem je bila letos organizatorka
že 20. državne glasbene revije otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami.
Udeležili so se je tudi otroci iz Centra za
usposabljanje »Elvira Vatovec« Strunjan,
enota Divača. Skupaj s prijatelji, plesalci iz
plesnega društva Srebrna iz Senožeč, so
zaplesali na skladbo Alenke Kolman »Plesni vlak«. Navdušili so tako občinstvo kot
tudi strogo strokovno komisijo. Bili so ena
redkih, lahko rečemo kar edina skupina,
ki je na tak način – s plesom – predstavila
integracijo zmerno prizadetih otrok s člani
plesnega društva.
Po končani plesni točki smo poželi aplavz
in navdušene vzklike.
Da je bilo navdušenje še bolj doživeto in
popolno, nas je s svojim obiskom počastila
tudi prva dama Slovenije. Gospa Barbara
Miklič Türk je imela najprej pozdravni nagovor, nato pa je z zanimanjem in ganjenostjo
spremljala prireditev.
Domislili smo se, da bi jo prosili za skupno
fotografiranje. Brez pomisleka se je postavila med našo plesno skupino, nas prijazno
pozdravila in na koncu še prosila za fotografijo. To je bila le še pika na i in naš plesni
dan je bil popoln. Domov smo se vračali
skupaj z varovanci Sožitja, ki so se predstavili s pevsko točko. Vzdušje na avtobusu je
bilo sproščeno in prijetno. Dolga pot je hi-
DRUŠTVO »SOŽITJE«
SEŽANA IZVOLILO
NOVEGA PREDSEDNIKA
Sežansko društvo »SOŽITJE« je na občnem zboru izvolilo novega predsednika. To je postal Slavko Može. Dolgoletnemu predsedniku društva (od leta 1982) Leopoldu Merlaku so se za njegovo prizadevnost v vseh letih zahvalili, vsekakor pa ga bodo
še povprašali za kak nasvet. Novi predsednik je predstavil program društva, ki se ne razlikuje od programa za leto 2009, čaka
jih le še več dela in aktivnosti. Manjkalo ne bo druženj, zabave
in izletov v bližnjo okolico, kakor tudi v druge dele Slovenije.
RK
tro minila med petjem, ki ga je neutrudno
spremljala harmonika.
Nataša Hreščak
Krti v Dimnicah
Jamarski klub Kraški krti iz
Doberdoba ima svoj sedež
v Jamarskem domu na Vrhu.
Zgradili so ga ob vhodu v
jamo Kraljica Krasa, v katero
vodijo tudi skupine šolarjev.
Uspešnost kluba se kaže v
organizaciji in udeležbi na
mednarodnih
jamarskih
srečanjih z območja AlpeJadran, imenovanih »Trikotnik prijateljstva«, katerega
pobudniki so bili pred 30
Stanka Kosiča, legendarnega predsednileti. Pohvalijo se lahko tudi z
ka in enega od ustanoviteljev Jamarskeodkritji novih kraških votlin,
ga kluba Kraški krti, je uspešno zamenjal
kot je prekrasno zakapana
mladi Edi Grgolet, posnet med spustom
v Puščavo – vodni rov jame Dimnice.
jama Alex, ki smo si jo člani
JD Dimnice ogledali letošnjo zimo. Stiki med obema društvoma segajo v začetek 70. let prejšnjega stoletja. Sredi maja letos so prišli skupaj z družinskimi člani in
kolegi iz sosednjih društev v jamo Dimnice. Kar 32 se jih je podalo
po turističnih poteh, polovica pa se je spustila še v Puščavo, tj. del
jame, skozi katerega se pretaka potok, in dosegla pritočni sifon. Po
ogledu Svete jame so bivanje v Matarskem podolju zaključili na Turistični kmetiji Pri Filetu v Slopah. Ob domači hrani je stekel pogovor
o nadaljnjem sodelovanju. Tako bo že v juniju srečanje v Doberdobu posvečeno varovanju kraškega podzemlja, na jesen pa se obeta
izid knjižice o skrivnostih podzemlja za najmlajše.
Franc Malečkar
11
aktualno
ŠUŠTAR NA SEJMU
Drugo soboto v maju, mesecu ljubezni, se
je v Kosovelovem domu v Sežani odvijal
tretji letni koncert Kulturnega društva Borjač. Prireditvi, ki so jo pripravili sami, so dali
naslov ‘Semanji dan v Sežani’. Na odru so
predstavili in obudili spomine na to, kako
je včasih potekal sejem v osrčju Sežane.
Ponudbe so se po stojnicah razlikovale in
tako je bilo na odru mogoče videti pridne
pekarice, ki so ponujale kolačke in vino,
bila je tudi gospa z nakitom, šivilja s svojimi izdelki, manjkal pa ni niti šuštar s svojo
stojnico. K njemu se je odpravil naš šuštar
Lujz (Sandi Fabjančič) in pri njem kupil nov
par čevljev, s katerim je zaplesal tako znani
Šuštarski ples. Skupaj z njim smo se potem
zavrteli tudi ostali člani Folklorne skupine Brkini ob glasbi harmonikaša Petra Filipčiča. Večer sta popestrili tudi dve otroški
folklorni skupini, Kamenčki in Brinovka, ki
delujeta pod okriljem Sežančanov. Mi pa
se – kot edina gostujoča folklorna skupina – Sežančanom iskreno zahvaljujemo za
povabilo in jim želimo še veliko uspeha na
njihovih stezicah.
Anja Kirn
BRKINCI OSVOJILI ŠENTVIŠKO GORO
V soboto, 22. maja, prvi dan v mesecu maju,
ko je bilo zares nekoliko več sončka in so
se stopinje povzpele na 25 °C, smo se člani
Folklorne skupine Brkini že zjutraj odpravili na pot proti Šentviški planoti. Izkoristili
smo ga tudi za vmesne postanke in oglede. Najprej smo se ustavili pri Divjem jezeru blizu Idrije, ki je biser slovenske naravne
dediščine in je bilo že leta 1967 zavarovano
kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je
urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski
muzej v naravi. Tam smo tudi pomalicali in
se potem odpravili v središče mesta Idrije,
kjer nas je že pričakala vodička na gradu
Gewerkenegg. Povedala nam je, da je bil
grad zgrajen v letih 1522–1533 kot upravna stavba idrijskega rudnika – drugega največjega živosrebrovega rudnika na zemeljski obli. Skozi stoletja so grad dograjevali
in preurejali, sedaj pa je v njem muzejska
razstava, ki nosi naslov ‘Pet stoletij rudnika
živega srebra in mesta Idrije’. V tej razstavi
smo videli ostanke fosilov, raznih kamnin
in rudnin, zgodovino in matriko mesta, prikaz rudnika in dela v njem, pa tudi izdelavo čipk in čipkastih oblek. Grad nam je še
najbolj ostal v spominu po freskah okrog
dvorišča, tlakovanega z granitnimi kockami, ki predstavljajo čipko. Po dobri uri in pol
hoje po gradu smo se usedli na minibus
in se odpeljali na domače idrijsko kosilo. V
gostišču Mlinar so nas lepo sprejeli in nam
postregli z domačo jedjo – žlikrofi. Vsak si
jih je zaželel na svoj način, tako da smo
poskusili žlikrofe z gorgonzolo, z ocvirki, z
jurčki, s pečenko …
Potem pa pot pod noge in odhod na Šentviško planoto, natančneje v kraj Šentviška
Gora. Tam so nas z veseljem sprejeli člani
Folklornega društva Ivan Laharnar – Plano-
12
ta. Za dobrodošlico smo najprej skupaj nazdravili, potem pa se preselili v telovadnico,
kjer smo odplesali skupni ples za nastop.
Smeha in plesa sploh ni manjkalo, saj so
tudi oni zelo mlada skupina in smo se kar
dobro ujeli. Po skupnem delu pa smo samo
še čakali, da se stemni in se njihov 18. Anjs
(tako se imenuje njihova letna prireditev)
prične. Letošnji Anjs je imel poseben pridih, saj je bil naslov večerne prireditve Srce
je želelo, a ne bi smelo in je v njem nastopal
tudi predstavnik, ki se je izdajal za Brkinca.
Zgodba se je odvijala na odru v živo in na
platnu, kar je bilo posneto prej kot film. Gre
pa takole: »naš« Brkinc se mora posloviti od
doma in iti na Šentviško planoto za hlapca.
Tam se zaljubi v gospodarjevo hčer Ančko
in že nastanejo problemi, ko za to izve njen
prvi snubec. Ker pa Ančka ne mara prvega
snubca in si želi »našega« Brkinca, se prvemu izmika, našega pa vedno zaljubljeno
gleda. Sprva starši niso bili zadovoljni, da
se je njihova hči zaljubila v hlapca, vendar
so se potem le sprijaznili in Ančki dovolili,
da se poroči z Brkincem. Na koncu je bila
ohcet, na katero smo seveda prišli tudi
sorodniki iz Brkinov. Veselje ob poroki je
trajalo do zgodnjih jutranjih ur, saj so nas
na odru zamenjale članice ansambla Navihanke. Med samo zgodbo nas je zabavala
enotna zasedba Bakalina, ki je v pesmih na
humoren način opevala resnične dogodivščine iz življenja.
Naše potovanje se je tako končalo z veseljem in plesom v Šentviški Gori, kjer smo
jim pokazali, da Brkinci nismo od muh in
lahko odpeljemo tudi dekleta iz tako oddaljenih krajev, kot je njihov (hec). Polni lepih
spominov smo se v zgodnjih jutranjih urah
vrnili domov v naše najlepše Brkine.
Anja Kirn
aktualno / med ljudmi
Zlato priznanje za Brkinsko godbo 2000 in napredovanje v 3. težavnostno stopnjo. ČESTITKE BRKINSKI GODBI 2000!
Vse se lahko uresniči, če v to dovolj močno
verjameš in delaš na tem, da bi se uresničilo.
To smo po dolgih, napornih in zanimivih pripravah, ko je prišel dan D, člani Brkinske godbe 2000 tudi dokazali. Odpravili smo se na
Dolenjsko, da pokažemo, kar smo se naučili.
V petek, 21. maja 2010, smo imeli generalko v
Kulturnem domu Hrpelje, v soboto pa so vaje
odpadle, da smo se lahko odpočili in pripravili na to »veliko nedeljo«. Na generalki smo
ponovili celoten program in vadili najbolj
kritične točke. Vajo smo zaključili z dokaj optimističnimi mislimi. V nedeljo, 23. maja, smo
se zbrali pred OŠ DBB Hrpelje, se poslovili od
tistih staršev, ki se niso z nami odpravili na tekmovanje, in se z avtobusoma (v enem so bili
naši zvesti spremljevalci in starši, v drugem
pa mi) odpeljali okoli 9.30. Preden smo prispeli, smo si privoščili krajši postanek, da smo
malce pretegnili noge in se nadihali »še ne
naelektrenega« zraka, nato pa pot nadaljevali
NIČ NI NEMOGOČE
proti Dolenjski, natančneje proti Vidmu - Dobrepolju. 30. tekmovanje slovenskih godb je
potekalo v Jakličevem domu, in sicer v dveh
težavnostnih skupinah – drugi in četrti.
Strokovno žirijo, ki ji predseduje Alojz Zupan,
so sestavljali Marjan Gradadolnik in Tomaž
Habe iz Slovenije, Armando Saldarini iz Italije
in Philip Fruhmann iz Avstrije. Nekaj orkestrov
četrte težavnostne stopnje je s tekmovanjem
pričelo že v zgodnjih dopoldanskih urah, nato
je sledil odmor, ob 13.30 pa smo na vrsto prišli
tudi mi. Še prej smo imeli možnost krajše vaje
na odru v tekmovalni dvorani. Sledilo je nekaj
časa za preoblačenje, urejanje in uglaševanje.
Začeli smo z ogrevalno skladbo Haiku št.
14 – Never Forgotten, ki se je ni ocenjevala.
Svoje znanje smo pokazali z dvema melodi-
BRKINSKA GODBA 2000 JE STOPILA
STOPNIČKO VIŠJE
Najprej se je zgodil 15. maj 2004 v Železnikih in kar takoj ZLATO PRIZNANJE na 24. tekmovanju Zveze slovenskih godb, nato je sledil 12. maj 2007 in ponovno ZLATO PRIZNANJE na 27. tekmovanju Zveze slovenskih godb in zatem še 23. maj 2010, ki je prinesel
ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM ter napredovanje v višjo, 3. težavnostno stopnjo na 30.
tekmovanju Zveze slovenskih godb.
Kar nismo mogli verjeti, da smo prav slišali. Le močan aplavz in vrisk in objem predsednika in dirigenta. Da, res je, naše godbenice in godbeniki so se ponovno izkazali. Prišli
na oder, mirno, skoncentrirano, sproščeno, disciplinirano. Tako kot pač znajo. Doživeto
z notami in prepojeno z glasbo. In ravno to je komisija opazila in jim podelila točke, ki
pomenijo korak naprej – višje in zahtevnejše.
To pa je končna lestvica sodelujočih godb v 4. težavnostni stopnji:
REZULTATI 30. TEKMOVANJA SLOVENSKIH GODB V 4. TEŽAVNOSTNI STOPNJI
4. TEŽAVNOSTNA STOPNJA
GODBA
SLOVENSKOGORIŠKI PIH. ORKESTER MOL LENART
PIHALNI ORKESTER DUKA VRHPOLJE
KD GODBA DOBREPOLJE
PIHALNI ORKESTER LITOSTROJ
PREKMURSKA GODBA BAKOVCI
BRKINSKA GODBA 2000
PIHALNI ORKESTER GŠ GROSUPLJE
TOČK
450,5
476
478,5
480
486
516
518,5
ODST.
83,43
88,15
88,61
88,89
90,00
95,56
96,02
PLAKETA
SR
SR
SR
SR
ZL
ZL+P
ZL+P
Ali si lahko ob 10. obletnici še kaj želimo?
Dragi dirigent, godbenice in godbeniki: ponosni smo na vas in zato vam iskreno čestitamo!
Upravni odbor in starši
jama obveznih skladb: Prizori iz Commedie
dell`arte in Celebration and Song. Tudi zadnja
skladba Festival Overture se nam je posrečila
– to je bila skladba po lastni izbiri. Z njo smo
zaključili svoj nastop in za ta dan zapustili
oder. Komentar dirigenta Tomaža Škamperleta takoj po tekmovanju je bil dokaj skromen, saj smo bili vsi še nekoliko pod vplivom
tekmovalnega, napetega ozračja. Ko smo ga
vprašali, kakšen se mu je zdel nastop, je rekel:
»Dobro je bilo.« Več si verjetno nihče ni upal
napovedovati, vsi smo le, kolikor se je dalo,
optimistično čakali razglasitev rezultatov. Bil
je čas za kosilo, saj sta nas nastop in pot pošteno izstradala. Najedli smo se golaža in se
sončili na dolenjskem soncu, da bi nam čas
hitreje minil. Končno smo dočakali 16. uro, ko
smo ponovno napolnili dvorano, vendar tokrat s sedežev za gledalce.
Član strokovne komisije Tomaž Habe nam je
na začetku namenil nekaj besed o samih nastopih na splošno, interpretaciji in vzgajanju
mladih v glasbeni smeri. Kljub temu da so se
nam vsi govori v tistem času zdeli predolgi,
smo po nestrpnemu čakanju le dočakali razglasitev. Ko je napovedovalec govoril rezultate, je vsem postalo vroče. Najbolj vroče pa je
bilo, ko je izrekel nam tako znano ime – Brkinska godba 2000. Seveda je bilo v dvorani
najglasneje, ko smo za rezultate izvedeli mi.
Dosegli smo 95 odstotkov, s tem osvojili zlato
plaketo s pohvalo in hkrati napredovali težavnostno stopnjo višje, torej iz četrte v tretjo.
Boljši od nas je bil le Pihalni orkester glasbene
šole Grosuplje, ki je dosegel odstotek več in
s tem osvojil še pokal za najboljši orkester v
kategoriji.
To napredovanje smo si godbeniki že nekaj
časa zelo želeli, saj se nam je večkrat izmuznilo samo za las (pol točke!), zato smo bili toliko bolj veseli, ker so se nam sanje uresničile.
Tokratni komentar dirigenta je bil nekoliko
drugačen, ne veliko daljši, je pa povedal vse:
»Uspelo nam je!« Zdaj pa z vajami seveda nismo zaključili. Čaka nas še veliko dela, ki ga
nikoli ne zmanjka, če hočeš znanje nadgrajevati. Torej, veselo na delo.
Erina Borovič
13
med ljudmi
Pogovor s Tomažem Škamperletom,
dirigentom Brkinske godbe 2000
Imamo dva tehtna razloga za pogovor z dirigentom Brkinske godbe 2000 Tomažem
Škamperletom. Prvi je 10. obletnica delovanja godbe, drugi pa velik uspeh na tekmovanju v Vidmu – osvojenih 95,65 točk in
skok v 3. težavnostno stopnjo.
Najprej bi te vprašala, kaj ti pomeni ta
uspeh?
Meni osebno ta uspeh pomeni enega od
vrhuncev v moji glasbeni karieri, ki mi daje
občutek zadovoljstva ob dobro opravljenem
delu. Seveda ga ne bi bilo, če ne bi imel odličnih godbenikov, ki mi sledijo.
Sedaj pa spregovoriva o poti, ki si jo prehodil
skupaj z mladimi glasbeniki do tega uspeha.
Začniva na začetku. Kdaj si prevzel godbo in
kako se spominjaš njenega sestava takrat?
Godbo sem prevzel leta 2002 in že takrat so
bili načrti za razvoj in rast godbe zelo dobro
zastavljeni, da se je že od samega začetka
dalo lepo delati. Število članov je bilo okoli 20,
program je bil lahek, ampak zanimiv tako za
godbenike kot za poslušalce. Z javnimi nastopi smo postali zanimivi za javnost in s tem se
je naša popularnost dvignila. Tako smo v svoje
vrste hitro začeli pridobivati nove člane. Z rastjo smo dvigovali nivo igranja in sedaj imamo
na izbiro zelo veliko dobrih skladb, ki so še bolj
zanimive in so izziv za godbenike. Zdaj godba šteje natanko 44 članov in prav vsi so zelo
dejavni.
Tudi sam si še mlad in pred desetimi leti nisi
imel toliko izkušenj, kot jih imaš danes. Poleg tega si si medtem ustvaril tudi družino in
imaš danes tri hčerke. Kako si mladi glasbenik zastavi delo in kakšne cilje si postavi na
začetku, ko prevzame skrb za mlado godbo?
Najprej naj povem, da brez ljubezni do glasbe ne gre. Z glasbo se ukvarjam že polnih 25
let. V raznih orkestrih igram že več kot 20 let.
Končal sem nižjo glasbeno šolo iz klarineta ter
nadaljeval študij na Konservatoriju za glasbo
v Trstu. Osem let sem poučeval na glasbeni
šoli v Sežani, tako da mi izkušenj na tem področju ne manjka. Že pred letom 2000 sem
bil pomočnik dirigenta Pihalnega orkestra Divača, zato sem zagrabil prvo priložnost, ki se
mi je ponudila, in v letu 2000 sprejel vodenje
Pihalnega orkestra Vogrsko. V letu 2002 pa še
dirigentsko paličico v Brkinski godbi 2000. Res
je, poročen sem »že« deset let in z ženo Ireno
imava tri punčke, Nežo, Tino in Lucijo. Je kar
naporno usklajevati urnike, da bi zadovoljil
vse. Ker večinoma delam popoldne, se popoldanska skrb za otroke prenese na Ireno. Po
pravici povedano je ona tista, ki skrbi za celo
»familijo«, nekaj pomoči pa pride tudi od mojih staršev in Irenine mame.
Brkinska godba 2000 pa ni tvoje edino »delovno« področje. Kje se še udejstvuješ?
Kot sem že povedal, sem svojo dirigentsko
pot začel na Vogrskem. Tam zelo uspešno vodim tudi godbeniško šolo, ki že pet let šteje
30 članov. Zaradi svojega uspešnega delovanja sem prejel občinsko nagrado Občine
Renče - Vogrsko na področju kulture. Na Vogrskem vodim tudi mladinski orkester. Poleg
vodenja orkestrov pa tudi poučujem klarinet
in saksofon. Trenutno imam 16 učencev, osem
na Vogrskem in osem v Hrpeljah, ki – nekateri bolj nekateri manj – pridno vadijo. Tudi po
tej plati je to leto zelo uspešno, saj so kar trije moji učenci dosegli zlato plaketo na regijskem in kasneje eno srebrno in dve bronasti
na državnem tekmovanju mladih slovenskih
glasbenikov. Sam se tudi redno izobražujem.
Že tri leta obiskujem šolo za dirigiranje, ki jo
vodi nizozemski dirigent Ian Cober, na leto pa
obiščem še dva do tri seminarje za dirigente.
Vrniva se k naši Brkinski godbi, ki praznuje
deset let delovanja. Društvo spremljamo od
samega začetka. Kako sam ocenjuješ napredek in razvoj godbe?
Napredek godbe je zelo odvisen od tega, kdo
jo vodi. S tem sem mislil na odbor in dirigenta,
kajti brez vizije za naprej ni prihodnosti. Vedno
moraš misliti za leto, dve naprej, v zvezi s kadrom pa tudi za pet, deset let naprej. Godba
je v prvem desetletju izjemno napredovala.
Praktično iz nič je zrasla v fenomenalno zasedbo, ki je sposobna igrati na visoki ravni.
BRKINSKA GODBA 2000
vabi ob
10. obletnici
na otvoritveno razstavo, ki bo 18. junija 2010 ob 19. uri,
ter
na SLAVNOSTNO AKADEMIJO s predstavitvijo zgoščenke,
ki bo 19. junija 2010 ob 20. uri
v Kulturnem domu Hrpelje.
14
V tem desetletju so zagotovo bile nekatere
prelomnice, ki še posebej označujejo društvo.
Katere so se tebi najbolj vtisnile v spomin?
Odmevnih dogodkov je bilo v tem desetletju
veliko, prave prelomnice pa mislim, da nas še
čakajo. Zaenkrat se tako kadrovsko kot z ravnijo igranja strmo vzpenjamo, vem pa, da nas
čakajo tudi padci. Upam, da bomo tudi na te
stvari pripravljeni.
Sestav godbenikov se ne rodi sam od sebe,
ampak je verjetno potrebno precej delati na
tem. Kakšna je vloga dirigenta pri tem oziroma kaj lahko storiš sam za to?
Če sam zase ne poskrbiš, tudi nihče drug ne
bo. To je moje načelo in se ga kar držim. Sodelovanje z glasbeno šolo, osnovno šolo, vrtci,
vse to je del pridobivanja kadra. Kot dirigent
pa moraš znati motivirati ter poslušati in uslišati želje. Apeliram tudi na starše, ki bi želeli, da
njihov otrok sodeluje v Brkinski godbi: »ne se
bat«, smo zelo zdrava družba, pokličite in pogovorili se bomo o sodelovanju – »v naši hiši
je veselje doma«.
Nam mogoče lahko izdaš, kakšne dogodke
načrtujete ob desetletnici?
18. junija bo otvoritev razstave, ki bo na ogled
celo poletje, 19. junija bomo imeli slavnostno
akademijo, kjer bomo podelili priznanja godbenikom in premierno predstavili zgoščenko,
ki smo jo posneli v ta namen, 11. septembra
pa bomo organizirali slavnostni koncert z zanimivimi gosti.
Kako razmišljaš o Brkinski godbi v prihodnje?
Orkester je trenutno v polnem vzponu, zato je
treba to izkoristiti in vztrajati v enakem tempu
kot doslej oziroma ga še malo pospešiti. Zdaj
ima orkester povprečno starost 16 let in ima
perspektivo. Tudi zasedba je popolna. Mislim,
da se bo sedaj, ko smo prešli v tretjo kategorijo in bo konkurenca večja, delo za nas šele
začelo.
Tomaž, hvala za pogovor, čestitke in srečno
naprej!
Ester Mihalič
med ljudmi
DRUGO MESTO ZA »GHOST«
S harmonikarsko komorno skupino »Ghost«
(Polona Prosen, Blaž Tavčar, Erik Starc,
Anja Tavčar, Nina Pečelin, Polona Grmek
in Erik Novak) smo se v nedeljo, 19. maja,
odpeljali na mednarodno tekmovanje, ki je
letos potekalo v Beltincih.
Na tekmovanje smo se pripravljali kar lep
čas, še posebej pa smo se potrudili v zadnjih štirinajstih dnevih, ko so vaje potekale vsak dan do večera. Bilo je naporno tako
za nas kot za učiteljico, v precejšnji meri pa
tudi za naše starše, saj so nam morali biti
zaradi prevozov na razpolago cele dneve.
Vendar pa se je trud izplačal. Na tekmovanju smo odigrali več kot odlično in bili zelo
ponosni nase. Komisija nam je dodelila
drugo mesto, s katerim smo bili kar malo
razočarani, saj smo bili prepričani, da smo
program odigrali odlično. A kot pravijo,
važno je sodelovati in ne zmagati. Staro
modrost smo upoštevali in se z željami po
novem ustvarjanju veseli odpravili proti
domu. Seveda pa je bila obvezna tudi postojanka pri TROJANSKIH KROFIH.
Polona Prosen
The Uncles – nova glasbena skupina
iz osrčja Brkinov
Glasbena skupina »The Uncles« je bila ustanovljena aprila 2009 na pobudo najmlajšega člana skupine, ki se mu je utrnila zamisel,
da bi igral v ansamblu. Idejo je predstavil
še ostalim trem, ki so že igrali vsak svoj instrument. Navdušenju so sledile prve vaje!
Po uvodnem »tipanju« so si hitro začrtali
program in izbor skladb, ki jih bodo igrali.
Že na samem začetku so trdno sklenili, da
bodo igrali samo »v živo«, tako narodnozabavno kot zabavno in rock glasbo.
Vaje so že dobro stekle, ko so fantje začeli iskati ime skupine. Hitro so ugotovili,
da imajo člani med drugimi skupnimi lastnostmi tudi to, da so vsi samski! Ker se v
lokalnih pogovorih neporočenega moškega imenuje »stric«, je bilo ime skupine na
dlani! Žal pa glasbena skupina Strici v Sloveniji že obstaja, zato so si fantje sposodili
angleško različico »The Uncles«.
Vsi fantje prihajajo iz osrčja Brkinov: Andrej
Fister s Tater (ritem in solo kitara, vokal, violina), njegova zadolžitev v skupini je »sanitetna služba«, Roman Mahne s Tater (harmonika, klaviature, vokal), zadolžitev v skupini: »dobava sira«, Boštjan Ludvik iz Rjavč
(bobni, vokal), zadolžitev v skupini: »strojne
instalacije«, in Kristjan Lukač z Orehka (bas
kitara, vokal), zadolžitev v skupini: »šoferstvo«.
Glasbena skupina The Uncles izvaja zelo širok program glasbe v živo: narodnozabavno glasbo, ki zajema skladbe Avsenika, Slaka, Beneških fantov, Miheliča, Modrijanov
in druge ponarodele pesmi, plesno glasbo
slovenskih, angleških, italijanskih in hrvaških izvajalcev ter rock glasbo z izvedbami
različnih izvajalcev, od Springsteena, CCR,
The Cure do Big foot mame, Bohemov, Lovšina …
Skupina se bo rada odzvala vabilu na najrazličnejše nastope, koncerte, zasebne dogodke ob različnih življenjskih priložnostih
in vam zaigrala! Lahko pa pri njih tudi najamete ozvočenje.
Kontakt:
Kulturno turistično društvo Škant
Tatre 2
6243 Obrov
[email protected]
070 740 405
http://www.TheUncles.si
Strici bodo imeli prvi uradni, premierni javni nastop na Tatrah.
Pridite in jih poglejte v živo:
BRKINI 2010, sobota, 26. junij, zvečer
15
med ljudmi
Turistična kmetija »Pri Friščevih« odprla svoja vrata
V naslednjem sestavku vam želimo predstaviti novo turistično
kmetijo »Pri Friščevih« v Rodiku, ki je tudi uradno odprla svoja vrata.
V glasilu smo se predstavitvi turističnih kmetij in gostiln bolj malo
posvečali, zato je čas, da to popravimo. Pričenjamo s Friščevimi, ki
so imeli otvoritev ravno minuli mesec, nadaljevali pa bomo z vsemi
ostalimi.
Kmetijo vodi družina Race, torej gostilničar Iztok Race z ženo Lilijano ter hčerkama Jasmino in Dušo. Iztoka kot gostilničarja poznamo
že dolgo. Njegova pot do turistične kmetije se je pričela z vajeništvom v Motelu, od leta 1976. Končal je hotelirsko šolo, bil kar nekaj
časa v Risniku v Divači, ki ga je tudi vodil in v tem času so ga tudi
uspešno renovirali. 18 let je imel nam vsem dobro znan gostinski
lokal »Burja«, zatem pa je družina prišla do trenutka, ko se je bilo
dne ideje. Na primer ureditev stranišča v notranjosti hiše, kar bi za
goste pomenilo veliko udobje.
Turistično kmetijo »Pri Friščevih« je Komisija za kategorizacijo označila s štirimi jabolki. Pogoj za to je najmanj 168 točk, dosegli so jih
215. Med drugim ti točke prinese kvadratura, opremljenost sob s
kopalnico, hladilnikom, mini barom ter raznovrstna ponudba. Iztok
vse to ima, samo za televizijo v sobi se ni odločil, to pa za to, ker želi
poudariti vrednost kakovostnega preživljanja časa na podeželju.
Ima pa zato na voljo izposojo koles, finsko-zeliščno savno, pomoč
pri kmetijskih opravilih in še marsikaj. Turistična kmetija ima 5 sob
z dvanajstimi ležišči. Kuhajo predvsem tradicionalne kraško-brkinske jedi, sezonskega značaja, s poudarkom na uporabi materialov
domače proizvodnje na lastni kmetiji in okoliških kmetijah. Zelenjavo večinoma pridelajo doma. Kapaciteta prostorov z gostinsko
ponudbo v notranjem prostoru in na »borjaču« je 60 ljudi.
potrebno odločiti, kako naprej. Vlagati naprej v lokal ali pa uresničiti
ljubezen do narave, kmetovanja ter izkoristiti prednosti stare kmetije, ki so jo podedovali doma v Rodiku. S pogumom in polni idej so
zagrizli v obnovo stare kmetije.
Povsem so obnovili staro gospodarsko poslopje in dvorišče ter uredili pokrito teraso z odprtim kaminom in vinsko nišo. Kmetijo so
uredili po lastnih zamislih, profesionalni arhitekt pa je dal končno
piko na i. Tudi za materiale so se odločali sami. Gradbena dela jim
je izvajal Klavdij Skuk, k finejši zaključni izvedbi pa so pripomogli
bratje Race, še najbolj mizarski mojster Jožko.
Zanimivo je, da je Iztok med obnavljanjem izvedel zgodbo svojega
očeta, ki je že pred II. svetovno vojno želel urediti sobe za goste v
takrat značilnem letoviškem kraju Rodiku in imel za tisti čas napre-
Od začetka februarja je kmetija tudi uradno odprla svoja vrata, 21.
pa so priredili tudi ureditveno slavje, na katerega so povabili številne prijatelje in sosede, novo urejeno kmetijo pa je pozdravil tudi
župan Zvonko Benčič Midre. Prišli so tudi Moški pevski zbor Slavnik, harmonikaša Niko Poles in Matic Štavar ter ljudska kantavtorica
Marjetka Popovski. Pri pripravi dobrot so družini pomagali prijatelji
s Topolca. V prijetnem vzdušju kmetije smo klepetali pozno v noč.
Urnik: vsak petek, soboto in nedeljo oziroma po dogovoru
Telefon: 051 637 890, 05 680 00 38
e-mail: [email protected]
internetna stran: www.turizem-race-rodik.si
16
Ester Mihalič
med ljudmi
Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika
v Hrpeljah – 340 let
Plošča, vzidana v porton, sporoča, da je bila cerkev postavljena
leta 1670 pod škofom Francescom grofom Vaccanom. Tako letos
obhajamo 340-letnico njene postavitve. Vir navaja, da sta sedanjo
stavbo v letih 1661–1670 postavila mojstra Anže Rojina in Anže
Felicijan st. Sicer se v Hrpeljah že leta 1234 omenja cerkev sv. Helene. Sedanja cerkev sv. Antona Puščavnika je bila prvotno podružnica župnije Brezovice, od leta 1934 pa podružnica župnije
Klanec. Pri njej je bil leta 1985 ustanovljen vikariat, leta 1989 pa
župnija, slednje je bilo obeleženo lani ob 20. obletnici.
Notranjo opremo krasi kamnit velik oltar sv. Antona Puščavnika, ki
so ga izdelali v 2. polovici 18. stoletja v poznobaročnem slogu. Na
razkošnem osrednjem podstavku, okrašenem z angelskimi glavicami in školjčevjem, stoji kip sv. Antona Puščavnika. Na stranskih
podstavkih, okrašenih z vencem rož, ga spremljata kipa sv. Helene
in sv. Barbare.
(Vir: Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Koper, Dekanija Kraška 1, izdala Celjska Mohorjeva družba 2007)
Obletnico bo župnija praznovala ob letošnjem opasilu, ki bo
v nedeljo, 20. junija 2010, ob 10. uri.
J. B.
15 let OŠ DBB Hrpelje, letnik 1995 oz. 1980
Ja, že 15 let je minilo, ko
je vsak svojo pot izbral in
se v svet podal …
15. maja letos smo se ponovno dobili, si naše želje, sanje delili ... si osnovnošolske spomine obudili ...
Obljubili smo si, da se vsakih 5 let dobimo, in to obljubo tudi držimo. Bilo je enkratno ... spet videti skoraj vse sošolce in sošolke in tako
smo ob harmoniki in kitari plesali, peli, se smejali ...
Nekateri se srečanja niso mogli udeležiti, zato jih pričakujemo čez 5 let, med drugim pa smo se z minuto molka spomnili na našo žal
pokojno sošolko Polonco Kotnik. Hvala vsem sošolcem in sošolkam za ponovno nepozaben večer, saj ko smo skupaj, smo spet tisti
“nagajivi” osnovnošolci, kot smo včasih bili, pa čeprav imamo letos skoraj vsi 30-tko!!!
Hvala in vidimo se spet čez 5 let!
Klementina Ivančič
17
med ljudmi
KOSOVELOVA
KNJIŽNICA
SEŽANA
Mirka Pirca 1
6210 Sežana
tel.: 05/731-00-3
“Kaj bi iskali utrinkov, mi sami utrinki velike kozmične volje: živeti.” Srečko Kosovel, Ikarjev sen, str. 148
Obvestilo
Spoštovani uporabniki Kosovelove knjižnice,
obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu
osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) in 15. člena Zakona o
knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) dolžni iz evidence izbrisati
vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali
najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice.
Izbrisani član se bo moral ob obisku ponovno vpisati v knjižnico.
V naši knjižnici pa smo se odločili, da bomo vse, ki boste s seboj prinesli staro izkaznico, ponovno brezplačno vpisali, plačali
boste le stroške nove izkaznice. Staro izkaznico pa nam boste
izročili, saj jo bomo dali v uničenje.
Hvala za razumevanje in prijazno vabljeni, da nas obiščete.
Nadja Mislej - Božič, ravnateljica
Urnik za obiskovalce Knjižnice Kozina,
Kosovelove knjižnice Sežana in
Kosovelove domačije
KNJIŽNICA
KOZINA
Letni urnik
(september–maj)
ponedeljek
7–14
torek, sreda in petek 10–17
sobota
8–13
KOSOVELOVA
KNJIŽNICA
ponedeljek–petek
SEŽANA
sobota
7–18
8–13
Poletni urnik
(julij in avgust)
ponedeljek 7–14
sreda in petek
10–17
enak
KOSOVELOVA Predhodni telefonski dogovor z Dragico Sosič,
DOMAČIJA
05 / 764 21 08
Projekt Knjige za vsakogar tudi v knjižnici Kozina
V okviru programa 'Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010'
tudi Knjižnica Kozina prodaja knjige po 3 evre na izvod. Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije sta v
okviru projekta podprli izdajo 21 knjig, ki bodo naprodaj v knjigarnah, splošnih knjižnicah in njihovih enotah, muzejih in drugih kulturnih ustanovah. V letu med 23. aprilom 2010 in 23. aprilom 2011
bo Ljubljana 'Svetovna prestolnica knjige'. Častni naziv podeljuje
UNESCO, naslov prevzema Ljubljana od Bejruta, izročila pa ga bo
Buenos Airesu. Različna prizorišča po vsej Sloveniji bodo zaznamovali: knjige, književnost, medkulturni dialog, kultura branja in bogat
program dogodkov. Več o dogodkih najdete v različnih medijih.
Projekt 'Knjige za vsakogar' opozarja na problem dostopnosti knjige in razvitosti knjigarniške mreže. Knjige bodo izšle v nakladi 8000
izvodov in so naprodaj po 3 evre. Knjige so različnih literarnih zvrsti,
avtorji so domači in tuji ustvarjalci. Posebej so izpostavljeni Boris
Pahor, Slavoj Žižek in Svetlana Makarovič. Nekaj avtorjev bo maja v
okviru festivala Fabula obiskalo Ljubljano. K projektu je pristopilo 77
knjigarn, 111 knjižnic in 27 muzejev ter ostalih kulturnih inštitucij. V
letu dni bo tako mogoče kupiti knjige na 215 prodajnih mestih po
vsej Sloveniji. Knjige bodo izhajale postopoma skozi vse leto. O seznamu se lahko pozanimate v knjižnici. Vabljeni k branju in nakupu.
Patricija Dodič
Cenjene bralke in bralce naprošam,
OBVESTILO
da napišejo svoje (anonimno) mnenje
o knjižnici, knjižničarskem osebju in vsem,
kar bi želeli poslušati, videti, brati ali kar jih moti.
Svoje mnenje napišite na razglednico, ki jo najdete v čitalnici
in jo tam tudi odložite v košarico (razglednico lahko pošljete
tudi po pošti, da lahko iz njih naredim razstavo).
Vaša mnenja, želje in predlogi bodo konec leta objavljeni v
občinskem glasilu, knjižnica kozina pa bo vaše dobronamerne nasvete, želje in predloge skušala čim bolj upoštevati.
Najlepša hvala in vabljeni v knjižnico!
Patricija dodič
18
Obvestilo bralcem knjižnice in lanskoletnim udeležencem
projekta Primorci beremo ali bralne značke za odrasle. Tudi v
letošnjem letu bodo primorske knjižnice bralce nagovarjale k
branju sodobnih slovenskih avtorjev. Letos se v branje priporoča več proznih in pesniških knjig, še vedno pa je dovolj, če
preberete pet proznih in eno pesniško delo. Projekt se bo začel
9. junija in se v vsaki knjižnici zaključil s srečanjem z znanim
slovenskim avtorjem. Odprli ga bomo z literarnim nastopom
Aleksandra Peršolje in razstavo Klavdija Tutte, zaključili pa v začetku decembra v KD Hrpelje z avtorjem, ki ga boste tokrat
izbrali sami. Na zaključnem večeru bodo bralci prejeli priznanja
in knjižne nagrade. Vabljeni k akciji. V prejšnjih dveh letih so
bili kozinski bralci najštevilčnejši (sicer s premalo moških udeležencev), naj bo tako tudi v letošnjem letu J.
Patricija Dodič
med ljudmi
Marjetka Popovski v Knjižnici Kozina
Nedvomno najbolj srčna gostja v letošnjem letu, Marjetka Popovski, je razživela s
svojo kitaro, besedo, predvsem pa energijo
navdušence, ki so kljub lepemu vremenu
odpeli v sredin večer v prostorih Knjižnice
Kozina. Pevka, ki prepeva stare slovenske
ljudske pesmi in razplamti veselje in voljo
do petja še tako »neposlušnemu« slušatelju, je pričarala nepozaben popoldan, kjer
se je duša napojila s soncem in domačo
pesmijo ter avtorsko poezijo o vseh življenja vrednih stvareh in ljudeh. Kot fizi-
oterapevtka je od leta 1985 zaposlena v
Domu upokojencev Izola in vzporedno
vodi pevsko-glasbeno skupino Val morja in
Marinaio bend, v kateri prepevajo in igrajo varovanci doma upokojencev. Marjetka
Popovski je v letu 2003 za prizadevnost
prejela nagrado Občine Izola in Andragoškega centra Slovenije. Od leta 2004 vodi
25-člansko žensko skupino Dekleta s Škofij,
v Italiji pa žensko pevsko skupino kulturnega društva Ivan Grbec, ki deluje v Škednju
pri Trstu. Občasno se pridruži tamburaškemu orkestru France Prešeren iz Boljunca pri
Trstu. V hotelu Delfin vodi literarne večere
in tudi uglasbi lastne avtorske pesmi. Z njo
se prireditve v šolskem letu 2009/2010 v
Knjižnici Kozina počasi zaključujejo in se
nadaljujejo spet v septembru. Vabljeni na
zadnjo prireditev z Aleksandrom Peršoljo 9.
junija ob 18.00, ki bo hkrati uvedla bralce v
akcijo Primorci beremo, tokrat že tretje leto.
Večer bosta obogatila razstava Klavdija Tutte in glasba Tomaža Bana. Vabljeni!
Patricija Dodič
Foto: Patricija Dodič
Teorija izbire v Knjižnici Kozina
Na devetem srečanju Študijskega krožka
Spoznaj se (ki se obenem tudi nadaljuje v
deseto in zadnje srečanje do jeseni) je gostovala predavateljica Marjeta Stepančič
Slavec, ki zagovarja Glasserjevo teorijo iz-
bire. Teorija izbire (TI) pravi, da si človek
izbira čisto vse sam, vključno z negativnimi občutki. Vse, kar mu drugi dajejo, so le
informacije, ne morejo pa ga pripraviti do
tega, da bi nekaj naredil ali občutil, ne da
bi sam to izbral. Sami izbiramo oz. odločamo o tem, kaj bomo z informacijo naredili.
Temeljno vprašanje TI je torej: kako naj si izborim pravico, da živim tako, kot hočem? TI
jemlje človeka kot subjekt, kjer je posameznik odgovoren za svoje vedenje in odnose
z drugimi. Svoje potrebe, trdi Stepančičeva,
zadovoljujemo v glavnem v odnosu z drugimi ljudmi. Tisto, kar je nujno potrebno, je
prevzeti odgovornost zase in za svoja dejanja. Omenila je sedem škodljivih in sedem
povezovalnih navad, ki so temeljna stičišča
Glasserjeve teorije. Pri TI gre za t. i. psihologijo notranjega nadzora, ki razlaga, zakaj
in kako sprejemati izbire. Stepančičeva nadaljuje s predavanjem na zadnjem srečanju
krožka, 19. maja ob 18.00. Vabljeni v knjižnico k nakupu »knjige za vsakogar« (za 3
evre) in na razstavo akademskega slikarja
iz Sežane Simona Kastelica z naslovom
»you like this«, ki bo na ogled do konca
meseca.
Patricija Dodič
Foto: Patricija Dodič
19
med ljudmi
Tekmovanje Kraške gasilske zveze letos v Materiji
Odličen uspeh mladih gasilcev: že drugič
zapored so mladi člani PGD Materija osvojili
prehodni pokal!
Kraška gasilska zveza vsako leto organizira tekmovanje v gasilskih
spretnostih za vse starostne skupine. Letos so ga pripravili na deževno soboto, 8. maja, v sodelovanju s PGD Materija. Dopoldne je
bilo mladinsko tekmovanje, popoldne pa člansko. Dež dopoldne
kar ni nehal, vendar se je zdelo, da otrok in mladih to sploh ne moti.
Po začetnem kolebanju organizatorjev, ali naj tekmovanje prestavijo, je prevladala odločitev, da ga vseeno izpeljejo. Popoldne je posijalo sonce, a razmočena tla so naredila svoje.
Med mladimi je bilo v skupnem seštevku najuspešnejše društvo
PGD Materija, z dvema drugima mestoma in enim tretjim. Že drugič zapored so osvojili prehodni pokal. ČESTITAMO! Zaslužni mentorji: Sandi Fabjančič, Sebastjan Benčič in Saško Mavrič so se z velikim zadovoljstvom ob koncu tekmovanja slikali skupaj s svojimi
varovanci. Veselju ni bilo kraja, uspeh pa je tudi dobra popotnica za
nastop na državnem prvenstvu v Beltincih, ki bo 5. junija (ravno v
času izhajanja glasila).
Kraška gasilska zveza obsega območje štirih kraško-brkinskih občin: Komen, Divača, Sežana in Hrpelje - Kozina. Tako so Matarci gostili 16 ekip mladine in 23 ekip veteranov, članic in članov. Skupaj
351 gasilcev.
Popoldne so zbor 23-ih ekip najprej pozdravili tovariš Boris Budal,
poveljnik KGZ, mag. Valter Fabjančič, predsednik PGD Materija, in
Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite, zatem pa je steklo tekmo-
vanje. Med najstarejšimi gasilci so prvo mesto osvojili PGD Komen,
naši veterani so bili odlični drugi, pri mlajših članih A je slavila ekipa
PGD Sežana, naši so bili šesti (skupaj 11 udeleženih ekip), pri starejših članih B so bili prvi PGD Komen, naši pa so dosegli četrto mesto.
Ester Mihalič
Foto: Andrej Škapin, Ester Mihalič in Ivan Babuder
20
med ljudmi
Praznovanje 85-letnice delovanja NK Jadran in
memorialni turnir Vojka Mahniča
Krajani hrpeljsko-kozinske občine so skupaj z gosti iz Slovenije in
sosednje Italije ob mnogih manifestacijah nogometne igre proslavljali 85. obletnico obstoja NK Jadran Hrpelje - Kozina. Proslava, ki
se jo je udeležilo na stotine ljubiteljev nogometa, je potekala na
prenovljenem, lepo urejenem igrišču v Krvavem Potoku. Ko so se
po končani uvodni slovesnosti zbrali vsi nogometaši, od selekcije
U-8 do seniorjev, je vse goste in nogometaše v imenu organizatorja
pozdravil večletni predsednik kluba Slavko Mihalič. V pozdravnem
Korte izročila v trajno last veliki pokal. Priznanja, plakete in zahvale, ki jih je za uspešno odigrano igro in vdanost klubu izročil
predsednik kluba Slavko Gregorič, so prejeli: Luka Gaber, Marko Jerebica in Kristjan
Gregorič. Tekme, odigrane za 9. memorial
Vojka Mahniča, so bile: Novinarji RTV Koper-Capodistria: Presing - Italija (4 : 2), U-8
MNK Jadran junior : MNK Jadran junior (10
: 10), SENIORJI: Jadran PM : Zarja Bazovica
(2 : 0), U-12 Jadran Junior : Košana (3 : 2),
SENIORJI: Zarja Italija : Avtoplus Korte (2 :
4), FINALE ZA POKAL VOJKA MAHNIČA SENIORJI: Avtoplus Korte : Jadran PM (2 : 0), VETERANI: Jadran PM :
Svoboda Vevče (1 : 2). Po svečanem delu in tekmi je uprava kluba
Jadran PM za vse prisotne organizirala prijateljsko »čakulanje« do
poznih večernih ur.
Petar Nikolič
govoru je predstavil zgodovino NK Jadran Hrpelje - Kozina. »Današnji NK Jadran PM, zahvaljujoč velikemu številu privržencev nogometne igre, je bil ustanovljen davnega 1925 leta (2. 8. 1925), a je takrat deloval pod imenom Športni klub Jadran ter tekmoval s klubi iz
okolice Trsta. Vojni vihar je prekinil nogometno tradicijo kluba, da
bi se leta 1950 vrnil med mladino tega primorskega kraja,« je dejal
Mihalič. »V času povojnega delovanja kluba je v Krvavem Potoku
igralo preko 300 nogometašev iz različnih selekcij. Največji uspeh
v zgodovini kluba je bil dosežen leta 1991, ko je ekipa Jadrana iz
Primorske prešla v 3. SNL in v naslednjih letih napredovala v 2. SNL,
pod strokovnim vodstvom trenerja Vlade Bađima dosegla največji
uspeh kluba z igranjem v polfinalu pokala SNL in osvojitvijo 4. mesta v 2. SNL. Vendar ne smemo pozabiti tudi današnjih generacij, ki
uspešno nadaljujejo bogato tradicijo Jadrana Hrpelje – Kozina,« je
še dodal.
Na turnirju je pozdravil tudi podžupan Občine Hrpelje-Kozina, Peter Boršič, ki je ob priložnosti prijateljske tekme italijanskim novinarjem izročil spominsko darilo občine.
Poleg visokega jubileja je uprava kluba v spomin na enega izmed
najuglednejših
predsednik ov
organizirala 9.
Memorial Vojka
Mahniča, ki ga
sponzorira njegova soproga
Marija Mahnič.
Po odigrani tekmi je kapetanu
ekipe Avtoplus
21
med ljudmi
SELEKCIJE RD JADRAN HRPELJE - KOZINA NA TURNIRJIH
V rokometnem društvu RD Jadran Hrpelje - Kozina vse bolj
poudarjamo delo z mlajšimi selekcijami. Deluje tudi članska ekipa.
Pod našim okriljem vadi vse več in več nadobudnih rokometašev.
Vodja mladinskega pogona in mlajših selekcij je Dejan Čeranič,
Starejši dečki A in B na turnirju na Slovaškem, kjer so se pomerili z vrstniki iz cele
Evrope. Trenerja Gregor Sosič in Dejan Čeranič.
Prve rokometne korake napravijo učenci 1. in 2. razreda pod vodstvom prof. Petra
Kastelica. Učenci 3. in 4. razreda s trenerjem prof. Dejanom Čeraničem. Nastopali
so v ligi mini rokometa Obala I
Kadeti in mladinci na tekmi v Izoli. Trener Marko Svetina.
Mlajši dečki A in B so nastopali v zahodni skupini državne rokometne lige pod vodstvom trenerjev Gregorja Sosiča in Dejana Čeraniča. diplomirani profesor športne vzgoje. Naša rokometna šola poteka
celo leto in vzgaja mlade iz celotne Občine Hrpelje - Kozina.
Naše treninge obiskujejo tudi nekateri fantje iz sosednjih občin
(Divača, Ilirska Bistrica). Dejan Čeranič, Gregor Sosič, Peter Kastelic
in Marko Svetina so zadolženi, da treningi potekajo pod stalnim
strokovnim vodstvom. Otroci se prvič srečajo z rokometom že v
prvih razredih osnovne šole, kjer jih s širokim spektrom motoričnih
znanj pripravimo na poznejše športno udejstvovanje. Spoznajo
osnovna gibanja v rokometu: vodenje, podaje ter tudi met na
gol. Med seboj tekmujejo v raznih štafetnih in elementarnih igrah.
Ne manjka niti prijateljskih in prvenstvenih tekem ter turnirjev.
Tako vam bomo v tokratni številki občinskega glasila predstavili
vse selekcije RD Jadran ter njihovo udeležbo na mednarodnih
turnirjih. Ekipe se bodo turnirjev udeležile tako doma kot v
tujini. Naši najmlajši rokometaši iz 1. in 2. razreda bodo odigrali
prijateljsko tekmo z vrstniki iz Kopra. Ekipa mini rokometa se bo
udeležila mednarodnega turnirja v Hrastniku. Z mlajšimi dečki A
in B gremo na »fish piknik« ob slovenski obali. Starejši dečki A in
22
Članska ekipa pod vodstvom trenerja Petra Kastelica.
B potujemo na mednarodni turnir v Banja Luko (BiH). Mladinci in
člani se bodo udeležili mednarodnega turnirja v Italiji (Milano).
Z udeležbami na turnirjih bomo zaključili sezono 2009/2010.
Radi bi se zahvalili tudi našim donatorjem:
• Banka Koper
• Pizzeria Maestro - Štefančič Marjan s.p.
RD Jadran Hrpelje - Kozina
med ljudmi
Blumarinke barvale ograjo v Lipici
V petek, 14. maja, smo se starejše in mlajše deklice ŠD Jadran Bluemarine namesto na trening odpravile barvat ograjo v Lipico. Odločitev je padla teden prej, na poti s tekme v Ljubljani. Ker se bliža
konec tekmovalne sezone in smo treningov in tekem počasi že
‘’štufe’’, smo Tanjin predlog z veseljem sprejele.
V Lipici so nas pričakali Heliosovi strokovnjaki, nam pokazali osnove
barvanja, vsaki punci dali kantico z barvo, čopič, valjček – in akcija
se je začela. Na začetku je bilo več barve na naših hlačah, čevljih in
laseh, potem pa smo pogruntale sistem in hitro nadaljevale. Barvale smo stebričke ob cesti Divača–Lipica. Pozdravit naš je prišel
direktor kobilarne Tomi Rumph, ki je bil nad našim delom navdušen. Ko smo se vračale v Lipico, smo pobrale še vse smeti ob cesti.
Pripravili so nam okusen ječmen, ki nam je zelo teknil. Za nagrado
smo prejele tudi vstopnice za voden ogled kobilarne.
Preživele smo zanimiv popoldan. Naredile smo nekaj koristnega, pa
še zabavale smo se ob tem. Torej, če se vozite proti Lipici (z Divaške
smeri): beli količki z leve strani so naše umetniško delo.
Na koncu bi se rade zahvalile Zvonku Gulji za brezplačen prevoz.
ŠD Jadran Bluemarine
RUDEŽEVA JAMA – NOVO ODKRITJE PRI BRGODU
Pred kratkim nam je Milan Rudež, znan lovec iz Klanca, pokazal
vhod v neraziskano jamo pri Brgodu, kjer gre ponavadi na lov.
Vhodno brezno z zanimivim zvonastim nadaljevanjem nam je
hitro dalo voljo do raziskovanja – in že je bila sobota rezervirana
za poseg širitve in spust v jamo. Po polurnem delu je vhod postal
prehoden in prvi jamar se je že spuščal v notranjost ter navdušeno sporočal, da se jama lepo stopnjuje v globino. Stene brezna so
zbrušene od vode, kar nakazujejo tudi žlebovi v stenah, na dnu
pa dosežemo globino dvajset metrov, kjer smo našli tri močerade
med počitkom v vlagi in hladu. Od dna vodi rov dalje v smeri jugovzhod, z gruščnatimi tlemi in zasiganimi stenami. Najbolj pa nas
je presenetila mehurjasta siga, ker ni preveč pogosta v okoliških
jamah. V tem rovu se moramo dvakrat splaziti pod naravnima mostovoma, jama se za trenutek dviguje, po tridesetih metrih pa konča v lepem, kapniškem kotičku. Kalcitne tvorbe se vrstijo v vedno
bolj neprehodno razpoko, kjer jo dokončno tudi zaprejo. Možnih
nadaljevanj nismo našli, je pa jama že sama po sebi dovolj lepa in
zanimiva za obiskovalce, kot smo mi. Po vrsti je že tretja novoodkrita jama v tem mesecu, ki smo jo raziskali, izrisali načrt ter poslali v
ljubljanski kataster jam na registracijo.
Davor Mesarec
23
med ljudmi
16. PAINTBALL TURNIR na Tatrah
Športno-kulturno društvo Tatre je na
državni praznik 27. aprila organiziralo že 16.
tradicionalni paintball turnir. Turnir se je začel ob 13.00 v skoraj idealnih razmerah za
to igro – manjkalo je le še nekaj več zelenih
listov na drevesih za lažje skrivanje tekmovalcev na poligonu.
Turnir je bil namenjen neprofesionalnim
ljubiteljem te adrenalinske igre, sodelovalo pa je 13 ekip. V ekipi, ki tekmuje na
poligonu, morajo biti trije člani, lahko pa si
ekipa omisli tudi kakšno 'rezervo'. Seveda
so vedno dobrodošli tudi navijači, ki lahko
igro spremljajo neposredno ob poligonu.
Turnir je bil tudi tokrat brezplačen, kar pomeni, da ni bilo prijavnine, temveč so igralci
poravnali le kroglice, ki so jih porabili med
igro. Vsaka ekipa je odigrala najmanj štiri
tekme, najboljše štiri ekipe pa so se uvrstile
v zaključek tekmovanja, kjer so se borili za
uvrstitev na zmagovalne stopničke.
Tokrat so bili najboljši Elvis, Miha in Rok v
ekipi RAKETE, ki so prepričljivo zmagali in
osvojili glavno nagrado – pršut!
Na drugem mestu je presenetljivo končala
naključno sestavljena ekipa 7 POLK, ki so jo
sestavljali Andrej, Iva, Jan in Tilen.
Na tretjem mestu so pristali Beno, Rok in
Matej v ekipi DIOPORKO.
1. mesto: RAKETE (Elvis, Miha, Rok)
2. mesto: 7 POLK (Andrej, Iva, Jan, Tilen)
3. mesto: DIOPORKO (Ben, Rok, Matej)
ČISTILNA AKCIJA 2010 TATRE
Kot vsako leto je tudi letos Športno-kulturno društvo Tatre organiziralo čistilno akcijo, s katero tatrska mladina skrbi za čisto
in urejeno okolje okrog vasi. Čistilna akcija je bila uspešna tudi
letos, saj smo počistili celotno površino pod vaškim domom in
s tem polepšali podobo vasi. Tudi v prihodnjih letih se bomo
trudili ohranjati in izboljševati sedanjo podobo Tater. Ob tej priložnosti se športno-kulturno društvo zahvaljuje vsem, ki so nam
kakorkoli pomagali izpeljati akcijo.
24
Organizatorji se zahvaljujemo vsem tekmovalcem in gledalcem za obisk!
Več o igri paintball na www.zadet.si.
Za ŠKD Tatre, Roman Mahne
KRESOVANJE 2010 – TATRE
V Športno-kulturnem društvu Tatre skušamo ohranjati običaje
prejšnjih generacij naše vasi, zato vsako leto pripravimo tudi kresovanje, kjer se zberejo vsi vaščani Tater ter ob dobri hrani in pijači
preživijo družaben večer ob plamenih ognja. Ob tej priložnosti se
krajevni skupnosti Tatre in Maksu Poplašnu zahvaljujemo za pripravljeno pogostitev.
med ljudmi
12. MAJ – MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER
Letošnji mednarodni dan medicinskih sester je potekal pod motom ‘MEDICINSKE SESTRE ZAGOTAVLJAMO VARNOST IN UVAJAMO
NOVOSTI PRI OBRAVNAVI PACIENTOV S KRONIČNIMI OBOLENJI’.
V svetu in tudi pri nas je bolnikov s kroničnimi obolenji vedno več.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na skokovito naraščanje s starostjo in sodobnim življenjskim slogom povezanih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno žilna obolenja, bolezni dihal
in rakava obolenja. Prav za posledicami teh obolenj umre letno 35
milijonov ljudi. Zaskrbljujoče narašča tudi pojavnost demence in z
njo povezanih težav, ki naj bi zajela veliko število starostnikov.
Zdrav način življenja je v našem ustvarjalnem obdobju na lestvici vrednot potisnjen v ozadje. Takrat je pomembna služba, dom,
zabava, ustvarjanje družine. Zdravje marsikomu postane vrednota
šele tedaj, ko ga izgubi.
Medicinske sestre se s kroničnim pacientom srečujemo v vseh njegovih življenjskih obdobjih, od otroka, ki je tudi že lahko kronični
bolnik, pa do obdobja starostnika, ki je najbolj pogost pacient s
kronično boleznijo. Spremljamo ga na vseh ravneh zdravstvenega
varstva. Posebno pomembna je vloga medicinske sestre pri promociji zdravja in zdravstveno vzgojnem delu.
Ob 12. maju, dnevu medicinskih sester, je v Portorožu potekal simpozij, ki je v strokovnem programu osvetlil pacienta s kronično boleznijo z vidika medicine, etike, zdravstvene nege, psihologije, sociologije in antropologije. Sodelovali so znani slovenski strokovnjaki.
Višek praznovanja je bila svečana akademija, ki se je je udeležilo
preko 700 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic iz
vse Slovenije. Slavnostna govornica Darinka Klemenc, predsednica
Zbornice – Zveze medicinskih sester, je opozorila tudi na pereča
vprašanja področja zdravstvene nege, zlasti na preobremenitev
medicinskih sester zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe. Udeležence je s spodbudnimi besedami nagovoril tudi minister za zdravstvo dr. Dorjan Marušič in čestital ob prazniku. Vabilu so se kot
vabljeni gosti iz naših krajev odzvali župan Občine Hrpelje - Kozina
Zvonko Benčič Midre, podžupan Peter Boršič in direktorica Zdravstvenega doma Sežana dr. Ljubislava Škibin.
Na svečanosti je deset dobitnikov prejelo zlati znak ZBORNICE –
ZVEZE MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV
SLOVENIJE za zaslužno delo na področju zdravstvene nege. Podeljeno je bilo tudi priznanje za življenjsko delo 94-letni upokojeni
medicinski sestri Marti Hočevar Kuharič, ki je kljub visoki starosti
še lepo nagovorila zbrano občinstvo in obudila spomine na svojo
poklicno pot.
Tatjana Kastelic, patronažna medicinska sestra
Pravijo, da stari običaji in navade vedno bolj tonejo v
pozabo. Da pa ta trditev ne drži, sta poskrbela Vojko in
Aleš Valenčič iz Ritomeč. Seveda pa je njihova kobila
Tara pri tem kmečkem opravilu odigrala glavno vlogo.
Krompir so prisipali zadnji majski dan, na enak način,
kot so to nekoč počeli ljudje v naših krajih.
25
med ljudmi
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
Otroci so človeška krila.
(albanski pregovor)
DOBRODOŠLI, EMI, TINE, SVEN TOMAS, JANI, ALEKS, VINKE ANTONIO in EMA!
Tjaša Škerjanc in Nastja Zadel
Moja prva osebna izkaznica
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: TINE GRANDIČ
rojen: 8. 3. 2010 v Postojni
dolžina in teža: 49 cm, 2850 g
ime in priimek: JANI SILA
rojen: 5. 4. 2010 v Postojni
dolžina in teža: 56 cm, 3590 g
starša: Iris in Aljoša
še nekaj o Janiju: Janiju se prav nič ni mudilo na svet, saj se je rodil kar enajst dni
po napovedanem roku, a je bil porod zelo
hiter. Že ob rojstvu je bila njegova glavica
polna črnih las. Da bo njun prvorojenec
fantek, sta starša vedela že pred velikim
dogodkom. Ime sta mu izbrala skupaj le
nekaj dni pred tem, ko sta ga prvič prijela
v naročje. Povesta tudi, da njun mali sonček ponoči pridno spi in lepo pridobiva
na teži, saj je pravi »požerušček.« Čez dan
se Jani rad igra na svoji igralni blazini,
lepo vreme pa družina rada izkoristi za
sprehode po Baču, kjer so si ustvarili dom.
starša: Dragana in Matej
še nekaj o Tinetu: Tine, dolgolasi fantek, je prav gotovo
najlepše darilo mamici ob
dnevu žena. Porodu je seveda
prisostvoval tudi tati, ker je
rojstvo otroka eden najlepših
življenjskih dogodkov in ga
res ni želel zamuditi. Svojega
sončka pohvalita, da je priden
otrok, ki je njuno življenje obogatil s trenutki sreče in veselja. Prihod Tineta je
še posebej očaral dve noni, dva nonota in dve pranoni, ki komaj čakajo, da
jih obišče. Čeprav je Tine še majhen, dobro ve, da je v maminem ali tatijevem
naročju najbolj prijetno. Vsem zaigra srce, ko jim podari ljubek nasmeh. Na
malega bratrančka je neizmerno ponosna sestrična Špela, bratranec Lan je še
premajhen, a ko bosta s Tinetom zrasla, bosta prava druščina za skupno igranje.
Družinica si je svoj dom ustvarila v Kopru.
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: SVEN TOMAS LAZAR
rojen: 16. 3. 2010 v Ljubljani
dolžina in teža: 41 cm, 1890 g
starša: Liljana in Mitja
brat: Kevin
še nekaj o Svenu Tomasu: Čeprav je
mali Sven Tomas na svet pokukal mesec in pol pred napovedanim rokom,
zdaj že lepo napreduje in pridobiva
na teži. Starša sta za spol drugorojenca izvedela že pred njegovim
rojstvom, ki ga je ves čas spremljal
tudi tata. Slednji je svojemu malemu
sončku izbral ime. Sven Tomas pa
bo doma ves čas imel družbo, saj je
nanj komaj čakal enajstletni Kevin,
ki malega bratca obožuje. Starša še
povesta, da so njihove noči mirne in da je mali Sven Tomas pravi dobrovoljček,
ki vsakemu podari nasmeh. Da pa bo druščina prava, se bo Svenu Tomasu
in Kevinu pri igri pridružil še bratranec Sebastian, saj je bil tudi on zelo vesel
novega družinskega člana. Družino smo obiskali v Hrpeljah, kjer stanujejo.
26
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: VINKE ANTONIO VLAŠIČ
rojen: 12. 4. 2010 v Izoli
dolžina in teža: 50 cm, 1895 g
starša: Monika in Vinko
bratca in sestrica: Nik, Nejc in Lea
še nekaj o Vinkeju Antoniu: O Antoniu nam mamica najprej pove, da se je
sicer rodil majhen, a se zelo trudi, da ne bi ostal tak, saj veliko poje in temu
primerno tudi rase. Da je pod maminim srcem fantek, je bilo znano še preden
je pokukal na svet. Glede imena sta se starša dogovorila, da bo za deklico izbiral
tata, za dečka pa mama, a je kljub temu predlog za ime dal tata, s katerim pa
se je mamica strinjala. Dobro leto in pol star Nik ni na malega bratca prav nič
ljubosumen. Ves čas ga ljubčka po glavici in mamica v šali doda, da lahko po
tem, kar na glavici ostane, sklepamo, kaj je Nik jedel čez dan. Bratec Nejc in
sestrica Lea pa sta že tako velika, da pri cartanju in skrbi za Antonia skoraj ne
potrebujeta »ta velikih.« Druščina pa je popolna, ko se ji pridružita še bratranca
Matija in Rok, ki stanujeta v sosednji hiši. Zdaj je vreme več kot primerno za
sprehode po Obrovu, kjer je Vinke Antonio tudi doma.
med ljudmi
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: EMA RENKO
rojena: 27. 4. 2010 v Postojni
dolžina in teža: 48 cm, 2640 g
starša: Tanja in Marko
bratec: Aljaž
še nekaj o Emi: Ema, ki smo jo obiskali v Povžanah, nas je ob našem obisku najprej očarala s svojim
prikupnim obrazkom in temnimi lasmi. Po spolu sta starša vprašala vnaprej in se hčerke zelo razveselila,
saj je po dolgem času v družino spet prišla deklica. Pobuda za Emino ime je bila mamina. Pravi, da je
bil porod hiter in lahek, ob njej pa je bil ves čas tudi tata. Doma je na veselo novico nestrpno čakal
šestletni Aljaž, ki ima malo sestrico zelo rad. Ljubke princeske so se razveselili tudi dva nonota in noni,
dva pranonota in ena pranona. Ima pa Ema tudi dva bratranca, Roka in Aleksandra, ki je rojen le nekaj
dni za Emo. Jani, ki ga danes tudi predstavljamo v naši rubriki, pa je Emin drugi bratranec. Torej smo
lahko prepričani, da Emi ne bo nikoli dolgčas. Naj še povemo, da je v mesecu dni na teži pridobila
kilogram in zrasla za štiri centimetre.
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: ALEKS FRANK
rojen: 9. 4. 2010 v Izoli
dolžina in teža: 57 cm, 4180 g
starša: Andreja in Matjaž
bratec: Jan
še nekaj o Aleksu: Po treh letih smo se zopet odpravili k družini Frank na Brezovo Brdo. Tam so se v
začetku aprila razveselili drugega otroka, Aleksa. Ta se je rodil šest dni po predvidenem roku, zato je bil
že ob rojstvu krepak fantič. Le dan pred njegovim rojstvom mu je ime izbral tata. Malega bratca najbolj
obožuje Jan, ki bi ga ves čas pestoval in že komaj čaka, da bo Aleks dovolj velik za igro v dvoje. Starša,
ki sta bila na prihod fantka že pripravljena, povesta, da njun drugorojenec noči prespi in lepo pridobiva
na teži. Vsi pa se veselijo toplih sončnih žarkov, ko bodo lahko večino časa preživeli zunaj.
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: EMI VOLČIČ
rojena: 4. 2. 2010 v Sežani
dolžina in teža: 51 cm, 3300 g
starša: Mojca Stojkovič in Danijel Volčič
še nekaj o Emi: Po dolgem času, več desetletjih, smo imeli na Krasu porod doma, in to najvišje v Sežani,
v 5. nadstropju stanovanjskega bloka, na domu dopisnice našega glasila in Mojčine mame, Olge Knez.
Pri porodu je pomagala babica Luciana Zobin iz Trsta in doula Tanja Potočnik iz Kopra. Kot pravi Mojca,
bi vsaki nosečnici privoščila tako prijetno izkušnjo, kot je porod v domačem okolju, kjer te vsi podpirajo
in nudijo pomoč. Seveda se je rojstva veselil tudi očka Dani iz Rodika, ki je sodeloval pri rojstvu in prerezal popkovnico. Da je Emi lepa rožnata punčka, je po tednu dni v porodnišnici v mrzli in zaledeneli
Postojni potrdil tudi zdravnik. Emi pa je v velik ponos tudi starim staršem Saši in Bojanu iz Rodika in
številni družini Medvedovih in Bernetičevih. Mamica Mojca jo pridno doji in Emi pridobiva na teži. Je
pa že prava medijska zvezda, o kateri pišejo Primorske novice v Soboti (24. 4.) in majska številka Naše
žene, revija Kras pa bo njen sloves ponesla v svet.
Besedilo in foto: Olga Knez
Č
eprav tokrat zadnjič pišem rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki«, mi ni prehudo.
Res je rubrika vsa ta leta nekako postala del mene, a vsak začetek ima tudi
svoj konec, pravijo. Naj kot zanimivost povem, da je bil prvi novorojenček, ki sem
ga obiskala, Aljaž Renko, ki bo letos v jeseni prvič sedel v šolske klopi. In naključje je
hotelo, da sem pri družini Renko tudi zaključila s prijetnimi obiski za rubriko, ko sem
obiskala njihovo najmlajšo, Emo, ki jo predstavljamo v tokratni številki. Hvala vsem
družinam za prijazen sprejem, z nekaterimi smo se srečali večkrat, vsem tistim, ki
boste starši še postali, pa želim veliko nepozabnih trenutkov z vašimi malimi sončki.
V naslednji številki bosta z rubriko nadaljevali Mojca Grk in Monika Zobec in prepričana sem, da bo še vedno ostala najbolj brana rubrika Občinskega glasila.
Seveda gre velika zahvala tudi patronažnima sestrama, Marti in Tatjani. Slednji še
posebej, saj je vsak mesec skrbela za to, da sva podatke o novorojenčkih pravočasno dobili.
Tjaša Škerjanc
V
sako obdobje se enkrat zaključi, tako se je tudi moje obdobje v rubriki »Pozdravljeni, novorojenčki«.
V vseh teh letih sem neizmerno uživala ob obiskovanju naših najmlajših občanov in občank. Ti obiski so me vedno znova in znova razveseljevali in navduševali. Žal pa zaradi pomanjkanja časa in ostalih obveznosti predajam prijetno delo mlajši generaciji. Upam, da bodo tudi
moje naslednice v tem delu uživale.
S temi besedami se za enkrat poslavljam in želim vsem bodočim staršem in novorojenčkom obilo srečnih in prijetnih družinskih trenutkov.
S prisrčnimi pozdravi!
Nastja Zadel
27
mladarije
DENAR V DOBRODELNE NAMENE
Dijaki 2. EPTI sežanskega Šolskega centra
Srečka Kosovela so namenili 300 evrov
družini, potrebni pomoči, in s tem izkazali
dobrodelno gesto.
Sedemnajst dijakov drugega razreda EPTI –
program administrator, srednjega strokovnega izobraževanja 3+2 na sežanski srednji
šoli, ki ga vodi razredničarka prof. Sonja
Ivančič, predsednica razredne skupnosti
pa je Nada Mačinković, se je odločilo, da
denar, ki so ga zbrali od srečelova na maturantskem plesu podeli v dobrodelne namene. »Maturantski ples smo imeli 8. maja
v Cankarjevem domu, kjer smo pripravili
tudi bogat srečelov s približno 1300 dobitki. Cena srečke je bila dva evra in zbrali smo
kar dva tisoč evrov. Denar smo razdelili po
razredih in nekateri so se odločili, da ga porabijo za maturanske izlete ali kaj drugega.
Naš razred je dobil 300 evrov in složno smo
se odločili, da ga podarimo nekomu, ki je
pomoči potreben. Ker pa večina dijakov ne
zaupa organizacijam, kot sta Unicef ali Karitas, smo se ob pomoči našega prof. športne
vzgoje Vojka Žiberna odločili, da ga damo v
prave roke, zato smo stopili v stik s sežanskim centrom za socialno delo,« je povedala predsednica razredne skupnosti Nada
Mačinković. Tako so 21. maja po opravljeni
četvorki, ki je bila še zadnje dejanje pred zaključkom zadnjega šolskega dne, stopili na
CSD v Sežani, kjer jih je sprejela direktorica
Nevenka Doles. Na centru so povedali, da
so bili glede njihove geste izredno presenečeni, saj ni veliko ljudi, zlasti mladih, ki bi
tako razmišljali. Na CSD so izbrali mamico
z nekajmesečnim otrokom, ki je zelo bolna, in ji bo ta denar prav gotovo prišel prav.
Žal se gospa zaradi zdravstvenih težav ni
mogla udeležiti dogodka, a ji bodo denar
zagotovo izročili. Dijaki, ki so povečini vozači od vsepovsod (Ilirska Bistrica, Postojna,
Pivka, Kras in Brkini), so se zahvalili prof. Vojku Žiberni, ki si je vzel čas in jim pomagal,
ter razredničarki prof. Sonji Ivančič, ki je bila
tudi ob tej priložnosti prisotna.
Čeprav 300 evrov morda ni veliko, pa prav
gotovo pomeni veliko nekomu, ki je potreben te pomoči. Gotovo si ta dobrodelna
gesta mladih zasluži veliko pozornosti in
posnemanje.
Olga Knez
Miha Pipan, uspešen na tekmovanju na Švedskem
Z Mihom Pipanom sva kar prek elektronske pošte opravila pogovor za naše glasilo, ker po svojih koreninah izvira iz Rodika, predvsem pa zato, ker se je udeležil
znanstvenega tekmovanja EUSO (European Union Science Olympiad) v Gothenburgu na Švedskem.
Miha, najprej se nam malo pobliže predstavi. Od kod prihajaš, katero šolo obiskuješ?
Doma sem v Sežani, sicer pa imam sorodnike po mamini strani iz Brkinov. Obiskujem
drugi letnik gimnazije v Šolskem centru
Srečka Kosovela v Sežani.
Predstavi nam tekmovanje, katerega si se
udeležil, in kakšen uspeh si dosegel? Se
vas je več udeležilo tekmovanja?
Sprva sploh nisem vedel, da to tekmova-
nje obstaja, dokler me niso v šoli vprašali,
če bi se ga udeležil. Profesorji naravoslovja so me nato prijavili in skupaj s še petimi
dijaki iz Slovenije smo se ga udeležili. Gre
za drugačno tekmovanje, kot jih poznamo
v Sloveniji, zlasti s področja naravoslovja.
Prvo, tekmuje se v ekipah po tri – Slovenijo sta letos na EUSU zastopali dve ekipi.
Princip tekmovanja je precej drugačen od
zgolj teoretskih, ki jih poznamo v Sloveniji,
saj temelji na izvajanju poizkusov iz neke
teme s fizikalnega, kemijskega in biološkega vidika. Letos sta bili temi precej različni,
prvič smo se preizkusili v eksperimentiranju z vodo, zlasti z njenimi fizikalnimi lastnostmi. Druga tema je bila raziskovanje
umora – igrali smo se forenzike! S pomočjo
raznih poskusov smo določali, kako in kdaj
je žrtev umrla in, seveda, kdo jo je ubil. Na
tekmovanju smo se odrezali odlično, saj je
naša ekipa prvič v zgodovini Slovenije na
EUSU prejela srebrno priznanje.
Kaj ti pomeni ta uspeh?
To je vsekakor moj največji uspeh s področja naravoslovja do sedaj in upam, da mu
bo sledilo še več drugih.
Kako si se znašel v tuji deželi? Ti je bilo
všeč njihovo gostoljubje? Si spoznal nove
prijatelje?
Švedska je imenitna dežela – sprva me je
presenetila njena »običajnost«. V Goethenburgu je približno tako kot v Ljubljani, le da
leži ob morju. Ljudje so izjemno gostoljubni, prav tako so bili gostoljubni do nas na
raznih inštitutih, laboratorijih … Na Švedskem sem sklenil veliko prijateljstev, saj
smo bili vsi dijaki zelo fascinirani nad istimi
temami in skupno znanje angleščine nas je
le še bolj združevalo. Najbolj smo se spoprijateljili z Latvijci in Nizozemci.
Kako si se navdušil za to področje?
Moram reči, da še sam ne vem kdaj. Že od
malih nog sem bil namreč ljubitelj živali.
Radovednost je bila verjetno tisti faktor,
ki je obudil moje zanimanje do narave in
kasneje naravoslovnih predmetov. Najraje
imam prav biologijo, za katero ima veliko
zaslug moja prof. biologije Irena Dolgan.
Kaj si želiš v prihodnosti početi?
To pa še ne vem. Vsekakor bo nekaj s tega
področja, to sem ugotovil prav tam na
Švedskem. Kaj pa natančneje, ne vem. Pustimo se presenetiti.
Miha, hvala za pogovor in želim ti še veliko
uspehov!
Ester Mihalič
28
mladarije
PLANINSKO DRUŠTVO SLAVNIK
V petek, 19. marca 2010, je v avli Kulturnega
doma potekal 9. redni in volilni občni zbor
Planinskega društva Slavnik.
Vanja Šturm je kot mlada mentorica za
šolsko skupino pripravila predstavitev fotografij z mladinskega tabora. Na platnu pa
smo lahko občudovali tudi lepote gorske
narave.
Načelniki posameznih odsekov so podali
poročila o svojem delu in zastavili programe za novo koledarsko leto. Planinski vodniki so pripravili zanimive pohode, markacisti so zadolženi za urejanje in označevanje poti, ki jih ima društvo v upravljanju,
mladinski odsek skrbi za podmladek na
osnovni šoli in organizira vsakoletni tabor,
alpinistični odsek bo pripravil šolo plezanja,
varuhi gorske narave opozarjajo na zaščitene in ogrožene rastlinske ter živalske vrste
in osveščajo pohodnike na planinskih poteh.
Na občnem zboru je bilo izvoljeno tudi
novo vodstvo:
- predsednik društva: Vojko Dobrila
- podpredsednik: Zmagoslav Dujc
- tajnica: Suzana Godina Jelušič
- blagajničarka: Nada Radešič
- gospodar: Zmago Resinovič
- predsednik nadzornega odbora: Andrej
Velikonja
- predsednica častnega sodišča: Erika Korošec
Vsi izvoljeni člani so tudi člani upravnega
odbora društva skupaj z načelniki odsekov.
Njihov mandat bo trajal dve leti. Sprejet je
bil tudi nov statut društva.
Vsi ste vljudno vabljeni na planinske pohode, ki jih društvo organizira vsak mesec. Vse
informacije lahko dobite na spletni strani
občine ali kar v planinski pisarni, ki je v kletnih prostorih občine. Tukaj vas bo vedno
pričakal nasmejan in zgovoren predsednik
Vojko Dobrila. Lahko pa ga pokličete tudi
po telefonu ali nagovorite po elektronski
pošti (GSM: 031 585 195, [email protected]
siol.net).
V soboto, 26. junija, bo tradicionalni Nočni
pohod na Slavnik ob polni luni. Mladinski
odsek pa se vneto pripravlja na tabor v Završnici od 17. do 24. julija. Še prej pa bodo
vsi prijavljeni za tabor morali opraviti preizkusno turo na Ratitovec 20. junija.
Lep planinski pozdrav,
Suzana Godina Jelušič
Likovni svet otrok 2010
Osnovna šola Šoštanj že 42 let razpisuje likovni natečaj »Likovni svet otrok«. Tema letošnjega natečaja je bil portret. Na natečaju
sodelujejo vrtci in osnovne šole iz vse Slovenije. Letos je bilo udeleženih osnovnih
šol, vrtcev in drugih zavodov, kar 102 vseh
skupaj, njihovi učitelji pa lahko sodelujejo
vsak s 30 izdelki. Izmed množice je žirija izbrala 409 izdelkov za razstavo. Pohvaljenih
je bilo 6 ustanov, katerih učenci prejmejo
srebrno priznanje, nagrajenih pa je bilo 5
osnovnih šol, med njimi tudi naša Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje.
Učenci 9. razredov, Aleks Gerlica, Andraž
Babič, Blaž Ivančič, Martin Mihalič, Matjaž
Kašca, Monika Cizl, Robert Jug in Tadej Benčina, so prejeli za svoja dela zlato priznanje.
Dr. Tonka Tacol, izredna profesorica za likovno didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je kot predsednica komisije o
njihovem delu zapisala: »Mladostni obrazi
avtoportretov, ki jih poudarjajo intenzivne
in nemirne temne črte in majhne ploskve,
nastale z vrezovanjem v mehak linolej, odsevajo negotovost in nemir. Simbolizirajo ju
ustvarjeni kontrasti komplementarnih dvojic, svetlo temnih in toplo-hladnih barv.«
Na delo svojih učencev sem ponosna in
zadovoljna, da jim ob prejetem priznanju
lahko čestitam.
Vesna Marion,
profesorica likovne umetnosti
29
mladarije
Cvekarije
Evropska vas 2010
V mesecu maju smo se s pevskim zborom in z 9. b razredom odpravili v Koper na prireditev Evropska vas, kjer so različne šole predstavljale evropske države. Naša stojnica je predstavljala Češko. Fantje
so pekli palačinke, punce pa so jih na debelo mazale s čokolado.
Tako je bila stojnica vedno obdana z učenci iz drugih šol. Naši starši
pa so nam spekli slasten marmorni kolač. Lahko se pohvalimo, da
smo dekleta iz pevskega zbora pele v češčini. Pesmici sta namreč
iz čeških risank Pa a Pi (Pi in Pa) ter iz risanke mravljinček Ferdi. Imeli
smo tudi delavnico, kjer so otroci izdelovali krtke. Seveda pa smo
imeli tudi nekaj že vnaprej izdelanih junakov iz omenjenih čeških
risank. Vreme je bilo na začetku sončno, potem pa se je prebudil
dež in nas malo osvežil. Ogledali smo si tudi druge stojnice in vsaka
je bila lepa na svoj način. Na nekaterih stojnicah so izvajali kvize,
tudi na naši. Če si pravilno odgovoril na vprašanje, si dobil nagrado.
Naša stojnica je imela eno posebnost. Obdana je bila s plakati, na
katerih si lahko poiskal odgovor na vprašanje iz kviza. Za vsak pravilen odgovor smo jih nagradili s palačinko. Lepo smo se imeli, veliko
prijetnega doživeli in se marsikaj novega naučili.
Meta M. B. in Martina Poles, 7. razred
Bili smo v šoli v naravi, v CŠOD
Burja – 3. razred
(vtisi učencev)
·Lana Grk: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali z ladjico v Piran. Ustavili smo se na Tartinijevem trgu. Poslušali smo posnetke, kako kiti osvajajo kitovke. Najbolj pa sem ponosna, da sem
preplavala 50 m in tako osvojila bronastega delfinčka. Ta šola v
naravi bo zame nepozabna.
·Jernej Bernetič: Najbolj sem ponosen na to, da sem preplaval do
polovice bazena.
·Aleks Rojc: Najlepše mi je bilo v četrtek. To pa zato, ker smo se
peljali z ladjico v Piran.
·Robert Grk: Naučil sem se plavati. Preplaval sem 50 m. Videli smo
soline. Imel sem se lepo. Igrali smo karte in lizali sladoled. Pogrešal sem mamo.
·Kristjan Matanović: Jaz sem bil v bungalovu Maestral. Navdušen
sem, da mi je uspelo tam prespati. Veliko smo plavali. Zvečer smo
govorili vice. Z ladjo smo se peljali v Piran. Bilo je zelo lepo. Zadnji
dan smo tekmovali v plavanju, si ogledali kaktuse in se vrnili domov.
·Tilen Ćumurdžić: Naučil sem se plavati. Preplaval sem 8 m. Najlepše mi je bilo, ko smo šli z ladjico v Piran.
30
mladarije
· Metka Žerjal: Najlepše mi je bilo, ko smo se peljali z ladjico, ko
smo šli v vrt kaktusov, ko smo pri plavanju skakali in se igrali. Ni
mi pa bilo všeč, ko so v sosednjem bungalovu kričali. Bilo je lepo.
· Monika Sinkovič: Naučila sem se, kje je sever, jug, vzhod, zahod.
Najlepše mi je bilo, ko smo okušali različne dobrote z olivnim
oljem in ko smo lizali sladoled. Spoznala sem Tartinijev trg v Piranu. Žalostna sem, ker nismo šli tudi v piranski akvarij. Ne boste
verjeli, jaz sem turist!
· Martina Fontanot: V šoli v naravi so nas zelo lepo sprejeli. Najlepša mi je bila vožnja z barko. V spominu mi bo pa najbolj ostala
Metka, ki je stalno govorila smešne stvari.
·Žiga Ceglar: Že drugi dan zjutraj sem zbolel in zame se je šola v
naravi končala.
·JURIJ DRGAN: Naučil sem se, da če se potrudiš, lahko preplavaš
tudi 50 m. Ponosen sem na to, da sem že drugič spal pet dni od
doma. V vrtnariji sem kupil dva mini kaktusa za 2 evra.
· Peter V. Barba: Naučil sem se dobro plavati. Najbolj sem ponosen
na to, da sem plaval deset minut. Malo sem tudi pogrešal mamo.
·LANA METLIKA: Naučila sem se veliko novih stvari. Slišali smo kite,
šivali vrečke s sivko, spoznavali morske živali, rastline in soline.
Najbolj ponosna sem na plavanje in spanje.
·SELDIN RAVMANOSKI: Vesel sem, da sem se naučil plavati. Spoznal sem tudi nekatere morske živali in rastline.
·Ana Vlahovič: Meni je bilo v Seči zelo lepo. Naučila sem se pravilnega plavanja žabice in skoka na glavo. Spoznala sem veliko
zanimivih stvari. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali z ladjico
Solinarko in ko smo šli na obalo. Ogledali smo si Piran. Tam imajo
najboljši sladoled, kar sem jih kdaj jedla.
·DEJA JURIŠEVIČ: Pri plavanju sem se naučila skok na glavo, prsno plavanje, stati na deski in črvu; igrali smo se ledeno ženo in
črnega moža. Spoznali smo tudi različne vrste rastlin in živali na
obali ter se sprehajali po FORMA VIVI. Z ladjico, ki se je imenovala
Solinarka, smo se peljali v Piran, kjer smo si ogledali Tartinijev trg
in šli na sladoled. Imela sem se lepo. Domov smo prišli vsi živi,
zdravi in nasmejani.
·VIJOLA SPASOVIĆ: V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč pri urah
spoznavanja okolja in ko smo šli v Piran. Pripeljali smo se z ladjo
Solinarko in si ogledali mesto. Potem smo šli še na sladoled in se
z ladjo vrnili nazaj.
·DORONIK ČESNIK: Najbolj mi je ostalo v spominu plavanje, kipi in
vrečka, ki smo jo sami izdelali. Vanjo smo dali sol in sivko. Naučil
sem se veliko novih stvari. Preplaval sem 50 metrov in mrtvaka.
Vsak dan smo »delali« po osem ur.
·NEŽA KOROŠEC: V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo. Preplavala
sem 50 metrov in osvojila bronastega delfinčka. Z ladjo Solinarko
smo se peljali v Piran. Domov smo prišli vsi veseli.
·ANA BUTINAR: Najbolj všeč so mi bili večeri, ker sem se spominjala svoje mame. Tudi plavanje mi je bilo všeč.
·NASTJA POŽAR: Najbolj mi je ostalo v spominu plavanje. Plavala
sem deset minut okrog bazena in kravl in zato dosegla srebrnega
delfinčka.
·RINESE SUKA: Najbolj všeč mi je bilo plavanje in igranje igre »Kdo
se boji črnega moža«. Zanimivo mi je bilo tudi, ko smo se peljali z
ladjo Solinarko.
·NEA GRGURIĆ: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si šli ogledat kaktuse, ki smo jih lahko tudi kupili. Pri plavanju mi je bilo zanimivo
skakanje »na bombico« v bazen.
·TADEJ BABUDER: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se peljali z ladjo Solinarko. Vsak dan smo vadili plavanje. Jaz sem preplaval 35
metrov.
·LEUTRIM BYTYQI: Lepo mi je bilo, ker smo vsak dan plavali. Preplaval sem 50 metrov v bazenu. Pogosto smo igrali nogomet na
igrišču. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se peljali z ladjo v Piran.
·TADEJ KLJUN: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo bili v bazenu. Plaval
sem deset minut v krogu in mrtvaka. Pri plavanju sem dobil srebrnega delfinčka.
·KLEMEN PREGELJC: Najbolj mi je ostalo v spominu to, da mi je
uspelo preplavati 50 metrov.
· FLORENT FAZLIJA: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo v bazenu skakali
na glavo.
·ANTON SVETLIN: V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč ponoči, ko
smo se v sobi igrali različne igre. Zelo zanimivo mi je bilo tudi, ko
smo šli z ladjico v Piran.
·NEJC DEKLEVA: Že prvi dan mi je bilo v šoli v naravi zelo lepo.
Ko smo plavali, sem bil v tretji skupini. Peljali smo se tudi z ladjo
Solinarko.
· MARKO GODINA: Meni je bilo najlepše, ko smo se v sobi fantje
obmetavali z žogo ali robčki. V spominu mi bo najbolj ostalo plavanje. Plavali smo vsak dan.
· MARTIN ŽNIDARČIČ: V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč plavanje. Naučil sem se gledati pod vodo in plavati žabico.
Zaključna prireditev za pridne bralce
V torek, 18. maja, je našo šolo obiskal častni gost, pisatelj, pesnik in
igralec Andrej Rozman Roza. V dopoldanskem času se je predstavil
razredni in predmetni stopnji.
Zrecitiral nam je nekaj svojih pesmi, ki so bile prav posebno lepe.
Nekatere kratke, spet druge zelo dolge. Zabavali smo se ob njegovem pripovedovanju in celo ob njegovi pantomimi. Kar hitro je
prišel konec, saj nas je tako spretno zapeljal v svoj pesniški svet. Ob
31
mladarije
Športni dan
V ponedeljek, 24. maja, smo imeli športni dan iz atletike. Končno en
topel pomladanski športni dan! Tekmovali smo v skokih v daljino
in višino, metali smo žogice, pomerili pa smo se tudi v teku na 60
metrov. 6. razred je tekmoval proti 7. razredu in 8. razred proti 9.
razredu. 6. in 7. razredi smo začeli s skoki v višino in daljino, 8. in 9.
pa s tekom na 60 m in metom žogice. Na koncu so nas čakale še
štafetne igre, ki smo jih izvajali v športni dvorani. Iz vsakega razreda
koncu programa je sledila še podelitev priznanj vsem, ki so opravili
bralno značko. Tisti, ki so pridno brali knjige vseh devet let, so se z
Rozmanom še fotografirali. Sledil je sloves in upamo, da bomo tudi
drugo leto častili takšne posebne goste, kot je bil Andrej Rozman
Roza.
Sara Valenčič, 8. b
Posebno pohvalo si zasluži naših dvanajst devetošolcev, ki so vseh
devet let ostali zvesti knjigam in bralni znački. Ti so bili za svoj trud
še posebej nagrajeni. Poleg časti, spoznati pisatelja Andreja Rozmana, jim je šola podarila še njegovo pesniško zbirko Razmigajmo
se v križu.
Letošnji zlati bralni značkarji so:
Lara Maglica, Nina Šiškovič, Nika Renko, Kim Dekleva, Martin Mihalič, Maks Valenčič, Lana Miklavec, Hana Dodič, Jan Novak, Filip
Fabjančič, Andraž Babić in Robert Jug.
smo izbrali tri najhitrejša dekleta in tri najhitrejše dečke, ki so se borili za svoj razred. Medtem ko so eni tekmovali, smo ostali odločno
navijali. Ko so se štafetne igre končale, je sledilo še podeljevanje
medalj. Imeli smo se lepo, saj smo se razgibali, družili in zabavali.
Mateja Zadnik, 7. b
Izlet v prelepe Benetke
Čestitamo!
knjižničarka Daša Rebec
32
sončno soboto, 22. maja, smo se z izbirnimi predmeti italijanščino,
likovnim snovanjem, turistično vzgojo in turistično agencijo Idejaturizem odpravili v prelepe, pravljične Benetke. Že na avtobusu
smo izvedeli nekaj zanimivih informacij o tem kraju, poskrbeli smo
za varnost in uživali v vožnji. Ko smo prispeli na parkirišče, smo se
že počutili pravi Benečani. Z ladjo smo se odpeljali do Benetk, kjer
nas je objela množica ljudi. Benetke so zelo atraktiven kraj, kamor
turisti radi zahajajo tudi za več dni. Naša vodička nam je začela
pripovedovati različne zanimivosti in zgodbe iz Benetk. Bilo je zelooo vroče! A mi smo vseeno uživali. Te zanimive zgodbe so nas
prav prevzele. Pogledali smo si značilne beneške gondole, zvonik,
Markov trg, Most vzdihljajev ter videli še mnogo drugih znameni-
mladarije
tosti. Na Mostu vzdihljajev je veliko tržnic s spominki. Obljubili so
nam, da bomo imeli čas tudi za nakupovanje, in res smo ga imeli!
Razdelili smo se v skupine. Šele nato smo se podali v zapravljanje.
Kupovali in preizkušali smo maske, pahljače, majice, kape in druge spominke. Po napornem nakupovanju smo se spet odpravili na
ladjico. Ogledali smo si še otoka Murano in Burano. Najprej smo
se odpeljali na Murano. Tam so nam predstavili izdelovanje steklenih izdelkov, in sicer dva načina: pihanje in oblikovanje kipcev. Ali
ste vedeli, da so se steklarji še v starih Benetkah lahko poročali le s
plemiči? Ste vedeli, da so morali biti ves čas na otoku in niso smeli
izvažati znanja? No, mi smo vse to izvedeli. Seveda smo si steklene
izdelke tudi kupili. Ladjica nas je že čakala in odpeljala še na otok
Burano. Tam smo si ogledali značilne čipke. Poznali so sedem vbodov. Vsaka ženska je poznala en vbod. Eno čipko pa so izdelovale
približno sedem dni. Tam smo spet imeli čas za nakupe. Po končanem ogledu vseh treh znamenitosti smo se z ladjico odpeljali nazaj
do našega avtobusa. Utrujeni, veseli, polni znanja in novih izkušenj,
smo se odpravili domov iz sončne Italije in Benetk. Bili smo zadovoljni, da nas je šola peljala na tako nenavaden in poseben izlet!
Meta M. Batič, 7. a
RAZREDNI VRTIČEK
»En sončen dan,
nasmehov do Poljan,
odprl je šolska vrata,
saj k nam vstopila sta
dva junaka, dva prava korenjaka.«
Današnji dan je bil na naši mali šoli prav nekaj posebnega, saj
sta nas obiskala Domen in Jaka – bodoča prvošolčka. Kar hitro
sta se vživela v naše delo in tako postala že prava šolarja. To
pa še ni vse. Med nami bo do konca šolskega leta tudi deklica
Lara, ki prihaja iz Nemčije. Njena babica je pred štiridesetimi leti
živela v Obrovu in se vsako leto v Obrov tudi vrača. Zato je bila
njena želja, da bi se tudi Lara učila slovenskega jezika in tako ne
pozabila svojih korenin. V Berlinu obiskuje slovenski vrtec in se
ji slovenščina zdi prav zanimiva. Vsi skupaj smo z ustvarjanjem
pričarali pravo sončno in cvetočo pomlad. Učenci so v skupinah izdelovali cvetje, košare, metulje in z izdelki okrasili cvetočo
lestev. V prijetnem druženju je čas hitro minil, poslovili smo se
z Domnovim pozdravom: »Čao, se vidimo, ko bom začel hodit
v šolo.«
»En sončen dan,
zanimiv in razigran,
poln novih vtisov do Poljan,
zaključil se je,
ko obiski šli so stran.«
Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov
SVETOVNI DAN GIBANJA
Napočil je težko pričakovani dan, ko smo v šoli postali pravi vrtičkarji. Iz velike kartonske škatle smo izdelali ograjo in jo
pobarvali v zeleno. V škatlo smo dodali zemljo in z grabljicami
oblikovali gredice. Nanje smo posejali različna semena. Ugotavljali smo, kaj so semena potrebovala, da so vzklila. Ves čas smo
pridno zalivali in opazovali njihovo rast.
Klemen V., Klej, Manca in Damjana
Na podružnični šoli smo obeležili svetovni dan gibanja. Imeli smo
se prav lepo. Kar ves teden smo se zabavali ob različnih gibalnosocialnih igrah. Poleg mišic celega telesa so tokrat sodelovale tudi
obrazne, saj smo se ves čas smejali.
Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov
33
mladarije
KRAS V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV
Prireditev, ki povezuje šole in njihove promocije, se je letos odvijala
že tretjič zapovrstjo. Obiskovalci pred Postojnsko jamo imajo ta dan
kaj videti. Čeprav je bila letos prav na ta dan organizirana čistilna
akcija, smo se odločili, da bomo na prireditvi sodelovali.
V soboto, 17. aprila, smo se z učiteljico in nekaterimi sošolci odpravili v Postojno. Imeli smo stojnico, s katero smo predstavljali našo
šolo.
Na naši stojnici smo izdelali drevesa z naravnimi materiali. Pri likovni
vzgoji pa smo izdelali zmajčka Jamija, maskoto Postojnske jame.
Papirnate zmajčke smo polepili z drobnimi semeni. Naši izdelki so
pritegnili obiskovalce, saj smo vse izdelke razdali. Zanimivo je bilo
ugibati, od kod so mimoidoči, ko smo poslušali različne tuje jezike. Tako so naši izdelki ‘’odpotovali’’ tudi v Francijo in na Madžarsko.
Skupaj z učiteljicama smo si privoščili tudi sladoled, saj je bil lep
sončen dan.
Na prireditvenem prostoru pred Postojnsko jamo je bilo okoli 12
stojnic, na katerih smo si lahko ogledali, izdelali ali dobili stvari. Na
eni izmed stojnic smo lovili ribice, na katerih so bila vprašanja. Če si
nanje pravilno odgovoril, si dobil medaljo. Bilo je veliko stvari, ki jih
je bilo vredno videti. V vivariju smo si ogledali veliko živali, ki živijo v
Postojnski jami. Ena izmed njih je človeška ribica. Na odru je nastopila skupina ‘’reparic’’, ki so ‘’zarepale’’ pesem o Postojnski jami. Tako
sem iz pesmi izvedel, da je jamo odkril Luka Čeč.
Podjetje ZEOSS je zbiralo odslužene aparate. Vsak od nas je v zameno dobil praktično darilo. Tako smo tudi mi obeležili čistilno akcijo,
ki je potekala po vsej Sloveniji.
Bilo je super!
Aleksander Dekleva in Sven Orešnik, 4. a
Učiteljici Suzana Godina Jelušič in Kristina Škerjanc
Iskrena hvala za sodelovanje ob dnevu šole sodelujočim za stojnicami:
Almiri Bernetič iz Rodika, Darinki Mahne iz Tater, Nedi Pečar iz Prešnice, prostovoljkam društva Brin iz Hrpelj,
članom kmetije iz Planine in Sandiju Fabjančiču s.p. Koordinatorka dneva šole, Branka Ivančič
DVE SREBRNI IN ENO BRONASTO PRIZNANJE ZA ŠOLSKI
CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA
V petek, 21. maja, je v Murski Soboti potekalo državno tekmovanje iz raziskovalnih nalog. Mladinsko raziskovalno delo je oblika
obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, s katero mladi nadgrajujejo
in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje, mu dodajajo praktično
vrednost ter se interesno usmerjajo v različna področja znanosti.
Tekmovanje je najprej potekalo na regionalni, nato pa na državni
ravni.
Regionalno tekmovanje, ki ga je za Obalno-kraško regijo organizirala Fakulteta za management Koper, je potekalo 20. aprila. Po uspešno opravljeni predstavitvi in zagovoru nalog so se kar tri naloge iz
naše šole uvrstile na državno tekmovanje. Organizator državnega
tekmovanja je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, katerega častna
pokrovitelja sta bila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk
in predsednik vlade RS Borut Pahor.
Na državno tekmovanje se je uvrstilo kar 425 nalog iz cele Slovenije. Naša šola je na tekmovanju sodelovala s tremi nalogami:
1. OŽIVITEV OBIČAJEV KRASA IN BRKINOV
Avtorici: Larisa Mahnič in Leonida Brezovec
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga Oživitev običajev Krasa in Brkinov s področja
etnologije, v kateri je bil izpostavljen problem pozabljanja običajev,
je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje.
2. BREZPOSELNOST
Avtorji: Samanta Mikuletič, Tina Klanac in Denis Bučković
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga z naslovom Brezposelnost je s področja ekonomije in raziskuje brezposelnost v Občini Sežana. Tudi ta naloga je
na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje.
3. BRKINSKA SADNA CESTA
Avtorji: Mitja Mršnik, Aljaž Zadnik in Miha Zadnik
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga z naslovom Brkinska sadna cesta je s področja
geografije in geologije ter proučuje, ali je projekt Brkinska sadna
cesta pripomogel k večji prepoznavnosti Brkinov in s tem tudi prepoznavnosti turističnih kmetij. Na državnem tekmovanju so fantje
z nalogo osvojili bronasto priznanje.
Patricija Kastelic Volf
Foto: Patricija Kastelic Volf
34
mladarije
ZLATE ČJŠPE INTERNATIONAL
V sredo, 14. aprila, smo se štiri skupine dijakov Šolskega centra Srečka Kosovela
Sežana udeležile zaključnega dela mednarodnega tekmovanja Več znanja za več
turizma – Turistične tržnice v Celju, ki ga
skupaj z Zavodom za šolstvo RS in Centrom
za poklicno izobraževanje RS organizira Turistična zveza Slovenija.
Vsaka sodelujoča skupina je februarja na
naslov Turistične tržnice Slovenije oddala
raziskovalno nalogo. Tema letošnjega
tekmovanja je bila Moj kraj – moj ponos.
Naloga dijakov je bila raziskati obstoječo
ponudbo nekega kraja, oblikovati inova-
tivne turistične proizvode in jih čim bolj
ustvarjalno umestiti v sedanji prostor in čas.
V nalogo smo morali vključiti obsežen raziskovalni del in dober načrt trženja. Nam,
štirikratni oglasni šoli leta in najuspešnejši
šoli na tekmovanjih Več znanja za več turizma, je podvig uspel tudi letos: prejeli smo
dve srebrni in dve zlati priznanji.
Eno izmed zlatih priznanj pa smo prinesli
tudi v našo občino. S skupino, ki smo jo
sestavljale štiri punce (Karin Humar, Nika
Počkaj, Jana Mihalič in Polona Prosen), smo
si za izziv izbrale Slivje – s tradicionalnimi
»Češpovimi dnevi«. In ker smo morali prav
kmalu vsaki skupini določiti ime, smo postale – ČJŠPE INTERNATIONAL. Naša naloga oz. ideja je bila Češpove dneve narediti
mednarodne, v katerih bi sodelovale različne dežele sveta. V nalogo smo se hitro vživele in v veliko veselje nam je bilo izvajati
ankete, iskati podatke in sodelovati z neka-
terimi Slivarci. Priprave na tekmovanje so
bile zelo dolge in marljive, a trud se nam
je poplačal.
Še preden smo v Celju končale s postavitvijo stojnice, že je mrgolelo obiskovalcev, ki
so bili željni naših izdelkov. Naša stojnica je
ponujala: čjšpove njoke in palačinke, pito,
liker, žganje, posebnost pa so bile sveže čjšpe, prelite z vročo čokolado ali medom in
posute z oreščki, pa tudi čjšpova nabodalca: čjšpe + sir + orehi.
Poleg dobrot so bili obiskovalcem na voljo naši plakati, majice, cd-ji (posnele smo
svojo skladbo z naslovom »Češpesmljica«),
na računalniku pa si je bilo možno ogledati
tudi naša dva videa (pesem in videa smo
izdelke in kostume, Darku Babudru za med
ter naši profesorici Maji Prešeren, ki je vztrajala z nami in se tudi sama preimenovala v
»čjšpo«.
Za čjšpe, Polona Prosen
Češpesmljica
Me smo sladke češpljice,
sočne smo, želel boš še.
Ker smo pravi zalogaj,
hitro nas pohrustaj zdaj.
Sonce greje nas močno,
sokovi se razvijajo.
Vztrajamo do tistih dni,
ko nam drevje dozori.
REFREN:
Sok naš daje ti moči,
Zdaj popij ga tudi ti!
1, 2, 3 opraviš ti,
srečna jaz, ker srečen si.
posnele na oglaševalskem taboru, ki je potekal štiri dni v Portorožu). Pripravile smo
kratek kviz, izbrale Miss čjšpa international,
vmes nas je seveda obiskala komisija, ki nas
je podrobno izprašala, za konec pa smo še
zaplesale na našo pesmico.
Ob koncu dneva je bila podelitev, ki je »Čjšpam international« prinesla neizmerno
veselje, saj
smo prejele zlato priznanje in posebno
nagrado – voden ogled Celja in celjskega
gradu, kosilo ter vožnja z gokarti.
Naj se pa še pohvalim, da smo bile le dan
pred Celjem nominirane na DOSS-u (Dijaška oglaševalska scena Slovenije) in tudi
tam smo zmagale.
Obenem pa še zahvala naši občini za podporo (takšno in drugačno), predsedniku KS
Slivje
Milanu Renku in Majdi Maglica za čjšpove
Vtaknemo se čisto v vse,
hočeš nas, ne damo se.
A ko zgrabiš nas, zbežimo,
v marmelado potopimo.
REFREN:
Sok naš daje ti moči,
zdaj popij ga tudi ti!
1, 2, 3 opraviš ti,
srečna jaz, ker srečen si.
35
mladarije
DRAGI BODOČI
PRVOŠOLČKI!
Ko sonce pomežika v rosno jutro,
te roka mamina poboža,
prebudijo očke se iz sladkih sanj,
zaspano vprašajo: »Mami, kam?«
»V vrtec, ljubček, nov je dan.«
Zaspani, spočiti, razkuštrani, umiti ...
včasih veseli, drugič solzavi,
ste od staršev neskončno poljubčkov jemali,
se pri »tršicah« pestovali,
ves dan risali, peli, se igrali,
veliko novega spoznali.
V jaslih nekateri prvi korak naredili,
se lulat, obut, obleč naučili,
z žlico in vilico na moč se trudili.
V dogovarjanju, sodelovanju se kalili,
simpatije in mnoga prijateljstva sklenili.
Konflikte smo vedno skupaj rešili.
Zato »pikapolonice«,
NIK
ALJAŽ
JAKA
NIKA
JONATAN
VASJA
TADEJ
JAŠA
MONIKA
TILEN
MATIJA
NEŽA
in
TINEJ.
Naj vam v šoli bo lepo!
Pridno se učite,
poslušajte učiteljice, svoje znanje in izkušnje v življenju modro uporabite.
To vam želijo Tadeja, Lea in Mateja,
vaše vzgojiteljice.
36
Naš končni izlet
16. maja smo se kljub mrzlemu vremenu
in slabim vremenskim napovedim otroci
iz skupine »pikapolonice« s svojimi starši
in »tršicami« odpravili na izlet na turistično
kmetijo pri Petrovih v Narin.
Tam sta nas prijazno pričakala naša gostitelja, ki sta nas pogostila s čajem in okusnim
pecivom. Gospodinja nam je povedala,
kako bo potekal dan, in otroke povabila
v črno kuhinjo. Še prej pa jim je, kot se za
tako opravilo spodobi, nadela predpasnike,
dečkom slamnat klobuk in deklicam ruto.
V kuhinji je naše peke že čakalo vzhajano
testo za kruh. Otroci so oblikovali vsak svoj
hlebček in ga spekli v krušni peči. Na svoj
hlebček so bili zelo ponosni, pa še zelo
dober je bil. Tudi midve z Matejo sva bili
deležni svoje štruce, ki nama jo je podarila
gospodinja.
Medtem, ko so bili otroci polno zaposleni,
smo odrasli malo poklepetali ob kavici.
Lastnika kmetije sta nam pokazala tudi vse
živali, ki jih imajo, in otroci so z veseljem
božali in pestovali zajčka, kozlička, mucko
ter dva ponija. Ogledali smo si stare stroje
za obdelavo žita, preizkusili pa smo se tudi
v mlatenju žita s cepcem.
Ker se po napornem delu prileže tudi dobro kosilo, nas je le to čakalo v jedilnici.
Po kosilu so naju starši prijetno presenetili,
saj so spesnili vsaki svojo pesmico in nama
podarili darilo. Otroci pa so se razveselili
torte, ob kateri smo zapeli pesmice, pihnili
svečko in se polni lepih vtisov počasi odpravili proti domu.
Z našo dobro voljo pa nam je čisto na koncu uspelo priklicati sončne žarke.
Tadeja Cizl
mladarije
IGRALNI POPOLDAN PRI RIBICAH
V torek, 18. maja, smo se s starši in otroki zbrali v športni dvorani Osnovne šole Hrpelje. Na ta dogodek smo se z otroki čez leto
dobro pripravili, saj smo večkrat obiskali telovadnico, v kateri smo
telovadili in za vadbo uporabljali različna orodja in rekvizite.
Za ogrevanje smo se igrali igrico Kdo se skriva spodaj, kateri je sledil sklop gimnastičnih vaj, ki so jih pokazali otroci. Nato se je vsak
otrok s staršem podal čez vse postaje v poligonu, ki sva jih pripravili.
Športno obarvano popoldne smo zaključili z igrico Gnilo jajce.
Staršem in otrokom se zahvaljujeva za prijetno urico in se že veseliva ponovnega srečanja na zaključnem izletu v Hotični.
Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler
Zaključna prireditev
Tudi letos smo se otroci iz Vrtca Hrpelje predstavili na zaključni prireditvi v hrpeljskem kulturnem domu. Nastopile so štiri najstarejše
skupine otrok, jaslični otroci pa so se prikupno predstavili na diaprojekciji s svojimi utrinki iz vrtca.
Sandijem ob kitari zapele pesem Enkrat je bil en škrat. Prireditev
so obogatile še baletke iz Divače in plesna šola Polka ter otroci iz
Vrtca Materija.
Program so prikupno povezovali otroci sami. Nekaj misli sta podala
tudi župan Zvonko Benčič Midre in ravnateljica Dragica Kranjec.
Rožice so zaigrale dramatizacijo Zajčkova hišica, Ribice so se vozile
v avtu, Mucki so sezidali hišico in se v njej stisnili v objem, Pikapolonice so se razgibale s pesmijo Od glave do peta in s kuharjem
Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi naše prireditve se zahvaljujemo praktikantkama Nuši in Lei ter Jošku Dobrili.
Upamo, da smo vam z našimi nastopi pričarali nasmeh na ustnice
in tudi kakšno solzico sreče v očeh.
Strokovne delavke iz Vrtca Hrpelje
37
mladarije
IGRALNA URICA
GIBALNE URICE
Vrtec Hrpelje vabi otroke, ki ne
obiskujejo vrtca, na igralno urico,
ki bo 16. junija 2010
ob 17.00 v naših prostorih.
V mesecu maju smo zaključili z gibalnimi uricami, ki so potekale ob ponedeljkih v
večnamenskem prostoru Osnovne šole Hrpelje.
Naše najmlajše športnike sva učili osnovnih elementarnih gibanj, rokovanja z žogo,
izvajali smo različne gimnastične in atletske vaje ter se igrali veliko igric.
Ob tej priložnosti se za pomoč pri izvedbi zahvaljujeva Vrtcu Hrpelje. Srečamo se spet jeseni v čim večjem številu!
Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler
ŠD JADRAN BLUEMARINE
Strokovne delavke
KO MEDVEDKI POSTANEMO OPICE
Ja, za en dan smo medvedki res postali opice. In to takšne nagajive,
poskočne, polne uši in bolh in z bananami v ustih. Seveda govorimo o našem nastopu na zaključni prireditvi vrtcev iz Hrpelj in Materije. Na nastop smo se medvedki pripravljali v vrtcu, v dvorani gasilskega doma, saj so nam prostor naši gasilci iz Materije ponovno
prijazno odstopili, dva dni pred prireditvijo pa nas je Zvone peljal
na vaje v kulturni dom, da smo se navadili na veliki oder. Tako so napovedi posameznih medvedkov in naš nastop vseh uspeli. Za našo
zunanjo podobo so s potiskom majic poskrbeli v tiskarni Vertis. Na
dan nastopa pa so naši starši poskrbeli za presenečenje, ki je Iris in
Tanji polepšalo dan.
No, simpatične opice smo zopet postale medvedki. Prav tako razposajeni, poskočni, igrivi, včasih tudi nagajivi. A takšni medvedki
tudi morajo biti, kajne?
Lep pozdrav!
Medvedki, Iris in Tanja
Foto: arhiv vrtca
Raznašanje glasila
Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na
Kozini ali na občini. Na voljo je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.
Prihodnja številka bo izšla 13. julija (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila).
Uredništvo
Stara fotografija
Razkrili smo uganko obrazov tudi na fotografiji majske številke
glasila. Rešitev je povedala Silva Čepar iz Rodika. Na fotografiji
so Aldo Rolih, Bruno Svetina iz Pareda, Viktor Dolgan iz Dan ter
Jože Poropat iz Preda, ko so bili na »štelengi« v Sežani. Simbolično nagrado – zemljevid Krasa in Brkinov – bomo pošiljateljici pravilnih odgovorov poslali po pošti.
Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon:
(05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]
38
mladarije
Karlo Sosič
Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem
opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in
drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je
bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih
številkah letošnjega glasila.
(5. del)
Kozina pred 100 leti
Šolo sem končal v Hrpeljah, bila je dvorazredna, bore malo
smo se naučili. S štirinajstim letom sem šel na pošto kot
pismonoša. Pošta pa je dobra šola, kdor se zanima za kaj
naučiti, ker se vidi različne pisave in stilizacijo. Bil sem na
pošti do vpoklica k vojakom. K vojakom sem bil vpoklican,
k domačemu 97. pešpolku v Trst. Leta 1911 je bil premeščen v Karlovec in Belovar. Še v Trstu smo bili, ko smo štiri
šli k prijatelju Bukovcu na Prosek. Na domu smo na ognjišču malo preveč pili prosekarja, s prihodom v Trst nas je
nek poročnik zaustavil, ker nisem poslušal, me je naznanil
in dobil sem 28 dni strogega zapora. Vojaška suknja se mi
je gabila, ker v večerni šoli so nas vadili nemščino takšni,
ki niso znali, jaz sem oporekal, ker je bilo tako, da tudi če
je črno, moraš naprejpostavljenemu reči, da je belo. Tedaj
se mi je vojaška suknja do skrajnosti naravnost ogabila, še
posebej, ker so me sovražili, ker sem bil naročen na časopis Slovenski narod sem bil zaznamovan P.U. V Karlovcu
pa je bila velika razlika Trst Karlovac. Pokliče me nekega
dne stotnik v pisarno ter mi reče: fant, najboljše, da greš k
meni za slugo, ker drugače boš slabo končal. In obenem mi
reče maja 1913 postanem major ter bodem premeščen na
Dunaju ali Prago, kar se je tudi zgodilo v Prago.
V Pragi so tiste čase študirali mnogi Slovenci, na Vinogradih v gostilni je bilo njihovo shajališče pri Pipanu, to je bil
rojak iz Vipavske doline, točil je pristna vipavska vina, bila
so bolj poceni kot na Primorskem, ker je bila manjša užitnina. Spoznal sem se z mnogimi študenti. Od doma sem že poznal F. Rapotec in V. Rapotec, tam sem jih spoznal mnogo,
da ne naštevam vseh: Ferluga iz Boršta, Novačana, Jelena
itd. V hiši v Vrševičih št. 3 je stanoval major, v isti hiši je stanovala ena pevka iz narodnega gledališča. S sinom študentom slučajno sva se spoznala. On mi je pričel dajati vstopnice za narodno gledališče, tako da sem jih mnogokrat odstopil tudi raznim študentom, ker kron je le primanjkovalo.
Sam sem gledal mnogo oper Smetane, Dvoržaka, Verdija
in nešteto drugih. Civilno obleko pa mi je posodil eden ali
drugi. Le enkrat bi kmalu pošteno izkupil. In sicer, bila je
obletnica Jana Husa. Vsi v gledališču so imeli v gumbnici
rdeč nagel, seveda tudi jaz. Pred spomenikom Vaclava so
se nekaj spoprijeli nemški in češki študentje. Ravno sva šla
mimo z nekim starejšim človekom. Ko me prime vojaška
patrulja – ker me je dotični poznal, me ni naznanil, le za
prekršek sem dobil 6 dni »kaserna arest«. Pripor, da nisi
smel iz vojašnice po uri. Tako je potekalo moje vojaško življenje v Pragi, ampak ne vojaško, lahko rečem civilno. Major je bil že star fant, ni bil zahteven, razen tega je šel vsak
mesec na Dunaj po dva tri dni in tudi več, tako da sem imel
prostega časa še preveč. Leta 1914 sem si v Pragi naročil že
obleko, ker mi je manjkalo še mesec dni za na dopust oziroma konec vojaškega službovanja. Kar je nastala vojna. Naš
bataljon je bil dodeljen edini od cele avstrijske soldateske k
generalnemu štabu. Takoj prvi dan smo se odpeljali v Petervaradin, ko je Rusija napovedala vojsko. 1. avgusta smo
se selili v Prženy v Galicijo in tudi tukaj nismo bili dolgo.
Ker so Rusi obkolili, smo se preselili v Teschen v Šlezijo.
Iz Šlezije so morali, oziroma pri nas je bil tak ukaz, vsi ak-
tivni službujoči vojaki v fronto,
in to je doletelo tudi mene. Takoj
so nas odpeljali na Užoka Pas, pod Karpate. Od tukaj se je
začela bitka do avstrijske meje, točno na granici sem bil
zajet, skupaj z ostalimi sem bil odpeljan v Kijev v trdnjavo.
Bilo nas je ogromnih. Od tukaj smo šli na skupna dela proti
fronti. Delali smo okope. Kmalu se mi je sreča nasmehnila,
postal sem intendant. Tukaj sem bil do razformiranja, potem je neka bolnica iskala 8 ujetnikov, po možnosti enega
za prevajalca, in to je doletelo prav mene, kajti za silo sem
znal več jezikov: češko, rusko, italijansko, nemško, slovensko, za silo še romunsko. V bolnici je vse to rabilo. Živel
sem ta čas kot mali lord, imel sem na razpolago jahalnega
konja, ne da sem ga sam krmil. Ko so Nemci in Avstrijci
okupirali Ukrajino, me naša doktorka in major naprosila,
da grem žnjimi čez demarkacijsko črto radi nemškega jezika, ker ona ni znala niti besedice drugo kot rusko. Čez
nemško demarkacijsko črto smo se sijajno prebili. Na ruski
strani pa je bilo drugače. Major je imel velike vrednosti v
svojih kovčkih, so mu vse pobrali. Doktorka je imela samo
svoje stvari, jaz sem imel tri pare škornjev, so mi jih vzeli
ter mi dali navadne čevlje. Bedno je bilo življenje do Moskve
in v Moskvi še večje gorje, mesto brez oblasti in brez hrane. Takoj nazaj na deželo in proti Ukrajini. Sploh se ne da
popisati, kakšno je bilo, edino tisti, ki je poizkusil. Na Ukrajini je tedaj gospodoval Hetman Petjura, in to v Kijevski
guberniji, pod Nemci. Druga stran proti Odesi so Avstrijci
kraljevali, kjer so udobili avstrijskega ujetnika, so ga takoj
poslali domov ter je moral še odgovarjati, kako je bil ujet.
Prebil sem se do Odese ter tam smo čakali na transport za
v domovino. Črez oziroma po reki Donavi smo se prepeljali
do Brajle v Rumunijo, v Bukurešt in potem v Budapest. V
Budapeštu so nas internirali, ker je bila vojna med Češko
in Madžarsko. Tukaj sem udobil legar, čudno, da sem ostal
živ. Zgodil se je pravi čudež, ravno od moje tete Mice nezakonska hči je bila v tej bolnici sestra, po sorodstvu me
je spoznala, dokler sem bil v nezavesti, je prebledela cele
noči pri meni. Ko sem se zavedal, sva se pogovorila prav do
dobrega, ona me je rešila gotove smrti. Kot sorodniki smo
si dopisovali dolgo let. Iz Budapesta so nas prepeljali na
Dunaj. Šele tukaj na vojaški oblasti sem udobil pravo ime,
Sosič, kajti do tukaj sem si zadal v Rusiji Novotny, to pa radi
ilegale, ker smo bili organizirani. Iz Dunaja so nas Italijani
preko Trviža, Pontebe prepeljali v Udine, v neko taborišče.
Kamor me je prišla iskat pokojna mama. Na Kozini je bilo
pravo razočaranje, ker vse te mlade nisem poznal, seve od
10 let in potem 18 je razlika. Sedaj je bilo treba misliti na ženitev. Vasovanje ni prav dolgo trajalo in tudi ne daleč. Predno sem se poročil, sem se lotil spravljat skupaj društveno
knjižnico, ker so bile knjige izposojene po vseh okoliških
vaseh. Veliko je izostalo, da so jih ljudje poizgubili in tudi si
jih pridržali. Druga naloga je bila otvoritev društva, kar je
uspelo ter aktivno delovalo do leta 1926. Z istim časom se
je obudil tudi tamburaški zbor. Kar smo skupno nastopali,
dokler nam ni oblast zabranila.
(se nadaljuje v naslednji številki)
39
za vsakega nekaj
Mož se znajde pred sodnikom, obtožen naklepnega
umora svoje žene.
Sodnik: Imamo primer težkega kaznivega dejanja – hladnokrven umor z naklepom. Obtoženi, kaj imate
povedati v zagovor. Prosim, da za lažjo razsodbo predstavite svoje morebitne
olajševalne okoliščine.
Obtoženi: Bila je neumna ... moral sem jo ubiti.
Sodnik: To ni olajševalna okoliščina in niti opravičilo za zločin. Če ne želite
ostanek svojega življenja preživeti v zaporu, morate biti razlog bolj tehten.
Obtoženi: No prav, spoštovani sodnik ... pa poslušajte mojo zgodbo. Živela
sva v bloku. Nad nama je stanovala družina z dvema otrokoma. Bilo je žalostno, saj sta bila otroka zelo zaostala v rasti. Sin je bil pri 12 letih visok 80 cm,
starejši, star 19 let, pa samo 85 cm. Nekega dne sem v pogovoru z ženo dejal,
kako je to žalostno in kako hudo mi je zanju.
Da, reče žena, to so Pirenejci.
Rečem: mislila si – Pigmejci.
Ne, odvrne ona, Pigmejci so tisto, kar imamo pod kožo in zaradi česar poleti
potemnimo.
To je pigment, pripomnim. Ne, pigment je tisto, na kar so pisali stari Rimljani.
Ah ne, žena, to je bil pergament.
Ne, pergament je, ko nekdo prebere ali prikaže samo del nekega besedila.
Spoštovani sodnik, verjetno verjamete, da se mi ni dalo več pojasnjevati, da
gre za fragment. Raje sem odšel na kavč, legel in začel brati časopis. Kmalu
pride moja žena s knjigo v roki in leže zraven mene. Odpre knjigo in začne
brati. Dragi, poglej ... »nadstrešek torbice je metraža neznanega Lujza«.
Vzel sem knjigo, pogledal in ji rekel: draga žena, to je knjiga v francoskem
jeziku in tu piše »La Marquise de Pompadour est la Maitresse de Louis XV«, kar
pomeni »markiza Pompadour je ljubica Ludvika petnajstega«.
Ne, reče ona, to se dobesedno prevaja: markiza je vrsta nadstreška, pompadura je vrsta ženske torbice, maitresse je metraža in Louis XV je nek Lujz iks
ipsilon. In nadaljuje: jaz to zagotovo vem, nisem zastonj imela učnih ur iz
francoskega jezika in govornih vaj s svojim legionarjem.
Rečem: misliš lektorjem?
Ne, lektor je špartanski junak.
To misliš Hektorja, ki je bil iz Troje.
Ne, reče ona, hektor je površinska mera.
Jaz pa: mera za površino je hektar.
Ne, hektar je božanska pijača.
Draga žena, božanska pijača se imenuje nektar.
Ni res, to je reka v Nemčiji, odvrne ona.
Ta reka v Nemčiji, ki jo imaš v mislih, je Neckar.
Ne, ti tega ne veš, jaz sem že kot punčka pela s prijateljico duo o reki Nektar.
V duetu, si verjetno mislila.
Ne, duet je, ko igrata Maribor in Ljubljana.
Spoštovani sodnik, nisem več zdržal … vzel sem vazo z mize in jo udaril po
glavi. Končno je utihnila.
Sodnik: Izrekam sodbo ... obtoženi ni kriv ... jaz bi jo že pri Hektorju.
MALI OGLASI
****
Podarim starejši računalnik s klasičnim ekranom. Telefon: 041 617 376
****
Na otoku Pagu v Kustićih oddajamo v neposredni bližini morja apartmaje
v času poletnih počitnic in seveda tudi prej – čez celo leto. Ogled je
možen na internetni strani www.kod-dobrice.com. Informacije na tel.: 05
/ 680 12 17 oziroma 031 583 912, Suzana.
Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni
Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure,
v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: (05) 6800 150.
40
Prvi gorski tek in
gorski kolesarski
kronometer ob
Spominskem dnevu
Športna zveza Občine Hrpelje - Kozina pod pokroviteljstvom
občine in v sodelovanju s Turističnim društvom Rodik ter KS
Artviže in KS Rodik organizira prvi gorski tek in prvi gorski kolesarski kronometer ob »Spominskem dnevu občine«.
Tek: V pripravi sta dve trasi za tek: 10 km in 3,5 km za otroke.
Kotizacija: 10 EUR. Tekmovalci se razvrstijo v kategorije po letih,
za moške in ženske. Prvi trije prejmejo plakete.
Kolesarjenje: Dolžina proge je 12.800 metrov. Štartnina: 10
EUR. Prvi trije prejmejo pokal in medaljo.
Organizator zagotovi: organizacijo tekmovanja, štartno številko, zdravniško dežurno službo, napitke ob progi ter topel
obrok po tekmi.
Prijave in informacije do 1. 7. 2010: Bojan Mahnič (041 695 996)
Več informacij, vključno z natančnejšim opisom ter zemljevidom trase, dobite na internetni strani občine: www.hrpeljekozina.si.
Športna zveza OHK
DRUŠTVO TURISTIČNIH VODNIKOV
KRASA IN BRKINOV
Lipiška cesta 25, 6210 Sežana
05 730 27 00, 041 781 857
[email protected]
http://www.vodniki-kras-brkini.si
VABILO
Vabimo vas na predavanje:
Tipične jedi in gastronomske značilnosti Brkinov in Krasa, kulinarična in gostinska ponudba - vključevanje domačih jedi v ponudbo, kulinarika kot vzvod za povečanje turističnega povpraševanja.
Tipični proizvodi Krasa in Brkinov z zaščitenim poreklom –
njihovo trženje in promocija.
Predavanje bo v torek 8. junija 2010 ob 19.00 uri v Slopah na
turistični kmetiji »pri Filetu« - Franc Jelušič, Slope 20a, 6240
Kozina.
Predaval bo priznani strokovnjak na tem področju, doc. dr.
Stanislav Renčelj.
Vabljeni!
Predsednik društva
Slavko Gerželj
za vsakega nekaj
Nagradna akcija:
»Moja občina – lepa in urejena«
Kako poteka tekmovanje?
Lani smo pričeli z nagradno akcijo (tekmovanjem), s katero želimo nagraditi tiste, ki s
posebno ljubeznijo in delom urejajo svoje
okolje. Tudi letos pričenjamo s to akcijo, ki
nam pomaga odkrivati čudovite kotičke
naše občine.
Letošnja komisija je v skladu s Pravilnikom
odločila, da bo tekmovanje 2010 potekalo
v dveh kategorijah:
- najlepše urejen cvetoč balkon, terasa ali
okenska polica,
- najlepše urejen okrasni vrt ter
- najlepše urejen tipični kmečki vrt.
Vsak posameznik, ki želi sodelovati, izpolni
prijavnico iz glasila ali z internetne strani in
jo pošlje na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, s pripisom: Za akcijo Moja občina – lepa in urejena, do vključno: 30. junija 2010 ali se prijavi
prek elektronskega naslova [email protected]
hrpelje.si (navedete ime in priimek, naslov,
kontaktno telefonsko številko ter kategorijo, v kateri želite sodelovati).
Po pravilniku lanski nagrajenci letos ne morejo tekmovati v isti kategoriji, kot so lani
osvojili nagrado (1.–3. mesto). Lahko pa
tekmujejo v ostalih kategorijah.
Komisija bo po vnaprejšnjem dogovoru s
prijaviteljem obiskala in ocenila prijavljeni
balkon/okrasni vrt/kmečki vrt ter izpolnila
ocenjevalni list. Merila so:
- balkon: hortikulturna urejenost cvetja,
izvirnost, avtohtonost rastlin, bogatost,
celoten vtis, usklajenost z objektom, večletno prizadevanje;
- okrasni vrt: usklajenost z objektom, urejenost cvetja in rastlin, izvirnost, avtohtonost rastlin, celoten vtis, večletno prizadevanje;
- kmečki vrt: usklajenost z objektom, urejenost cvetja in rastlin, izvirnost, avtohtonost rastlin, celoten vtis, večletno prizadevanje.
Ob koncu akcije bo komisija preverila potek ocenjevanja in razglasila tri nagrajence
v vsaki kategoriji. Nagrajenci bodo javno
objavljeni in bodo prejeli priznanje z denarno nagrado. V vsaki kategoriji so 3 nagrade:
prvo mesto – 400 EUR,
drugo mesto – 200 EUR,
tretje mesto – 100 EUR.
V primeru, da je nagrajencev za posamezno nagrado v posamezni kategoriji več, se
predvideni znesek nagrade razdeli na vse
nagrajence za to nagrado v tej kategoriji.
Z akcijo želimo vzpodbuditi skrb za lepo
urejeno, cvetočo okolico v naši občini.
PRIJAVNICA za tekmovanje:
»Moja občina – lepa in urejena«:
Želim sodelovati v tekmovanju »Moja občina – lepa in urejena 2010«
(ustrezno označi)
najlepše urejeni cvetoči balkon
najlepše urejeni cvetoči vrt
najlepše urejen kmečki vrt
Ime in priimek:
Naslov:
Kontaktna številka (mobitel, elektronska pošta):
Opombe:
Kraj in datum:
Podpis:
Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, s pripisom: Za akcijo Moja občina
– lepa in urejena, do vključno: 30. junija 2010. Ogledi se bodo izvedli do srede julija. Podelitev nagrad predvidoma konec septembra, ob dnevu turizma, ki je 27. v mesecu.
41
za vsakega nekaj
Občina Hrpelje - Kozina
Kolesarska dirka po Sloveniji
V sklopu kolesarske dirke po Sloveniji v organizaciji Kolesarskega
kluba Adria Mobil bo dirka v prvi etapi od Kopra do Medvod vodila tudi skozi našo občino, in sicer 17. junija med 12.40 in 13.00 uro.
Občina Hrpelje - Kozina se razprostira od italijanske meje preko Matarskega podolja ter obsega še celoten pas južnega dela
Brkinov do vasi Podgrad blizu hrvaške meje. Naselji Kozina in
Hrpelje skupaj tvorita celoto občine. Obsega površino 195 kvadratnih kilometrov. V letu 2007 je bilo na tem območju število
prebivalcev zapisano kot 4127, kar za gostoto prebivalstva pomeni 21 oseb na kvadratni kilometer.
1755 oseb po prebivališču je delovno aktivnih, 1310 pa zaposlenih. Samozaposlenih oseb je 206.
Stanovanjski sklad vsebuje 1918 stanovanj.
Povprečna starost moških v letu 2007 je bila 41,1 do 42 let, žensk pa kar 4 leta ali več višja.
V tem letu se je zaradi nezgod zgodilo povprečno 10 smrti,
gledano na 100 umrlih v občini.
Cestno-prometnih nesreč s smrtim izidom je bilo kar od 2,1
% do 3,0 % med vsemi cestnoprometnimi nesrečami v občini.
V celotni občini se je na 1000 prebivalcev poročilo oziroma
sklenilo zvezo 4,0–4,9 prebivalcev.
Vsi podatki so bili popisani leta 2007.
Literarni večer s Patricijo Dodič, 22. julija, ob 20.00
“Pri Friščevih” (kmečki turizem Iztok Race) v Rodiku. Glasbeni insert: Romantika.
Sejem pri Tušu vsak prvi petek v mesecu!
V prejšnji številki smo pri članku »Očistimo Slovenijo« postavili
NAGRADNO VPRAŠANJE: Kakšne barve so bile na čistilni akciji 17. aprila vrečke za plastiko?
Odgovore je bilo potrebno poslati do 27. maja. Prejeli smo 4
pravilne odgovore: Davor Mesarec iz Klanca, Dunja Valenčič iz
Ritomeč, Ivanica Počkaj iz Hrpelj in Vito Benčič Lončarič iz Hrpelj. Vsem trem bomo poslali majčko z logotipom akcije Očistimo Slovenijo! Hvala za sodelovanje!
Statistični urad Republike Slovenije
Vir: Slovenske občine v številkah
Uredništvo
Poletni raziskovalni tabori po Sloveniji
Zveza za tehnično kulturo Slovenije poleti organizira raziskovalne tabore in ustvarjalne poletne šole za mlade, s katerimi omogoča pridobivanje dodatnih znanj in razvijanje lastnih sposobnosti. Organizirajo: Ornitološki mladinski raziskovalni tabor Goričko, Poletno šolo modelarstva, elektronike,
»Od ideje do robota«, čebelarstvo, lončarstvo, Poletno šolo kemije, Astronomski raziskovalni tabor, Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor,
etnološki, biološki tabor pa Poletno šolo medicinske, sanitarne ter ekološke makrobiologije in biokemije ter še marsikaj drugega.
Več o tem najdete na http://tabori.zotks.si, dodatne info pa lahko tudi po telefonu: 01 / 25 13 727 ali po elektronski pošti [email protected]
Zveza za tehnično kulturo Slovenije
BRKINSKA GODBA 2000
vabi ob
10. obletnici na otvoritveno razstavo,
ki bo 18. junija 2010 ob 19. uri,
ter
na SLAVNOSTNO AKADEMIJO
s predstavitvijo zgoščenke, ki bo 19. junija 2010 ob 20. uri
v Kulturnem domu Hrpelje.
42
za vsakega nekaj
OPASILO V GRADIŠČU 2010
Petek, 11. junij
Otvoritev opasila s skupinama BLUE BUS in HOT LINE.
Vstopnina: 3� + gratis breskuc!
Sobota, 12. junij
•Ob 8.30 turnir v balinanju; prijava ekip pred začetkom turnirja.
•Ob 19.30 predstava čarovnika GREGA, kjer čarovnij,
petja in plesa ne bo manjkalo.
• Ob 22.00 zabava s skupino ROK´N´BAND!
Happy hour od 21.30 do 22.30!
Nedelja, 13. junij
Kulturni program, ki se bo pričel ob 18.00. Nastopili bodo:
• Kulturno društvo ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE
• FANTJE SPOD KARLOVCE
• DEKLETA S ŠKOFIJ
• GRADIŠKI TALENTI
• NAVIHANI LISJAKI.
VSTOP PROST!
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
VABLJENI!
43
za vsakega nekaj
B r k i n i 2010 – opasilo na Tatrah
Pred nami so že poletne veselice, shodi, opasila in tudi 'Brkini 2010'. Pod tem imenom se tudi tokrat ne
skriva nič drugega kot petdnevno rajanje za ljubitelje športa, harmonik in nasploh dobre glasbe na Tatrah.
Pričeli bomo v soboto, 19. junija, ob 14.00 s turnirjem v malem nogometu (ekipe 3 + 1). Najboljše
ekipe bodo nagrajene, prijavite pa se lahko že sedaj na tel.: 041 320 023 (Jožko), 051 380 691 (Marko)
ali 041 438 732 (Jernej).
Da ne bi ostalo samo pri športu, bomo nadaljevali čez teden dni z veselim vikendom, v katerem bo predvsem veliko glasbe, plesa, petja in humorja.
V četrtek, 24. junija, pričnemo s koncertom skupine Navihani lisjaki ob 22.00. Večer je namenjen
predvsem ženskam, tako imenovan »lady's night« z
moškim striptizom in nižjimi cenami pijač za
ženske!
Info:
041 320 023 (Jožko)
051 380 691 (Marko)
041 438 732 (Jernej)
031 778 590 (Niko Poles – prijave harmonikarjev)
Nadaljevali bomo v petek, 25. junija, s koncertom
rock skupine Ikebana ob 22.00, ki nas je že leto
prej navdušila z odličnim nastopom. Ta večer je namenjen moškim, saj bo … ženski striptiz z vročim
presenečenjem! Brezplačna pijača na vhodu!
www.brkini.si/tatre
www.zadet.si www.facebook.com/Škd Tatre
Veseli vikend bomo nadaljevali v soboto, 26. junija,
s popoldanskim kulturnim programom ob 17.30. Ponovno bomo oživeli tradicionalna srečanja harmonikarjev, skupaj s svetovnim mladinskim prvakom Nikom Polesom. Harmonikarji bodo razdeljeni
v starostne kategorije, nagrajeni pa bodo tudi najboljši
trije po izboru občinstva. Poleg nove generacije harmonikarjev bo nastopila tudi plesna skupina gimnazije
Ilirska Bistrica pod vodstvom Tanje Jenko.
V sobotni večer bomo nadaljevali z NOVO BRKINSKO
SKUPINO »THE UNCLES«! Skupina THE UNCLES
se bo premierno predstavila na našem odru in skušala
navdušiti čim večje število obiskovalcev.
Štiridnevno rajanje bomo zaključili v nedeljo, 27. junija, ob 18.00, po popoldanski sveti maši, ko bomo pričeli s kulturnim programom, ki ga bodo s svojim humorističnim nastopom povezovali člani igralske skupine
HARIJE. Pridružili se jim bodo ženska pevska skupina RESA in moška vokalna skupina SLAVNA.
Piko na i bo dodal še znani slovenski humorist VINKO
ŠIMEK, bolj poznan kot JAKA ŠRAUFENCIGER,
ki vas bo s svojo izvirnostjo in humorjem nasmejal do
solz.
Večer bomo popestrili še z nastopom odličnega slovenskega narodno-zabavnega ansambla SPEV ob
20.30, ki že kar nekaj let navdušuje po celotni Sloveniji in tudi tujini, vendar pa ga v naših krajih še ni bilo,
zato bo to odlična priložnost, da ga slišite in vidite v živo
na Tatrah!
Za pijačo in hrano poskrbljeno!
Vabljeni torej na Tatre, kjer veselja nikoli ne
zmanjka! Šotor bo!
44
Program
SOBOTA, 19. 6. 2010
- ob 14.00 turnir v malem nogometu (ekipe 3 + 1)
ČETRTEK, 24. 6. 2010
- Navihani lisjaki ob 22.00. Večer je namenjen
predvsem ženskam, tako imenovan »lady's night« z
moškim striptizom in nižjimi cenami pijač za ženske!!!
PETEK, 25. 6. 2010
- koncert rock skupine Ikebana ob 22.00!
- večer je namenjen moškim, saj bo ženski striptiz
z vročim presenečenjem! Brezplačna pijača na
vhodu!!!
SOBOTA, 26. 6. 2010
- ob 17.30 srečanje harmonikarjev skupaj s svetovnim mladinskim prvakom Nikom Polesom, plesna
skupina gimnazije Ilirska Bistrica pod vodstvom
Tanje Jenko
- sobotni večer nadaljujemo z NOVO BRKINSKO SKUPINO »THE UNCLES«!
NEDELJA, 27. 6. 2010
- ob 18.00 kulturni program, kjer bodo nastopili člani
igralskega društva Harije, ženska pevska skupina RESA in moška vokalna skupina SLAVNA. Piko
na i bo dodal še znani slovenski humorist VINKO ŠIMEK, bolj znan kot JAKA ŠRAUFENCIGER!
- Večer bomo zaključili z nastopom odličnega slovenskega narodno-zabavnega ansambla SPEV ob
20.30.
za vsakega nekaj
45
za vsakega nekaj
VRHPOLJADA 2010
ŠRD Vrhpolje, KTŠD »Lipa« Vrhpolje in KS Vrhpolje organizirajo športno rekreativno
prireditev »Vrhpoljada 2010«
PROGRAM
AKTIVNE ŠPORTNE POČITNICE V NARAVI: od 28. 6. do 4. 7.
Namenjene so otrokom v starosti od 7 do 14 let.
31. turnir v malem nogometu Vrhpolje 2010:
sreda, 30. 6., ob 16.00: U-15
1. julij ob 17.30 veteranski turnir skupina A
2. julij ob 10.00 turnir mladih U-10
3. julij ob 17.30 predtekmovalne skupine B
4. julij ob 09.00 predtekmovalna skupina C in D
ob 15.00 finalni turnir (8 ekip)
ob 19.00 tekma za 3. mesto
ob 19.30 tekma za 1. mesto
Kolesarjenje:
Sobota, 3. 7.
Start ob 9.00 izpred vaškega doma.
Relacija lažje proge: Vrhpolje – Rodiški Boršt – Lokev – Lipica –
Bazovica – Jezero – Draga – Mihele – Vrhpolje
Težja tura ima še vzpon na Vroče in Kokoš ter spust v Boršt.
Dolžina proge okrog 30 km, približno 4 ure, speljana je mimo
naravnih znamenitosti, ki si jih bomo ob krajših postankih tudi
ogledali. Otrokom, mlajšim od 11 let, ne priporočamo.
Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja, je rekreativno, izletniško.
Kolesarska proga poteka po asfaltnih in makadamskih poteh ter
kolovozih, zato je primerno gorsko kolo.
Pravila udeležbe:
- Udeleženci nastopajo na lastno odgovornost, prireditelj ne
prevzema nobene odgovornosti za nezgode pred, med in po
prireditvi, VSAK UDELEŽENEC
ODGOVARJA ZA SVOJO VARNOST.
-Obvezna je uporaba čelade.
-Osebe do 14. leta starosti se lahko udeležijo samo v spremstvu
staršev ali skrbnikov.
-Če vam je proga prenaporna, se lahko vrnete na ciljno mesto
kot samostojni udeleženci v cestnem prometu.
- Prijavnina: 3 € (topel obrok, pijača).
Balinarski turnir, tekmovanje v bližanju
in zbivanju balinčka:
Sobota, 4. 7.
Turnir trojk (3 + 1)
Zbor: ob 8.00
Žrebanje: ob 8.30
Prijavnina: 15 €
Svobodno skakanje oz. parekure:
sobota, 3. 7., ob 16.00
premierna predstavitev in demonstracija svobodnega skakanja
v naravi – 4 izvajalci.
Škrabe – turnir dvojk: nedelja, 4. 7., ob 15.30
Prijavnina 3 €
Spremljajoče aktivnosti prireditve:
V soboto, 3. 7., in v nedeljo, 4. 7., od 20.00 dalje vas bo zabaval
ansambel Toki voki band – brez vstopnine.
V nedeljo, 4. 7., ob 17.00 bo gledališka
predstava z naslovom »JUŽIĆ in JUĆA« skeč v izvedbi KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča.
Zaključna slovesnost
Pohodništvo:
Sobota, 3. 7., ob 9.00
Pohod: Videž – Polanšček – Vrh – Golič (4 ure)
Udeležba na pohodu na lastno odgovornost.
Prijavnina: 3 € (topel obrok, pijača).
Ob 20.00 obeležitev praznovanja 20. letnice delovanja KTŠD
»Lipa« Vrhpolje in
razglasitev rezultatov – podelitev nagrad in priznanj.
ŠRD, KTŠD in KS Vrhpolje
Vabljeni!
Za vsa vprašanja v zvezi s prireditvijo lahko pokličete na tel. št.:
031 607 501 Dalja (celotna prireditev)
031 321 324 Zdenko (nogomet)
041 430 420 Silvo (kultura)
46
041 477 204 Karlo (balinanje)
040 244 741 Mirjan (kolesarjenje)
031 777 834 Mirjan (škrabe)
051 225 267 Danilo (pohod)
041 477 203 Peter (AŠP)
031 343 564 Dejan (AŠP)
za vsakega nekaj
PROGRAM AKTIVNIH ŠPORTNIH
POČITNIC V NARAVI!
Že sedmo leto zapovrstjo!
KRAJ AKTIVNOSTI: Vrhpolje z okolico
TERMIN: 28. junij do 4. julij 2010
ROK PRIJAVE : 15. 6. 2010
CENA: 70,00 €
PLAČILO: plačilo je potrebno izvršiti na naslov ŠRD Vrhpolje,
TR št. 10100-0036464041, odprt pri Banki Koper (namen: Aktivne športne počitnice). Kandidati morajo 10 dni pred pričetkom AŠP predložiti potrdilo o plačilu.
KONTAKTNE OSEBE: Zdenko Benčič, 031 321 324
Peter Kastelic, 041 477 203
Dejan Čeranič, 031 343 564
Šport in zabava na vsakem koraku!
RAZPIS
31. MALONOGOMETNI TURNIR VRHPOLJE 2010
ŠRD Vrhpolje organizira
v nedeljo, 4. 7. 2010, ob 15.00
finale 31. tradicionalnega turnirja v malem nogometu,
ki bo potekal na travnatem igrišču v Vrhpolju.
Spored turnirja:
sreda, 30. junij, ob 16.00 turnir mladih U-15,
četrtek, 1. julij, ob 17.30 VETERANI skupina A,
petek, 2. julij, ob 10.00 mladi U-10,
sobota, 3. julij, ob 17.30 predtekmovalna skupina B,
nedelja, 4. julij, ob 9.00 predtekmovalna skupina C in D.
Prijavnino v višini 65,00 € je potrebno poravnati na društveni TR št.
10100-0036464041 Banka Koper najkasneje do 26. 6. 2010.
Nagradni sklad: 1. mesto 300,00 €
Ekipam iz naše občine, ki se ne uvrstijo v finalni del, se povrne polovico prijavnine.
Žrebanje bo v sredo, 30. junija 2010, ob 20. uri v vaškem domu v
Vrhpoljah.
Informacije: Zdenko, tel.: 031 321 324
Kolesarjenje, sobota, 3. 7. 2010
Karakteristike kolesarske proge in zemljevid
lažja tura težja tura
Skupna zračna razdalja: 28.885,4 m 28.484,5 m
Skupna razdalja po reliefu: 28.946 m 28.685,8 m
Najnižja višina: 351,5 m 233,6 m
Najvišja višina: 624,5 m 705,5 m
Povprečna višina: 446,5 m 474,1 m
Skupno vzpona: 589,3 m
779,4 m
Skupno spusta: –596 m –779,9 m
Skupna razdalja vzpona: 10.247,1 m 5.065,1 m
Skupna razdalja spusta: 9.843,7 m 4.432,5 m
Skupna razdalja ravnine: 8.855,2 m 19.188,2 m
% vzpona: 35,4 %
17.7 %
% spusta: 34 %
15,5 %
% ravnine: 30,6 % 66,9 %
Težja tura ima vzpon na Kokoš in delno spust proti Botaču.
47
zadnja stran
NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina
JUNIJ
Torek, 8. junij, ob 20.00 v avli v KD Hrpelje – srečanje s podpredsednikom Državnega zbora RS Francetom Cukjatijem v organizaciji
Kluba krščanskih izobražencev Hrpelje - Kozina
OPASILO V GRADIŠČU – od petka, 11., do nedelje, 13. junija - več
na notranjih straneh glasila
BRKINSKA GODBA 2000 – 10 LET
Petek, 18. junij, ob 19.00 uri v KD Hrpelje – otvoritev razstave ob
10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000
Sobota, 19. junij, ob 20.00 uri v KD Hrpelje – slavnostna akademija ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000 s predstavitvijo
zgoščenke
Sobota, 19. junij, ob 10.30 na igrišču v Materiji – 23. srečanje Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja – več na notranjih straneh
glasila
OPASILO NA TATRAH: BRKINI 2000
Sobota, 19. junij, in od četrtka, 24., do nedelje, 27. junija – več na
notranjih straneh glasila
Sobota, 26. junij, ob 18.00 v Materiji – SLOVESNOST OB PREVZEMU NOVEGA GASILSKEGA VOZILA ZA PGD MATERIJA – več na
notranjih straneh glasila
VRHPOLJADA
Od 2. do 4. julija – več na notranjih straneh glasila
Razstavni prostor KD Hrpelje: Pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra.
Nane bar: razstava akvarelov in olj na platnu avtorice Marije Beganovič iz Pirana
URNIK KNJIŽNICE KOZINA:
ponedeljek: od 7.00 do 14.00,
torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00,
sobota: od 8.00 do 13.00,
četrtek zaprto.
Telefon: (05) 680 30 27
Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90
Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60
pon–pet: 8.30–16.00
sob: 9.00–12.00
ned: zaprto
Lekarna Divača: (05) 731 17 80
pon: 12.30–19.00
tor: 7.30–14.00
sre: 10.00–19.00
čet–pet: 7.30–12.00
Lekarna Sežana: (05) 731 17 70
pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00
sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00
ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00
Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00
Dežurstvo: neprekinjeno
Redni urnik:
pon–pet: 7.30–19.00
sob: 7.30–13.00
ned, prazniki: 8.00–12.00
(
PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada),
Zavetišče Horjul
(
PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113
(
PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske
(
PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper,
[email protected], (05) 663 45 00
PLANINSKI POHODI:
Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od
18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko,
031 585 195, [email protected]
Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)
Pogovorna srečanja za starejše občane v okviru Rdečega križa so
vsak torek od 15.00 do 16.30. Vabljeni!
PILATES VADBA
Vsako sredo ob 18:00 in petek ob 19:45 v športni dvorani v Hrpeljah. Vodi Mateja Šajna.
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO
Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]
NORDIJSKA HOJA
Vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17.00. Info: 031 321 324
KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in
od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44
AEROBIKA V HRPELJAH
Vsak ponedeljek in četrtek od 21.00 do 22.00 v športni dvorani v
Hrpeljah
ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku
obrtne cone):
vsak torek od 14.00 do 17.00,
vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in
vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.
Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127
Policija: 113
Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112
48
AEROBIKA v MATERIJI
Aerobika v matarskem gasilskem domu vsak četrtek ob 18.30. Vljudno vabljene!
Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po
pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected]
Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka
Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]