med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina
OBČINA HRPELJE - KOZINA Foto: Ester Mihalič številka 5 letnik XIII - 2010 Junij uvodnik iz vsebine Predstavitev osnutka državnega prostorskega načrta za počivališče tovornih vozil Železni most ob avtocesti Kozina–Klanec 2 Oliver Dragojevič 2 na obisku pri županu 2 OBISK RNC KOZINA 3 VABILO: sodelovanje in ogled 43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju 3 www.hrpelje-kozina.si 3 NEKAJ POJASNIL O VRAČANJU VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE 4 EU časopis 4 ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE - KOZINA 5 GOLEA INFO, 31. maj 2009 5 ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE - KOZINA 5 ČISTILNA AKCIJA V KS HRPELJE 6 DAN ODPRTIH VRAT NA PP KOZINA 7 Otvoritev novega malonogometnega igrišča 8 z umetno travo v Hrpeljah 8 10 let delovanja Koronarnega društva pri nas 9 90 let življenja Olge Cetin Cunjac 9 23. srečanje Kluba brigadirjev 10 Slovenskega Primorja v Materiji 10 ATech s FUMIS-om osvaja nova tržišča 10 ZAPOJMO, ZIGRAJMO, ZAPLEŠIMO 11 DRUŠTVO »SOŽITJE« SEŽANA IZVOLILO NOVEGA PREDSEDNIKA 11 Krti v Dimnicah 11 ŠUŠTAR NA SEJMU 12 BRKINCI OSVOJILI ŠENTVIŠKO GORO 12 NIČ NI NEMOGOČE 13 BRKINSKA GODBA 2000 JE STOPILA STOPNIČKO VIŠJE 13 Pogovor s Tomažem Škamperletom, 14 dirigentom Brkinske godbe 2000 14 BRKINSKA GODBA 2000 14 DRUGO MESTO ZA »GHOST« 15 The Uncles – nova glasbena skupina 15 iz osrčja Brkinov 15 Turistična kmetija »Pri Friščevih« odprla svoja vrata 16 Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika 17 v Hrpeljah – 340 let 17 15 let OŠ DBB Hrpelje, letnik 1995 oz. 1980 17 Odličen uspeh mladih gasilcev: že drugič zapored so mladi člani PGD Materija osvojili prehodni pokal! 20 Praznovanje 85-letnice delovanja NK Jadran in memorialni turnir Vojka Mahniča 21 Blumarinke barvale ograjo v Lipici 23 RUDEŽEVA JAMA – NOVO ODKRITJE PRI BRGODU 23 16. PAINTBALL TURNIR na Tatrah 24 TATRE KRES 24 12. MAJ – MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER 25 POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 26 DENAR V DOBRODELNE NAMENE 28 Miha Pipan, uspešen na tekmovanju na Švedskem 28 PLANINSKO DRUŠTVO SLAVNIK 29 Likovni svet otrok 2010 29 RAZREDNI VRTIČEK 33 SVETOVNI DAN GIBANJA 33 KRAS V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV 34 DVE SREBRNI IN ENO BRONASTO PRIZNANJE ZA ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA 34 ZLATE ČJŠPE INTERNATIONAL 35 DRAGI BODOČI PRVOŠOLČKI! 36 Naš končni izlet 36 IGRALNI POPOLDAN PRI RIBICAH 37 Zaključna prireditev 37 IGRALNA URICA 38 KO MEDVEDKI POSTANEMO OPICE 38 Raznašanje glasila 38 Stara fotografija 38 GIBALNE URICE 38 Prvi gorski tek in gorski kolesarski kronometer ob Spominskem dnevu 40 Poletni raziskovalni tabori po Sloveniji 40 MALI OGLASI 40 Nagradna akcija: 41 »Moja občina – lepa in urejena« 41 VRHPOLJADA 2010 46 2 Predstavitev osnutka državnega prostorskega načrta za počivališče tovornih vozil Železni most ob avtocesti Kozina–Klanec 25. maja je bil na občini javnosti predstavljen osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za počivališče tovornih vozil Železni most. Predstavitve so se poleg krajanov udeležili predstavniki naročnika (Dars), pripravljavca (Ministrstvo za okolje in prostor), pobudnika (Ministrstvo za promet) in načrtovalcev (Urbis, IBT inženiring) državnega prostorskega načrta ter župan in predstavniki občinske uprave, krajevne skupnosti in ostalih zainteresiranih skupin. Počivališče naj bi bilo locirano na trenutni Darsovi deponiji na Kozini, neposredno ob avtocesti. Predvideva se parkirišče tovornih vozil s kapaciteto 150 parkirnih mest, ureditve za uporabnike in potrebe nadzornih organov (veterinarska in carinska uprava, policija in prometni inšpektorat). Prometna ureditev predvideva ureditev dostopa z avtoceste iz smeri Kopra preko novega zaviralnega pasu avtoceste, iz smeri Ljubljane pa preko počivališča Ravne in nadvoza na krožno križišče. Trenutno je priprava DPN šele v začetni fazi. Pripravljen je osnutek, na katerega pripravljavci trenutno zbirajo smernice nosilcev urejanja prostora, med katerimi je tudi Občina Hrpelje - Kozina. Na podlagi smernic bo izdelan dopolnjen osnutek DPN in po potrebi okoljsko poročilo. Sledi javna razgrnitev in javna obravnava na Občini Hrpelje - Kozina, predvidoma v naslednjem letu. Alenka Pečar, občinska uprava Oliver Dragojevič na obisku pri županu Koncerta Oliverja Dragojeviča na Kozini se je razveselil tudi župan Zvonko Ben- čič Midre, ljubitelj dalmatinske glasbe in klap. Odločil se je, da koncert obišče in legendarnega gosta tudi povabi na kratek obisk v svoje prostore na občini. Organizatorja Danijel in Sandi Labinjan iz podjetja Koradin-Laba d.o.o. iz Kopra (lokal BV8) sta Dragojeviča pripeljala nekaj ur pred koncertom. Vzel si je čas in v prijateljskem klepetu sta z županom, letnikom po starosti, obujala ljubezen do glasbe in lepih dežel. Oba imata rada tako Dalmacijo kot Slovenijo. Ob tej priložnosti je župan Dragojeviču poklonil darilo z izbranimi brkinskimi dobrotami. Sledil je koncert velikega pevca s klapo Dupini in nemalokrat smo zapeli skupaj. Vse pohvale organizatorju! Ester Mihalič aktualno VABILO: sodelovanje in ogled 43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju Obrtni sejem v Celju je eden največjih sejmov v Sloveniji in tudi med najbolj obiskanimi. Že nekaj let zapored nam je skupaj z drugimi sosednjimi občinami ter Obrtno zbornico uspelo predstaviti Kras in Brkine v najlepši luči. Na policah je bil reklamni material, okušali so naše dobrote in dobili informacije iz prve roke. V ekipi, organizirani za ta sejem, smo tudi iz Občine Hrpelje - Kozina. S seboj bomo odnesli ves reklamni material, ki nam ga boste dostavili na občino, ga primerno predstavili, vzeli pa bomo tudi jabolka, jabolčni sok, druge sadne izdelke, tudi jabolčni štrudel ne bo manjkal, da si bodo obiskovalci zaželeli obiskati naše kraje. Vsega tega pa ne moremo brez vas. Vabimo vas k sodelovanju! Sodelujete lahko na več načinov: -Sodelovanje z reklamnim materialom, zgibankami, vzorčnimi primerki za razstavo; v tem primeru je potrebno dostaviti material v sprejemno pisarno občine najkasneje do petka, 3. septembra. -Sodelovanje na promocijskem dnevu Krasa in Brkinov – v petek, 10. septembra, ko bomo skušali prikazati tipične značilnosti našega prostora (prikaz kamnoseštva, priprava tipičnih kulinaričnih dobrot in podobno), info: Ester Mihalič. -Sodelujete pa lahko tudi drugače, v tem primeru se za informacije obrnite na Obrtno-podjetniško zbornico Sežana, in sicer na Marijo Rogan ([email protected] ali 05 / 7300 060). Za ogled promocijskega dneva Krasa in Brkinov bo 10. septembra 2010 organiziran brezplačen avtobusni prevoz do Celja. Odhod v jutranjih urah izpred občine. Prijave: 05 / 6800 150 ali e-pošta: [email protected] Ester Mihalič, občinska uprava OBISK RNC KOZINA V torek, 4. maja, je SPV Občine Hrpelje - Kozina organiziral prvi obisk Regionalnega nadzornega centra Kozina. Pri organizaciji nam je pomagal g. Grk, ki nas je tega torkovega poznega popoldneva tudi prijazno sprejel. Skupina zainteresiranih ji bila ravno dovolj velika ali pa majhna – odvisno kako stvari gledamo –, da se je ogled lahko izvršil v eni izmeni. Ob točno dogovorjenem času smo se zbrali pred RNC, kjer smo se tudi slikali, in nato vstopili v prostore nadzornega centra. Že prvi pogled je dal slutiti, da se tu dogaja nekaj zelo pomembnega. Bilo je podobno, kot vidimo na televiziji, kot v nadzornem centru NASA, na vseh stenah ekrani, različnih velikosti, na dolgem delovnem pultu pa računalniki, mikrofoni in neskončno veliko stikal in tipk. Predavatelj nam je na začetku predstavil organizacijo in lokacije ter bistvene naloge nadzornih centrov na slovenskem av- tocestnem križu. Nato pa nam je nazorno predstavil pomen centra, glavne naloge zaposlenih ter dele avtoceste in objekte, ki jih ta nadzorni center pokriva. Seveda je bilo najbolj zanimivo spremljati na ekranih promet »v živo« na primorskem delu avtocestnega križa. Predavatelj nam je potešil radovednost in nam pokazal posamične dele: predor Kastelec, del avtoceste pri Kozini, vkop avtoceste pri Škofijah in razcep proti Gorici. Predstavil nam je različne sisteme, ki skrbijo za varnost in nadzor na avtocesti, kako so med seboj povezani in predvsem to, da se prav vse nadzira in koordinira iz nadzornega centra. Ogledali smo si tudi posnetek ene izmed nesreč, ki se je zgodila v predoru Dekani, kjer se je jasno pokazala velikanska vloga centra ter njegova koordinacija reševanja nesreče. Prisotni so dobili tudi odgovore na številna vprašanja in nedvomno so spoznali velik pomen centra za varnost prometa na avtocesti. Obisk smo zaključili zadovoljni in prav gotovo bomo podobne obiske še organizirali, če bo za to še zanimanja. V imenu SPV Občine Hrpelje - Kozina se zahvaljujem za možnost obiska in strokovno vodenje RNC Kozina. Breda Filipovič, SPV Občine Hrpelje - Kozina www.hrpelje-kozina.si 3 aktualno NEKAJ POJASNIL O VRAČANJU VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Pravna podlaga za vračila prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je bil sprejet leta 2002. Na njegovi podlagi je bil v Uradnem listu RS objavljen Javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 10-11/2004). Javni poziv se je nanašal na vse upravičence do vračil vlaganj, tako na lokalne skupnosti in njihove pravne naslednike kot na fizične osebe. Z objavo javnega poziva za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je pričel teči štirimesečni rok, v katerem so lahko upravičenci do vračil vlaganj vložili zahtevke na krajevno pristojna državna pravobranilstva. Iz javnega poziva izhaja, da so morali upravičenci pogodbe o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so bile sklenjene z namenom pridobitve telefonskega priključka, do vključno 06. 04. 1998 predložiti kot zahtevek na krajevno pristojno državno pravobranilstvo (Državno pravobranilstvo v Kopru). a) Posamezniki kot upravičenci do povračila prekomernega vlaganja Vsi posamezniki, ki so v preteklosti individualno sklenili sporazum oziroma pogodbo o vlaganju v telekomunikacijsko omrežje direktno s pravnimi predniki Telekoma Slovenije (PTT organizacijami) ali s Samoupravnimi in interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet, so kot fizične osebe morali individualno vlagati zahtevke na krajevno pristojna pravobranilstva, torej jih občine ne morejo zastopati. b)Posamezniki, ki so imeli sklenjeno pogodbo/sporazum prek krajevnih skupnosti V imenu krajevnih skupnosti je za posameznike, ki so sklenili pogodbo s krajevno skupnostjo, zahtevek na državno pravobranilstvo vložila občina. Zahtevki so bili sestavljeni na podlagi pridobljene dokumentacije, gradiv, pogodb/sporazumov, računov in drugih listin, ki jih je občina za ta namen pridobila od krajevnih skupnosti in iz arhiva Telekoma (prej PTT). Postopek vračila sedaj poteka za posameznike in njihove pravne naslednike. c)Osnova za vračilo vlaganj Osnova za vračilo vlaganj in sklenitev poravnave med OHK in DP je vrednost, navedena v listinah, ki dokazujejo pravni posel med krajevnimi skupnostmi, PTT in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Višina vračila se določi tako, da se od osnove za vračilo vlaganj, povečane za vrednost vloženega dela in materiala, odštejejo priključnina in prispevek SIS-u, namenska sredstva iz državnega proračuna ter stroški hišne inštalacije in terminalske opreme, v kolikor so namenska sredstva iz državnega proračuna ter stroški hišne inštalacije in terminalske opreme tudi vključeni v znesku zahtevka. Priključnina in prispevek SIS-u se odštejeta tudi, če nista bila plačana ali če je bil upravičenec oproščen plačila. Kot priključnina in prispevek SIS-u pa se upošteva manjša od naslednjih vrednosti: – vsota vrednosti priključnine in prispevka SIS-u, navedenih v pravnem poslu iz 2. člena zakona, če je ta vsota različna od 0, ali – vsota vrednosti priključnine in prispevka SIS-u iz tabele iz 5. člena zakona, ki sta v obdobju sklenitve pravnega posla veljala na tem geografskem območju, če je ta vsota različna od 0, ali – povprečna vrednost priključnin in prispevkov SIS-u, izraženih v nemških markah (v nadaljnjem besedilu: DEM), na vseh geografskih območjih in v vseh obdobjih, ki znaša 1.388 DEM. Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini, določeni s tabelo Ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata! d)Sklenitev poravnav z Državnim pravobranilstvom Občina je že v prvi fazi, to je pri sestavi zahtevkov, za pomoč zaprosila krajevne skupnosti, ki so bile v obdobju izgradnje telekomunikacijskega omrežja nosilec del in pogodbena stranka. Naloga se je nanašala predvsem na dokumente (pogodbe, računi, druge verodostojne listine) iz arhivov krajevnih skupnosti. Na poziv občine so predstavniki krajevnih skupnosti sodelovali pri obravnavah z Državnim pravobranilstvom, da so lahko dodatno utemeljevali posamezne zahtevke in podali obrazložitve k računom, pogodbam ali drugim listinam. Občina je sklenila poravnave za KS Prešnica in naselja krajevnih skupnosti, ki so bile navedene v prejšnji številki Občinskega glasila (maj 2010). Zahtevek, ki ga je občina podala za KS Artviže, je bil s strani Državnega pravobranilstva zavrnjen z utemeljitvijo, da na podlagi priloženih listin plačan znesek ne presega obveznih dajatev (1.388 DEM za telefonski priključek), zato niso upravičeni do vračila. Enako velja tudi za naselji Hrpelje in Kozina (južni del) – plačani znesek na priključek ne presega obveznih dajatev niti 1.388 DEM na priključek; medtem ko je za naselje Beka Državno pravobranilstvo menilo, da posredovana dokumentacija ne dokazuje vlaganja v telekomunikacijsko omrežje, zato je bil zahtevek zavrnjen. Vsem, še posebej predstavnikom vasi in krajevnih skupnosti, ki ste pomagali in sodelovali pri postopku, se iskreno zahvaljujem in se priporočam za nadaljnje sodelovanje. Robert Kastelic občinska uprava, predsednik komisije EU časopis Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji izdaja spletni časopis EUekspres, ki obravnava aktualne teme z različnih področij, vabi na dogodke in objavlja zanimive informacije. Spletni časopis izhaja vsak drugi mesec in je objavljen na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/slovenija ter na prenovljenem spletnem portalu časopisa: http://www.euekspres.eu. 4 aktualno ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE - KOZINA ŠPORTNA ZVEZA OBČINE HRPELJE KOZINA ORGANIZIRA prvo občinsko člansko pokalno tekmovanje v malem nogometu na odboj na umetni travi za ŽUPANOV POKAL. 1. Predpostavke udeležbe na pokalu: a) Pokalnega tekmovanja se lahko udeležijo samo ekipe, ki predstavljajo krajevno skupnost oziroma naselje iz Občine Hrpelje - Kozina. b)Vsaka krajevna skupnost oziroma naselje iz Občine Hrpelje - Kozina lahko nastopa z več ekipami pod različnimi imeni. c) Ekipo lahko sestavljajo le igralci s stalnim prebivališčem v Občini Hrpelje - Kozina. 2. Predpostavke tekmovanja so: a.) Vse tekme se igrajo na igrišču z umetno travo v Hrpeljah. b.) Vsaka ekipa šteje največ 10 igralcev. c.) Tekmo igrata moštvi s 5 igralci, od katerih je eden vratar. d.) Igra traja 2 x po 15 minut s petminutnim odmorom. e.) Ekipa nastopa v majicah enotne barve. Vratar mora imeti majico, ki se po barvi razlikuje od majic igralcev na igrišču. f.) Vse tekme se igrajo na izpadanje. g.) V primeru neodločenega izida sledi izvajanje kazenskega strela (7 m). Vsaka ekipa jih lahko izvaja 5. Če po izvajanju kazenskega strela ni zmagovalca, vsaka ekipa določi igralca, ki nadaljuje izvajanje kazenskega strela (7 m), do zgrešenega strela. h.) Kazni: • rumeni karton, • izključitev za 2 minuti, • rdeči karton. i.) Igralec, ki je dobil rdeči karton zaradi nešportnega vedenja in se je njegova ekipa uvrstila v naslednji krog, ima prepoved igranja ene tekme. j.) Igranje z nogometnimi športnimi copati ni dovoljeno. k.) Kotizacija znaša 10 € na igralca. S to kotizacijo bomo pokrili: • sodniške stroške, • zdravniško službo, • podelitev vsakemu igralcu majico in spominsko medaljo, • slovesnost ob zaključku pokala, na katero so vabljene vse ekipe. I.) Nagrade: 1. mesto: »županov pokal«, na katerem bo vgravirano ime zmagovalca ( pokal gre v trajno last) in zlate medalje, 2. mesto: pokal in srebrne medalje. ORGANIZIRA prvo občinsko balinarsko člansko pokalno tekmovanje za ŽUPANOV POKAL. a.) Tekmovanja se lahko udeležijo ekipe krajevnih skupnosti oziroma naselij iz Občine Hrpelje - Kozina. b.) Ekipe lahko zastopajo člani s stalnim prebivališčem v naši občini. c.) Tekme se igrajo na izpadanje. d.) Ekipa je sestavljena iz največ 5 igralcev. e.) Igra se po sistemu trojk, na dve dobljeni do 13 točk. f.) Vsaka ekipa igra eno tekmo doma, drugo pa v gosteh. g.) V primeru, da ekipa nima svojega balinišča, lahko igra domače tekme na balinišču v Hrpeljah ali pa se sama dogovori za kraj igranja. h.) Ekipe si sodijo tekme same oziroma določijo kapetana, ki zastopa ekipo kot sodnik. i.) Kotizacija 5 € na člana ekipe. j.) Organizacija: pokali, medalje, zaključna slovesnost. k.) Nagrade: 1. mesto: prenosni pokal, pokal v trajno last, zlate medalje 2. mesto: pokal za 2. mesto, srebrne medalje Prijave sprejema Bojan Mahnič do 2. julija 2010 na telefonski številki 041 695 996. LEP ŠPORTNI POZDRAV! Lep športni pozdrav! Prijave sprejema Bojan Mahnič do 2. julija 2010 na telefonski številki 041 695 996. GOLEA INFO, 31. maj 2009 Spoštovani! EKOSKLAD je dne 21.5.2010 objavil tri Javne razpise za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih ter večstanovanjskih stavb 1.razpis velja za naložbe stanovanjskih stavb, ki so bile izvedene v času od dne 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010 2.razpis velja za nove naložbe stanovanjskih stavb, 3.razpis velja za nove naložbe večstanovanjskih stavb. 1. in 2. razpis za naložbe stanovanjskih stavb so namenjene za: Namen A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe in se lahko dodeli za največ 20 m2 sprejemnikov sončne energije, vendar ne več kot: - 150 € na m2 neto površine pri sistemih s ploščatimi sprejemniki in - 200 € na m2 neto površine pri sistemih z vakuumskimi sprejemniki. Za sisteme s ploščatimi sprejemniki sončne energije, ki bodo izdelani v samogradnji, spodbuda znaša 75 € na m2 neto površine vgrajenih sprejemnikov. Namen B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 2.000 €, če gre za kurilno napravo na sekance ali pelete, oziroma - 1.500 €, če gre za kurilno napravo na polena. Namen C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 2.000 € za toplotno črpalko za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode tipa voda/voda ali zemlja/voda; - 1.500 € za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,6; - 1.000 € za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,3 do 3,6. Višina spodbude za toplotno črpalko za pripravo sanitarne tople vode znaša največ 25 % priznanih 5 aktualno stroškov naložbe in ne več kot 250 €. Namen D - vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 € na stanovanjsko enoto. Namen E - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot: - 50 € na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih s profili iz umetnih mas ali kovin; - 100 € na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa, in sicer za največ 30 m2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva na posamezno stanovanjsko enoto. Namen F - toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 12 € na m2 za največ 200 m2 toplotne izolacije fasade stanovanjske enote. Namen G - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 10 € na m2 za največ 150 m2 toplotne izolacije strehe oziroma podstrešja stanovanjske enote. Namen H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 2.500 € za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema za stanovanjsko enoto oziroma največ 400 € na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja. Namen I - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe Najvišja nepovratna finančna spodbuda 125 € na m2 neto ogrevane površine se dodeli za gradnjo stavb v energijskem razredu do 10 kWh/m2a, toplotno zaščitenih z volumskim deležem najmanj 75 % naravnih izolacijskih materialov. Namen J - nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu Nepovratna finančna spodbuda občanu za nakup stanovanja v večstanovanjski stavbi, zgrajeni v pasivnem energijskem razredu, se dodeli za največ 100 m2 neto ogrevane površine stanovanjske enote v višini 250 € na m2. Višina razpisanih sredstev: višina sredstev po 1. javnem pozivu znaša 2,5 milijona €; višina sredstev po 2. javnem pozivu znaša 13,72 milijonov €. Rok prijave: 1. razpis je odprt do porabe razpi- ČISTILNA AKCIJA V KS HRPELJE Tudi v KS Hrpelje smo se pridružili vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo. Ob koncu dneva smo z veselimi, delno pa tudi utrujenimi očmi zrli na vse odpadke, ki smo jih spravili na različne kupe v Hrpeljah, Slopah in Tubljah. Precej časa smo namenili čiščenju udorne doline, znane pod imenom Hrpevski dol. Neverjetno, koliko izrabljenih gospodinjskih aparatov, gum in avtomobilskih delov smo našli! Precej pa jih je ostalo še v dolini, kajti imeti bi morali vlečno službo, da bi lahko vse izvlekli. Smo pa med drugim v spomin na stare čase izvlekli tudi osebni avtomobil. Menimo, da bo tudi to opomin za vse nas, česa ne smemo početi v svojem okolju. Še bomo čistili in si poskušali izboljšati svoje bivalno okolje. sanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 7. 2010; 2. razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 12. 2010. 3. razpis za naložbe večstanovanjskih stavb so namenjene za: Namen A - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več kot 12 € na m2 toplotne izolacije fasade večstanovanjske stavbe. Namen B - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več kot 10 € na m2 toplotne izolacije strehe oziroma podstrešja večstanovanjske stavbe. Namen C - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot: - 50 € na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih s profili iz umetnih mas ali kovin; - 100 € na m2 oken, balkonski vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa. Namen D - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov nabave in vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso. Namen E - vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe vgradnje termostatskih ventilov in hidravličnega uravnoteženja, skladno s predloženo dokumentacijo in predračuni izvajalca naložbe ter ne več kot 30 € na ogrevalo. Navedena spodbuda vključuje tudi del sredstev za izdelavo ustreznega projekta oziroma izvedbo postopka načrtovanja tega ukrepa. Namen F – sistem delitve stroškov za toploto Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 8 € za vsak delilnik, ki bo vgrajen na ogrevalo. V primeru vgradnje merilnikov toplote kot delilnikov stroškov znaša višina nepovratne finančne spodbude največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 40 € na stanovanje. Višina razpisanih sredstev: Višina sredstev po 3. javnem pozivu znaša 1,78 milijona €. Rok prijave: 3. razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 12. 2010. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisi dobite na telefonskih številkah 01 241 48 61/72/28/68 vsak dan med 8. in 12. uro. ali pišite na elektronski naslov [email protected] . Lepo vas pozdravljamo! Ekipa GOLEA Članek ni bil lektoriran. 6 aktualno DAN ODPRTIH VRAT NA PP KOZINA PP Kozina je 23. aprila 2010 pripravila Dan odprtih vrat policijske postaje. Policisti smo v sodelovanju s PPP Koper in PPIU Koper pripravili opremo, vozila in prostore, ki jih uporabljamo pri svojem delu, in jih razkazali občanom, ki so tega dne prisostvovali predstavitvi. V glavnem smo bili deležni obiska učencev hrpeljska osnovne šole ter otrok iz vrtca v Hrpeljah in Materiji, ostalih občanov pa je bilo nekoliko manj. Vsem sodelujočim policistom se zahvaljujemo za korektno predstavitev, udeležencem oziroma obiskovalcem pa za obisk Policijske postaje Kozina. Prikaz vodnikov službenih psov je bil za malčke izredno zanimiv. Tudi oprema vodnikov službenih psov je pristala na marsikateri glavi obiskovalcev. LKS je prikazal opremo za izzivanje sledi, otrokom pa se je zdel najbolj zanimiv magnetni prašek za izzivanje prstnih sledi. Prikaz opreme PPE in opreme za vzdrževanje javnega reda in miru, kjer so si nekateri z veseljem nataknili čelade in ostalo opremo. Nekateri so delo z magnetnim praškom tudi poskusili. Predstavitev »prometniške« opreme in vozil. Najmlajši so se preizkusili v »pihanju«. Obiskal nas je tudi župan Občine Hrpelje – Kozina. Pravi, da prometnica ne bo, je pa vseeno rada sedla na službeni motor. Na ogled je bil tudi »Schengen bus«. Marjan Pelko, komandir PP 7 med ljudmi Otvoritev novega malonogometnega igrišča z umetno travo v Hrpeljah V četrtek, 6. maja, smo v Hrpeljah ob velikem številu gostov, med katerimi so bili tudi predsednik krovne nogometne organizacije Ivan Simič, župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonimir Benčič Midre, predsednik MNZ KOPER Damir Ban s svojimi sodelavci, ekipa novega državnega prvaka FC LUKA KOPER ter vse ekipe domačega članskega in mladinskega nogometnega kluba ter selekciji ŠRD Vrhpolje, otvorili novo športno igrišče. V športnem parku v bližini osnovne šole je bilo na dolgoletno željo domačih nogometnih delavcev zgrajeno malonogometno igrišče z umetno travo. Investicijo je z donacijo NZS financirala Občina Hrpelje - Kozina. Ocenjena vrednost investicije je okrog 86.000 EUR. Občina je zagotovila del finančnih sredstev, prostor, ustrezna dovoljenja, gradbena dela in infrastrukturo. NZS pa je donirala ograjo, gole, mreže, razsvetljavo in umetno travo. Igrišče je veliko 40 x 20 m in omogoča igranje malega nogometa na odboj. Prispevek Občine Hrpelje - Kozina znaša okrog 51.000 €, donacija NZS pa je ocenjena na 35.000 €. Prireditev je vodila Minka Kos, ki je povzela vse pomembnejše dogodke – od začetnih aktivnosti do zaključka izgradnje objekta. Vse prisotne na prireditvi je pozdravil župan Občine Hrpelje - Kozina. Zahvalil se je NZS in MNZ Koper za podporo in čestital rumenomodrim za prvi naslov slovenskih prvakov ter reprezentanci za uvrstitev na svetovno prvenstvo zaželel veliko uspeha v Afriki. V pozdravnem govoru je med drugim tudi dejal, da je objekt namenjen predvsem šolski in športni mladini, brcanje žoge pa bo dovoljeno tudi občanom, ki se s športom ukvarjajo rekreativno. Predsednik NZ Slovenije Ivan Simič se je zahvalil za povabilo na otvoritev igrišča ter dejal, da ima vtis, da je izgradnja igrišča »zadetek v polno«. Domačinom je čestital za vložen trud v izgradnjo igrišča. Igrišče so slavnostno otvorili župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonimir Benčič Midre, predsednik NZS Ivan Simič, športni direktor FC LUKA KOPER Miran Pavlin, najstarejši aktivni igralec domačega kluba Andrej Cerkvenik in najmlajši igralec domačega kluba Luka Korošec. Po otvoritvi je sledila podelitev priznanj. Župan je podelil priznanje NZS Ivanu Simiču za podporo in donacijo za izgradnjo igrišča, FC LUKI KOPER dve priznanji, in sicer za osvojitev državnega prvenstva in za udeležbo na otvoritvi nogometnega igrišča. Predsednik domačega nogometnega kluba Slavko Mihalič pa je podelil priznanje županu Zvonimirju Benčiču Midretu za podporo pri izvedbi investicije ter Viljemu Vidmarju kot pobudniku in idejnemu vodji pri izgradnji igrišča. Po končani otvoritvi so bile odigrane prijateljske tekme vseh domačih selekciji s svojimi gosti: - člani NK Jadran Pivovarna Mahnič – FC Luka Koper 3:7 - U-8 MNK Jadran Junior – NK Železničar Divača 2:4 - U-10 MNK Jadran Junior – NK Jadran Dekani 3:3 - U-12 MNK Jadran Junior – NK Košana 3:1 - U-14 MNK Jadran Junior – NK Plama Podgrad 2:6 - U-15 ŠRD Vrhpolje – NK Black&White 3:5 - veterani NK Jadran – ŠRD Vrhpolje 6:8 Viljem Vidmar 8 med ljudmi 10 let delovanja Koronarnega društva pri nas Velika družba prijateljev, članov Koronarnega društva Enota Hrpelje - Kozina, je v petek, 21. maja, praznovala 10 let neprekinjenega delovanja. Desetletje skrbi za svoje zdravje in telo, desetletje druženja, izletov, strokovnega razvajanja v toplicah, tudi gledališča in še marsikaj bi našli med spomini. Mira Koblar, vodja enote zadnjih pet let, je bila zadovoljna, da se je praznovanja udeležilo toliko ljudi, še posebej starejši, ki so bili med prvimi člani društva. Ob tej priložnosti pa so prišli tudi posebej vabljeni gostje: župan Zvonko Benčič Midre, dr. Vlasta Počkaj, predstavniki vodstva koprskega društva, prijatelji iz sežanskega društva, Jurij Repič tudi v vlogi predsednika Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije in še marsikdo. Praznovanje so začeli s kulturnim programom, v katerem so zapeli mlada solo pevka Sabrina Vatovec in nato člani kvarteta Utrip: Vasja Ivančič, Sebastjan in Peter Mavrič ter Andrej Ljubič, ki so nam dali tudi intonacijo pri zdravici, pri kateri smo prav vsi dvignili čaše. Ob tem pa smo lahko slišali tudi pesmi Dore Bernetič iz Rodika. Društvo se je ob 10. obletnici s plaketo zahvalilo županu Zvonku Benčiču Midretu za neprekinjeno podporo, dr. Vlasti Počkaj za strokovno skrb, vodstvu društva (zaradi odsotnosti predsednika Ladislava Pevnika je plaketo prevzela vodja vaditeljic Zvezda Blaževič), ravnateljici Janji Babič za gostoljubje v prostorih osnovne šole za vadbo, Leji Hrvatin za odlično vodenje vaj ter članom, ki so zvesti društvu že vseh deset let. V svojem nagovoru se je Koblarjeva spomnila tudi ustanovitelja, žal že pokojnega Marjana Zadnika Lovrota. Skupna skrb, da nekaj storijo za svoje zdravje, danes redno združuje pri telovadbi 30 članov, najmlajša ima šele 40, najstarejša pa nekaj čez 70 let. V desetih letih so se spletle prijateljske vezi in znajo se skupaj poveseliti in si tudi stati ob strani v težkih trenutkih. Ob zvokih ansambla Navihani lisjaki so člani koronarnega društva praznovali še pozno v noč. Ester Mihalič 90 let življenja Olge Cetin Cunjac Gospo Olgo Cetin Cunjac sva obiskali skupaj z direktorico Sašo Likavec Svetelšek, ker se župan dogovorjenega obiska v Domu upokojencev v Sežani zaradi nenadnih nujnih obveznosti ni mogel udeležiti. Pridružila se nam je tudi Olgina nečakinja Slavka, znamenita zapisovalka brkinskih zgodb, ki jih lahko najdete v knjigi »Brkinske stezice« Folklorne skupine Brkini. Veliko jih je Slavki povedala prav njena teta Olga. Same lepe besede najde Slavka o svoji teti: »Skromna, zelo rahločutna in nežna žena. Nikoli se ne pritožuje ali reče žal besede. Najbolj pa ljubi svoje Mrše. In ravno v rodno vas ji pri 90-ih letih največkrat odtavajo misli.« Olga se je rodila 2. 3. 1920 pri Šimonovih na Mršah. Imela je pet bratov in sester. Čeprav je sedaj ostala sama, je sestre izgubila v njihovi visoki starosti: ena je umrla samo dva meseca pred stotim rojstnim dnevom, ena v 92., ena pa v 93. letu starosti. Zgodaj pa je izgubila moža, umrl je leta 1992, kar je težko prenesla, in Slavka zna povedati, da se je od takrat bolj zaprla vase. Najraje je sama, v miru, brez veliko besed, samo v družbi spominov. Od doma je odšla dokaj pozno, pri 29-ih, ko sta si z možem in njegovimi brati ustvarila delo in dom v Barkovljah. Življenje jima ni bilo naklonjeno z otroki. So jo pa vzeli »za svojo« pri družini, kjer je pomagala in tudi varovala otroke. Še nedolgo nazaj so jo spet obiskali in poklicali. Tudi sicer ima veliko nečakov in nečakinj, saj je rodbina Šimonovih velika in tudi raztepena po vsem svetu. Slavka zna povedati, da je Olga dosti delala tudi za partizane: pletla nogavice, plahte in drugo. Zadnjo jesen je bila Olga precej bolna, vendar so v domu dobro poskrbeli zanjo in je danes spet bolj samostojna. Toliko, da je spet pomislila na svoje Mrše in bi jih še enkrat rada obiskala. Ester Mihalič 9 aktualno 23. srečanje Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja v Materiji Občina Hrpelje - Kozina bo gostila 23. srečanje brigadirjev, ki bo 19. junija na igrišču v Materiji. Klub redno organizira letna srečanja za člane in goste iz cele Slovenije. Pred nekaj leti je bilo srečanje že v naši občini, in sicer na Beki, letos pa bo v Materiji. Slavnostni govornik bo župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre, spregovoril bo predsednik kluba Anton Skok, v kulturnem programu pa bodo nastopili: Brkinska godba 2000, Moški pevski zbor Slavnik in dramska skupina mentorice Ivjane Rožac iz Osnovne šole DBB Hrpelje. Sledilo bo druženje ob glasbi Navihanih lisjakov. Albert Daolio, član kluba iz Sežane, nam je poslal pričujočo fotografijo, ki nas spominja na povojni čas. Prikazuje zbor Upravno-politične šole v Rodiku, novembra 1945. O brigadirjih: Po osvoboditvi – obnova Ko je bil okupator pregnan in premagan, je narod čakala velika naloga – obnova in gradnja gospodarskih in drugih objektov. Mladinske delovne akcije so se nadaljevale takoj po osvoboditvi, prva zvezna Brčko–Banoviči, na kateri se je zvrstilo preko 62.000 mladih, se je pričela v maju 1946. Naslednje leto so se brigadirji iz vse domovine zbrali na progi Šamac–Sarajevo, pa tudi na drugih gradbiščih, na primer pri gradnji tovarne Titan, tovarne Ivo Lola-Ribar, pri melioraciji Strumiškega polja itd. Do leta 1952 … … je bilo zgrajenih enajst prog, vrsta tovarn, hidroelektrarn, mesta kot sta Nova Gorica in Novi Beograd, avtocesta Bratstva in enotnosti od Zagreba do Beograda in še marsikaj. V Sloveniji so brigadirji poleg že omenjenega obdelovali kraška polja, uničevali kolorad skega hrošča, gradili zadružne domove, ceste Celje–Šempeter, Ma- ribor–Trst, Videm–Zdole, pomagali pri obnavljanju in graditvi mest, regulirali reke: težko bi vse našteli. Sledi prekinitev Med leti 1952 in 1958 ni bilo večjih zveznih delovnih akcij. Vendar si je mladina želela sodelovati pri graditvi domovine in pri gradnji velikih objektov. Aprila 1958 se začnejo dela na avtocesti Bratstva in enotnosti od Beograda do Gevgelije in od Ljubljane do Zagreba. Tudi drugod so potekale zvezne mladinske delovne akcije. Avtocesta je bila končana do leta 1963. Znova sledi prekinitev do leta 1968, ko zaživijo delovišča v Novem Beogradu, na Kozari, Moravi, Sutjeski, v Nišu, Jasenovcu in drugod. Le zvezna mladinska delovna akcija Sava je trajala tudi v tem drugem obdobju brez večjih delovnih akcij. Posebej velja omeniti solidarnost in požrtvovalnost, ki jo je mladina iz vseh krajev domovine pokazala ob potresih v Skopju in Banja Luki, v Posočju in Črnogorskem primorju. Ravno slednje akcije so bile preizkusni kamen mladinske organizacije in zavesti mladih, ob teh preizkušnjah se je pokazala pripravljenost mladine pomagati povsod in ob vsaki priliki tam, kjer je potrebno. Vedno več akcij Po letu 1974 se z revolucionarnimi koraki v socialističnem samoupravljanju izredno uveljavi tudi mladinsko prostovoljno delo. Vedno več je zveznih mladinskih delovnih akcij, republiške je komajda mogoče prešteti, da sploh ne omenjamo neštetih lokalnih akcij. V Sloveniji se po skromnejših poizkusih v letih 1972 in 1973 začne v letu 1974 zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 1974, naslednje leto se ji pridružijo tri, in sicer v Brkinih, Halozah in v Suhi Krajini. Leta 1976 poteka v naši republiki že šest akcij, poleg naštetih še Kožbana 76 in zvezna MDA Posočje 76. Naslednje leto zaživi delovišče na Goričkem, v letu 1978 se pridruži Kobansko, Suha Krajina pa postane zvezna akcija. V letu 1979 zadoni brigadirska pesem na MDA Istra in MDA Bela Krajina. Naštetim desetim republiškim in zveznim akcijam v SR Sloveniji se v letu 1980 pridruži še MDA Bohinj 1980. Šole samoupravljanja Mladinske delovne akcije so sestavni del celotnega družbenega dogajanja pri nas. Na njih se uveljavlja samoupravljanje kot osnovni družbenoekonomski odnos – vse življenje in delo v okviru brigade ali naselja poteka samoupravno, v skladu s sklepi, ki jih brigadirji sprejemajo na brigadnih konferencah. Poleg dela na trasi je organizirano tudi preživljanje prostega časa, v skladu s svojimi željami se udeleženec ali udeleženka akcije lahko udeležuje raznih izobraževalnih tečajev ter sodeluje pri kulturnih, športnih in drugih aktivnostih. Povsod, kjer so naselja, se udeleženci akcije srečujejo s prebivalci na skupnih prireditvah, obiskujejo tovarne in izmenjujejo izkušnje s svojimi sovrstniki iz vse domovine. Vir: Brigadirjeva knjižica ATech s FUMIS-om osvaja nova tržišča Podjetje ATech je konec leta 2008 svetovni javnosti premierno predstavilo linijo krmilnikov za peči na lesno biomaso FUMIS. Po uspešnem zagonu prodaje na evropskem tržišču so se liniji izdelkov FUMIS odprla vrata na severnoameriške trge, pred kratkim pa tudi na perspektivna tržišča Južne Amerike in Nove Zelandije. Interes s teh tržišč, ki je bil zaznan na mednarodnem sejmu Interpellets, kjer je ATech razstavljal izdelke FUMIS, je prerasel v konkretne poslovne dogovore, rezultat katerih so prve dobave v Južno Ameriko, konkretneje v Čile, ter na Novo Zelandijo. Izdelke FUMIS odlikujejo napredne tehnične zmogljivosti, ki jih kupci zaradi modularne zasnove in možnosti nastavljanja številnih parametrov povsem prilagodijo svojim izdelkom, kar je natanko tisto, kar pritegne tudi kupce na geografsko bolj oddaljenih trži- 10 ščih. ATech kupcem izdelkov FUMIS nudi tudi obsežno tehnično podporo in izobraževanje osebja, kar omogoča, da kupci izdelkov FUMIS uspešno večajo obseg poslovanja in s tem tudi delež lesne biomase kot energenta za ogrevanje ter posledično pripomorejo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Pozitivne značilnosti izdelkov FUMIS potrjuje tudi več priznanj in nazivov, ki so jih prejeli ti izdelki. Med njimi Zlato priznanje Primorske gospodarske zbornice in srebrno priznanje za inovacijo na nacionalni ravni, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, na 3. Slovenskem forumu inovacij pa naziv 'Podnebju prijazna inovacija'. Na tem forumuje bil ATech s FUMIS-om izbran med 30 najinovativnejših slovenskih podjetij. aktualno ZAPOJMO, ZIGRAJMO, ZAPLEŠIMO Osnovna šola »Juričevega Drejčka« v Ravnah na Koroškem je bila letos organizatorka že 20. državne glasbene revije otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. Udeležili so se je tudi otroci iz Centra za usposabljanje »Elvira Vatovec« Strunjan, enota Divača. Skupaj s prijatelji, plesalci iz plesnega društva Srebrna iz Senožeč, so zaplesali na skladbo Alenke Kolman »Plesni vlak«. Navdušili so tako občinstvo kot tudi strogo strokovno komisijo. Bili so ena redkih, lahko rečemo kar edina skupina, ki je na tak način – s plesom – predstavila integracijo zmerno prizadetih otrok s člani plesnega društva. Po končani plesni točki smo poželi aplavz in navdušene vzklike. Da je bilo navdušenje še bolj doživeto in popolno, nas je s svojim obiskom počastila tudi prva dama Slovenije. Gospa Barbara Miklič Türk je imela najprej pozdravni nagovor, nato pa je z zanimanjem in ganjenostjo spremljala prireditev. Domislili smo se, da bi jo prosili za skupno fotografiranje. Brez pomisleka se je postavila med našo plesno skupino, nas prijazno pozdravila in na koncu še prosila za fotografijo. To je bila le še pika na i in naš plesni dan je bil popoln. Domov smo se vračali skupaj z varovanci Sožitja, ki so se predstavili s pevsko točko. Vzdušje na avtobusu je bilo sproščeno in prijetno. Dolga pot je hi- DRUŠTVO »SOŽITJE« SEŽANA IZVOLILO NOVEGA PREDSEDNIKA Sežansko društvo »SOŽITJE« je na občnem zboru izvolilo novega predsednika. To je postal Slavko Može. Dolgoletnemu predsedniku društva (od leta 1982) Leopoldu Merlaku so se za njegovo prizadevnost v vseh letih zahvalili, vsekakor pa ga bodo še povprašali za kak nasvet. Novi predsednik je predstavil program društva, ki se ne razlikuje od programa za leto 2009, čaka jih le še več dela in aktivnosti. Manjkalo ne bo druženj, zabave in izletov v bližnjo okolico, kakor tudi v druge dele Slovenije. RK tro minila med petjem, ki ga je neutrudno spremljala harmonika. Nataša Hreščak Krti v Dimnicah Jamarski klub Kraški krti iz Doberdoba ima svoj sedež v Jamarskem domu na Vrhu. Zgradili so ga ob vhodu v jamo Kraljica Krasa, v katero vodijo tudi skupine šolarjev. Uspešnost kluba se kaže v organizaciji in udeležbi na mednarodnih jamarskih srečanjih z območja AlpeJadran, imenovanih »Trikotnik prijateljstva«, katerega pobudniki so bili pred 30 Stanka Kosiča, legendarnega predsednileti. Pohvalijo se lahko tudi z ka in enega od ustanoviteljev Jamarskeodkritji novih kraških votlin, ga kluba Kraški krti, je uspešno zamenjal kot je prekrasno zakapana mladi Edi Grgolet, posnet med spustom v Puščavo – vodni rov jame Dimnice. jama Alex, ki smo si jo člani JD Dimnice ogledali letošnjo zimo. Stiki med obema društvoma segajo v začetek 70. let prejšnjega stoletja. Sredi maja letos so prišli skupaj z družinskimi člani in kolegi iz sosednjih društev v jamo Dimnice. Kar 32 se jih je podalo po turističnih poteh, polovica pa se je spustila še v Puščavo, tj. del jame, skozi katerega se pretaka potok, in dosegla pritočni sifon. Po ogledu Svete jame so bivanje v Matarskem podolju zaključili na Turistični kmetiji Pri Filetu v Slopah. Ob domači hrani je stekel pogovor o nadaljnjem sodelovanju. Tako bo že v juniju srečanje v Doberdobu posvečeno varovanju kraškega podzemlja, na jesen pa se obeta izid knjižice o skrivnostih podzemlja za najmlajše. Franc Malečkar 11 aktualno ŠUŠTAR NA SEJMU Drugo soboto v maju, mesecu ljubezni, se je v Kosovelovem domu v Sežani odvijal tretji letni koncert Kulturnega društva Borjač. Prireditvi, ki so jo pripravili sami, so dali naslov ‘Semanji dan v Sežani’. Na odru so predstavili in obudili spomine na to, kako je včasih potekal sejem v osrčju Sežane. Ponudbe so se po stojnicah razlikovale in tako je bilo na odru mogoče videti pridne pekarice, ki so ponujale kolačke in vino, bila je tudi gospa z nakitom, šivilja s svojimi izdelki, manjkal pa ni niti šuštar s svojo stojnico. K njemu se je odpravil naš šuštar Lujz (Sandi Fabjančič) in pri njem kupil nov par čevljev, s katerim je zaplesal tako znani Šuštarski ples. Skupaj z njim smo se potem zavrteli tudi ostali člani Folklorne skupine Brkini ob glasbi harmonikaša Petra Filipčiča. Večer sta popestrili tudi dve otroški folklorni skupini, Kamenčki in Brinovka, ki delujeta pod okriljem Sežančanov. Mi pa se – kot edina gostujoča folklorna skupina – Sežančanom iskreno zahvaljujemo za povabilo in jim želimo še veliko uspeha na njihovih stezicah. Anja Kirn BRKINCI OSVOJILI ŠENTVIŠKO GORO V soboto, 22. maja, prvi dan v mesecu maju, ko je bilo zares nekoliko več sončka in so se stopinje povzpele na 25 °C, smo se člani Folklorne skupine Brkini že zjutraj odpravili na pot proti Šentviški planoti. Izkoristili smo ga tudi za vmesne postanke in oglede. Najprej smo se ustavili pri Divjem jezeru blizu Idrije, ki je biser slovenske naravne dediščine in je bilo že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski muzej v naravi. Tam smo tudi pomalicali in se potem odpravili v središče mesta Idrije, kjer nas je že pričakala vodička na gradu Gewerkenegg. Povedala nam je, da je bil grad zgrajen v letih 1522–1533 kot upravna stavba idrijskega rudnika – drugega največjega živosrebrovega rudnika na zemeljski obli. Skozi stoletja so grad dograjevali in preurejali, sedaj pa je v njem muzejska razstava, ki nosi naslov ‘Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije’. V tej razstavi smo videli ostanke fosilov, raznih kamnin in rudnin, zgodovino in matriko mesta, prikaz rudnika in dela v njem, pa tudi izdelavo čipk in čipkastih oblek. Grad nam je še najbolj ostal v spominu po freskah okrog dvorišča, tlakovanega z granitnimi kockami, ki predstavljajo čipko. Po dobri uri in pol hoje po gradu smo se usedli na minibus in se odpeljali na domače idrijsko kosilo. V gostišču Mlinar so nas lepo sprejeli in nam postregli z domačo jedjo – žlikrofi. Vsak si jih je zaželel na svoj način, tako da smo poskusili žlikrofe z gorgonzolo, z ocvirki, z jurčki, s pečenko … Potem pa pot pod noge in odhod na Šentviško planoto, natančneje v kraj Šentviška Gora. Tam so nas z veseljem sprejeli člani Folklornega društva Ivan Laharnar – Plano- 12 ta. Za dobrodošlico smo najprej skupaj nazdravili, potem pa se preselili v telovadnico, kjer smo odplesali skupni ples za nastop. Smeha in plesa sploh ni manjkalo, saj so tudi oni zelo mlada skupina in smo se kar dobro ujeli. Po skupnem delu pa smo samo še čakali, da se stemni in se njihov 18. Anjs (tako se imenuje njihova letna prireditev) prične. Letošnji Anjs je imel poseben pridih, saj je bil naslov večerne prireditve Srce je želelo, a ne bi smelo in je v njem nastopal tudi predstavnik, ki se je izdajal za Brkinca. Zgodba se je odvijala na odru v živo in na platnu, kar je bilo posneto prej kot film. Gre pa takole: »naš« Brkinc se mora posloviti od doma in iti na Šentviško planoto za hlapca. Tam se zaljubi v gospodarjevo hčer Ančko in že nastanejo problemi, ko za to izve njen prvi snubec. Ker pa Ančka ne mara prvega snubca in si želi »našega« Brkinca, se prvemu izmika, našega pa vedno zaljubljeno gleda. Sprva starši niso bili zadovoljni, da se je njihova hči zaljubila v hlapca, vendar so se potem le sprijaznili in Ančki dovolili, da se poroči z Brkincem. Na koncu je bila ohcet, na katero smo seveda prišli tudi sorodniki iz Brkinov. Veselje ob poroki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur, saj so nas na odru zamenjale članice ansambla Navihanke. Med samo zgodbo nas je zabavala enotna zasedba Bakalina, ki je v pesmih na humoren način opevala resnične dogodivščine iz življenja. Naše potovanje se je tako končalo z veseljem in plesom v Šentviški Gori, kjer smo jim pokazali, da Brkinci nismo od muh in lahko odpeljemo tudi dekleta iz tako oddaljenih krajev, kot je njihov (hec). Polni lepih spominov smo se v zgodnjih jutranjih urah vrnili domov v naše najlepše Brkine. Anja Kirn aktualno / med ljudmi Zlato priznanje za Brkinsko godbo 2000 in napredovanje v 3. težavnostno stopnjo. ČESTITKE BRKINSKI GODBI 2000! Vse se lahko uresniči, če v to dovolj močno verjameš in delaš na tem, da bi se uresničilo. To smo po dolgih, napornih in zanimivih pripravah, ko je prišel dan D, člani Brkinske godbe 2000 tudi dokazali. Odpravili smo se na Dolenjsko, da pokažemo, kar smo se naučili. V petek, 21. maja 2010, smo imeli generalko v Kulturnem domu Hrpelje, v soboto pa so vaje odpadle, da smo se lahko odpočili in pripravili na to »veliko nedeljo«. Na generalki smo ponovili celoten program in vadili najbolj kritične točke. Vajo smo zaključili z dokaj optimističnimi mislimi. V nedeljo, 23. maja, smo se zbrali pred OŠ DBB Hrpelje, se poslovili od tistih staršev, ki se niso z nami odpravili na tekmovanje, in se z avtobusoma (v enem so bili naši zvesti spremljevalci in starši, v drugem pa mi) odpeljali okoli 9.30. Preden smo prispeli, smo si privoščili krajši postanek, da smo malce pretegnili noge in se nadihali »še ne naelektrenega« zraka, nato pa pot nadaljevali NIČ NI NEMOGOČE proti Dolenjski, natančneje proti Vidmu - Dobrepolju. 30. tekmovanje slovenskih godb je potekalo v Jakličevem domu, in sicer v dveh težavnostnih skupinah – drugi in četrti. Strokovno žirijo, ki ji predseduje Alojz Zupan, so sestavljali Marjan Gradadolnik in Tomaž Habe iz Slovenije, Armando Saldarini iz Italije in Philip Fruhmann iz Avstrije. Nekaj orkestrov četrte težavnostne stopnje je s tekmovanjem pričelo že v zgodnjih dopoldanskih urah, nato je sledil odmor, ob 13.30 pa smo na vrsto prišli tudi mi. Še prej smo imeli možnost krajše vaje na odru v tekmovalni dvorani. Sledilo je nekaj časa za preoblačenje, urejanje in uglaševanje. Začeli smo z ogrevalno skladbo Haiku št. 14 – Never Forgotten, ki se je ni ocenjevala. Svoje znanje smo pokazali z dvema melodi- BRKINSKA GODBA 2000 JE STOPILA STOPNIČKO VIŠJE Najprej se je zgodil 15. maj 2004 v Železnikih in kar takoj ZLATO PRIZNANJE na 24. tekmovanju Zveze slovenskih godb, nato je sledil 12. maj 2007 in ponovno ZLATO PRIZNANJE na 27. tekmovanju Zveze slovenskih godb in zatem še 23. maj 2010, ki je prinesel ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM ter napredovanje v višjo, 3. težavnostno stopnjo na 30. tekmovanju Zveze slovenskih godb. Kar nismo mogli verjeti, da smo prav slišali. Le močan aplavz in vrisk in objem predsednika in dirigenta. Da, res je, naše godbenice in godbeniki so se ponovno izkazali. Prišli na oder, mirno, skoncentrirano, sproščeno, disciplinirano. Tako kot pač znajo. Doživeto z notami in prepojeno z glasbo. In ravno to je komisija opazila in jim podelila točke, ki pomenijo korak naprej – višje in zahtevnejše. To pa je končna lestvica sodelujočih godb v 4. težavnostni stopnji: REZULTATI 30. TEKMOVANJA SLOVENSKIH GODB V 4. TEŽAVNOSTNI STOPNJI 4. TEŽAVNOSTNA STOPNJA GODBA SLOVENSKOGORIŠKI PIH. ORKESTER MOL LENART PIHALNI ORKESTER DUKA VRHPOLJE KD GODBA DOBREPOLJE PIHALNI ORKESTER LITOSTROJ PREKMURSKA GODBA BAKOVCI BRKINSKA GODBA 2000 PIHALNI ORKESTER GŠ GROSUPLJE TOČK 450,5 476 478,5 480 486 516 518,5 ODST. 83,43 88,15 88,61 88,89 90,00 95,56 96,02 PLAKETA SR SR SR SR ZL ZL+P ZL+P Ali si lahko ob 10. obletnici še kaj želimo? Dragi dirigent, godbenice in godbeniki: ponosni smo na vas in zato vam iskreno čestitamo! Upravni odbor in starši jama obveznih skladb: Prizori iz Commedie dell`arte in Celebration and Song. Tudi zadnja skladba Festival Overture se nam je posrečila – to je bila skladba po lastni izbiri. Z njo smo zaključili svoj nastop in za ta dan zapustili oder. Komentar dirigenta Tomaža Škamperleta takoj po tekmovanju je bil dokaj skromen, saj smo bili vsi še nekoliko pod vplivom tekmovalnega, napetega ozračja. Ko smo ga vprašali, kakšen se mu je zdel nastop, je rekel: »Dobro je bilo.« Več si verjetno nihče ni upal napovedovati, vsi smo le, kolikor se je dalo, optimistično čakali razglasitev rezultatov. Bil je čas za kosilo, saj sta nas nastop in pot pošteno izstradala. Najedli smo se golaža in se sončili na dolenjskem soncu, da bi nam čas hitreje minil. Končno smo dočakali 16. uro, ko smo ponovno napolnili dvorano, vendar tokrat s sedežev za gledalce. Član strokovne komisije Tomaž Habe nam je na začetku namenil nekaj besed o samih nastopih na splošno, interpretaciji in vzgajanju mladih v glasbeni smeri. Kljub temu da so se nam vsi govori v tistem času zdeli predolgi, smo po nestrpnemu čakanju le dočakali razglasitev. Ko je napovedovalec govoril rezultate, je vsem postalo vroče. Najbolj vroče pa je bilo, ko je izrekel nam tako znano ime – Brkinska godba 2000. Seveda je bilo v dvorani najglasneje, ko smo za rezultate izvedeli mi. Dosegli smo 95 odstotkov, s tem osvojili zlato plaketo s pohvalo in hkrati napredovali težavnostno stopnjo višje, torej iz četrte v tretjo. Boljši od nas je bil le Pihalni orkester glasbene šole Grosuplje, ki je dosegel odstotek več in s tem osvojil še pokal za najboljši orkester v kategoriji. To napredovanje smo si godbeniki že nekaj časa zelo želeli, saj se nam je večkrat izmuznilo samo za las (pol točke!), zato smo bili toliko bolj veseli, ker so se nam sanje uresničile. Tokratni komentar dirigenta je bil nekoliko drugačen, ne veliko daljši, je pa povedal vse: »Uspelo nam je!« Zdaj pa z vajami seveda nismo zaključili. Čaka nas še veliko dela, ki ga nikoli ne zmanjka, če hočeš znanje nadgrajevati. Torej, veselo na delo. Erina Borovič 13 med ljudmi Pogovor s Tomažem Škamperletom, dirigentom Brkinske godbe 2000 Imamo dva tehtna razloga za pogovor z dirigentom Brkinske godbe 2000 Tomažem Škamperletom. Prvi je 10. obletnica delovanja godbe, drugi pa velik uspeh na tekmovanju v Vidmu – osvojenih 95,65 točk in skok v 3. težavnostno stopnjo. Najprej bi te vprašala, kaj ti pomeni ta uspeh? Meni osebno ta uspeh pomeni enega od vrhuncev v moji glasbeni karieri, ki mi daje občutek zadovoljstva ob dobro opravljenem delu. Seveda ga ne bi bilo, če ne bi imel odličnih godbenikov, ki mi sledijo. Sedaj pa spregovoriva o poti, ki si jo prehodil skupaj z mladimi glasbeniki do tega uspeha. Začniva na začetku. Kdaj si prevzel godbo in kako se spominjaš njenega sestava takrat? Godbo sem prevzel leta 2002 in že takrat so bili načrti za razvoj in rast godbe zelo dobro zastavljeni, da se je že od samega začetka dalo lepo delati. Število članov je bilo okoli 20, program je bil lahek, ampak zanimiv tako za godbenike kot za poslušalce. Z javnimi nastopi smo postali zanimivi za javnost in s tem se je naša popularnost dvignila. Tako smo v svoje vrste hitro začeli pridobivati nove člane. Z rastjo smo dvigovali nivo igranja in sedaj imamo na izbiro zelo veliko dobrih skladb, ki so še bolj zanimive in so izziv za godbenike. Zdaj godba šteje natanko 44 članov in prav vsi so zelo dejavni. Tudi sam si še mlad in pred desetimi leti nisi imel toliko izkušenj, kot jih imaš danes. Poleg tega si si medtem ustvaril tudi družino in imaš danes tri hčerke. Kako si mladi glasbenik zastavi delo in kakšne cilje si postavi na začetku, ko prevzame skrb za mlado godbo? Najprej naj povem, da brez ljubezni do glasbe ne gre. Z glasbo se ukvarjam že polnih 25 let. V raznih orkestrih igram že več kot 20 let. Končal sem nižjo glasbeno šolo iz klarineta ter nadaljeval študij na Konservatoriju za glasbo v Trstu. Osem let sem poučeval na glasbeni šoli v Sežani, tako da mi izkušenj na tem področju ne manjka. Že pred letom 2000 sem bil pomočnik dirigenta Pihalnega orkestra Divača, zato sem zagrabil prvo priložnost, ki se mi je ponudila, in v letu 2000 sprejel vodenje Pihalnega orkestra Vogrsko. V letu 2002 pa še dirigentsko paličico v Brkinski godbi 2000. Res je, poročen sem »že« deset let in z ženo Ireno imava tri punčke, Nežo, Tino in Lucijo. Je kar naporno usklajevati urnike, da bi zadovoljil vse. Ker večinoma delam popoldne, se popoldanska skrb za otroke prenese na Ireno. Po pravici povedano je ona tista, ki skrbi za celo »familijo«, nekaj pomoči pa pride tudi od mojih staršev in Irenine mame. Brkinska godba 2000 pa ni tvoje edino »delovno« področje. Kje se še udejstvuješ? Kot sem že povedal, sem svojo dirigentsko pot začel na Vogrskem. Tam zelo uspešno vodim tudi godbeniško šolo, ki že pet let šteje 30 članov. Zaradi svojega uspešnega delovanja sem prejel občinsko nagrado Občine Renče - Vogrsko na področju kulture. Na Vogrskem vodim tudi mladinski orkester. Poleg vodenja orkestrov pa tudi poučujem klarinet in saksofon. Trenutno imam 16 učencev, osem na Vogrskem in osem v Hrpeljah, ki – nekateri bolj nekateri manj – pridno vadijo. Tudi po tej plati je to leto zelo uspešno, saj so kar trije moji učenci dosegli zlato plaketo na regijskem in kasneje eno srebrno in dve bronasti na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Sam se tudi redno izobražujem. Že tri leta obiskujem šolo za dirigiranje, ki jo vodi nizozemski dirigent Ian Cober, na leto pa obiščem še dva do tri seminarje za dirigente. Vrniva se k naši Brkinski godbi, ki praznuje deset let delovanja. Društvo spremljamo od samega začetka. Kako sam ocenjuješ napredek in razvoj godbe? Napredek godbe je zelo odvisen od tega, kdo jo vodi. S tem sem mislil na odbor in dirigenta, kajti brez vizije za naprej ni prihodnosti. Vedno moraš misliti za leto, dve naprej, v zvezi s kadrom pa tudi za pet, deset let naprej. Godba je v prvem desetletju izjemno napredovala. Praktično iz nič je zrasla v fenomenalno zasedbo, ki je sposobna igrati na visoki ravni. BRKINSKA GODBA 2000 vabi ob 10. obletnici na otvoritveno razstavo, ki bo 18. junija 2010 ob 19. uri, ter na SLAVNOSTNO AKADEMIJO s predstavitvijo zgoščenke, ki bo 19. junija 2010 ob 20. uri v Kulturnem domu Hrpelje. 14 V tem desetletju so zagotovo bile nekatere prelomnice, ki še posebej označujejo društvo. Katere so se tebi najbolj vtisnile v spomin? Odmevnih dogodkov je bilo v tem desetletju veliko, prave prelomnice pa mislim, da nas še čakajo. Zaenkrat se tako kadrovsko kot z ravnijo igranja strmo vzpenjamo, vem pa, da nas čakajo tudi padci. Upam, da bomo tudi na te stvari pripravljeni. Sestav godbenikov se ne rodi sam od sebe, ampak je verjetno potrebno precej delati na tem. Kakšna je vloga dirigenta pri tem oziroma kaj lahko storiš sam za to? Če sam zase ne poskrbiš, tudi nihče drug ne bo. To je moje načelo in se ga kar držim. Sodelovanje z glasbeno šolo, osnovno šolo, vrtci, vse to je del pridobivanja kadra. Kot dirigent pa moraš znati motivirati ter poslušati in uslišati želje. Apeliram tudi na starše, ki bi želeli, da njihov otrok sodeluje v Brkinski godbi: »ne se bat«, smo zelo zdrava družba, pokličite in pogovorili se bomo o sodelovanju – »v naši hiši je veselje doma«. Nam mogoče lahko izdaš, kakšne dogodke načrtujete ob desetletnici? 18. junija bo otvoritev razstave, ki bo na ogled celo poletje, 19. junija bomo imeli slavnostno akademijo, kjer bomo podelili priznanja godbenikom in premierno predstavili zgoščenko, ki smo jo posneli v ta namen, 11. septembra pa bomo organizirali slavnostni koncert z zanimivimi gosti. Kako razmišljaš o Brkinski godbi v prihodnje? Orkester je trenutno v polnem vzponu, zato je treba to izkoristiti in vztrajati v enakem tempu kot doslej oziroma ga še malo pospešiti. Zdaj ima orkester povprečno starost 16 let in ima perspektivo. Tudi zasedba je popolna. Mislim, da se bo sedaj, ko smo prešli v tretjo kategorijo in bo konkurenca večja, delo za nas šele začelo. Tomaž, hvala za pogovor, čestitke in srečno naprej! Ester Mihalič med ljudmi DRUGO MESTO ZA »GHOST« S harmonikarsko komorno skupino »Ghost« (Polona Prosen, Blaž Tavčar, Erik Starc, Anja Tavčar, Nina Pečelin, Polona Grmek in Erik Novak) smo se v nedeljo, 19. maja, odpeljali na mednarodno tekmovanje, ki je letos potekalo v Beltincih. Na tekmovanje smo se pripravljali kar lep čas, še posebej pa smo se potrudili v zadnjih štirinajstih dnevih, ko so vaje potekale vsak dan do večera. Bilo je naporno tako za nas kot za učiteljico, v precejšnji meri pa tudi za naše starše, saj so nam morali biti zaradi prevozov na razpolago cele dneve. Vendar pa se je trud izplačal. Na tekmovanju smo odigrali več kot odlično in bili zelo ponosni nase. Komisija nam je dodelila drugo mesto, s katerim smo bili kar malo razočarani, saj smo bili prepričani, da smo program odigrali odlično. A kot pravijo, važno je sodelovati in ne zmagati. Staro modrost smo upoštevali in se z željami po novem ustvarjanju veseli odpravili proti domu. Seveda pa je bila obvezna tudi postojanka pri TROJANSKIH KROFIH. Polona Prosen The Uncles – nova glasbena skupina iz osrčja Brkinov Glasbena skupina »The Uncles« je bila ustanovljena aprila 2009 na pobudo najmlajšega člana skupine, ki se mu je utrnila zamisel, da bi igral v ansamblu. Idejo je predstavil še ostalim trem, ki so že igrali vsak svoj instrument. Navdušenju so sledile prve vaje! Po uvodnem »tipanju« so si hitro začrtali program in izbor skladb, ki jih bodo igrali. Že na samem začetku so trdno sklenili, da bodo igrali samo »v živo«, tako narodnozabavno kot zabavno in rock glasbo. Vaje so že dobro stekle, ko so fantje začeli iskati ime skupine. Hitro so ugotovili, da imajo člani med drugimi skupnimi lastnostmi tudi to, da so vsi samski! Ker se v lokalnih pogovorih neporočenega moškega imenuje »stric«, je bilo ime skupine na dlani! Žal pa glasbena skupina Strici v Sloveniji že obstaja, zato so si fantje sposodili angleško različico »The Uncles«. Vsi fantje prihajajo iz osrčja Brkinov: Andrej Fister s Tater (ritem in solo kitara, vokal, violina), njegova zadolžitev v skupini je »sanitetna služba«, Roman Mahne s Tater (harmonika, klaviature, vokal), zadolžitev v skupini: »dobava sira«, Boštjan Ludvik iz Rjavč (bobni, vokal), zadolžitev v skupini: »strojne instalacije«, in Kristjan Lukač z Orehka (bas kitara, vokal), zadolžitev v skupini: »šoferstvo«. Glasbena skupina The Uncles izvaja zelo širok program glasbe v živo: narodnozabavno glasbo, ki zajema skladbe Avsenika, Slaka, Beneških fantov, Miheliča, Modrijanov in druge ponarodele pesmi, plesno glasbo slovenskih, angleških, italijanskih in hrvaških izvajalcev ter rock glasbo z izvedbami različnih izvajalcev, od Springsteena, CCR, The Cure do Big foot mame, Bohemov, Lovšina … Skupina se bo rada odzvala vabilu na najrazličnejše nastope, koncerte, zasebne dogodke ob različnih življenjskih priložnostih in vam zaigrala! Lahko pa pri njih tudi najamete ozvočenje. Kontakt: Kulturno turistično društvo Škant Tatre 2 6243 Obrov [email protected] 070 740 405 http://www.TheUncles.si Strici bodo imeli prvi uradni, premierni javni nastop na Tatrah. Pridite in jih poglejte v živo: BRKINI 2010, sobota, 26. junij, zvečer 15 med ljudmi Turistična kmetija »Pri Friščevih« odprla svoja vrata V naslednjem sestavku vam želimo predstaviti novo turistično kmetijo »Pri Friščevih« v Rodiku, ki je tudi uradno odprla svoja vrata. V glasilu smo se predstavitvi turističnih kmetij in gostiln bolj malo posvečali, zato je čas, da to popravimo. Pričenjamo s Friščevimi, ki so imeli otvoritev ravno minuli mesec, nadaljevali pa bomo z vsemi ostalimi. Kmetijo vodi družina Race, torej gostilničar Iztok Race z ženo Lilijano ter hčerkama Jasmino in Dušo. Iztoka kot gostilničarja poznamo že dolgo. Njegova pot do turistične kmetije se je pričela z vajeništvom v Motelu, od leta 1976. Končal je hotelirsko šolo, bil kar nekaj časa v Risniku v Divači, ki ga je tudi vodil in v tem času so ga tudi uspešno renovirali. 18 let je imel nam vsem dobro znan gostinski lokal »Burja«, zatem pa je družina prišla do trenutka, ko se je bilo dne ideje. Na primer ureditev stranišča v notranjosti hiše, kar bi za goste pomenilo veliko udobje. Turistično kmetijo »Pri Friščevih« je Komisija za kategorizacijo označila s štirimi jabolki. Pogoj za to je najmanj 168 točk, dosegli so jih 215. Med drugim ti točke prinese kvadratura, opremljenost sob s kopalnico, hladilnikom, mini barom ter raznovrstna ponudba. Iztok vse to ima, samo za televizijo v sobi se ni odločil, to pa za to, ker želi poudariti vrednost kakovostnega preživljanja časa na podeželju. Ima pa zato na voljo izposojo koles, finsko-zeliščno savno, pomoč pri kmetijskih opravilih in še marsikaj. Turistična kmetija ima 5 sob z dvanajstimi ležišči. Kuhajo predvsem tradicionalne kraško-brkinske jedi, sezonskega značaja, s poudarkom na uporabi materialov domače proizvodnje na lastni kmetiji in okoliških kmetijah. Zelenjavo večinoma pridelajo doma. Kapaciteta prostorov z gostinsko ponudbo v notranjem prostoru in na »borjaču« je 60 ljudi. potrebno odločiti, kako naprej. Vlagati naprej v lokal ali pa uresničiti ljubezen do narave, kmetovanja ter izkoristiti prednosti stare kmetije, ki so jo podedovali doma v Rodiku. S pogumom in polni idej so zagrizli v obnovo stare kmetije. Povsem so obnovili staro gospodarsko poslopje in dvorišče ter uredili pokrito teraso z odprtim kaminom in vinsko nišo. Kmetijo so uredili po lastnih zamislih, profesionalni arhitekt pa je dal končno piko na i. Tudi za materiale so se odločali sami. Gradbena dela jim je izvajal Klavdij Skuk, k finejši zaključni izvedbi pa so pripomogli bratje Race, še najbolj mizarski mojster Jožko. Zanimivo je, da je Iztok med obnavljanjem izvedel zgodbo svojega očeta, ki je že pred II. svetovno vojno želel urediti sobe za goste v takrat značilnem letoviškem kraju Rodiku in imel za tisti čas napre- Od začetka februarja je kmetija tudi uradno odprla svoja vrata, 21. pa so priredili tudi ureditveno slavje, na katerega so povabili številne prijatelje in sosede, novo urejeno kmetijo pa je pozdravil tudi župan Zvonko Benčič Midre. Prišli so tudi Moški pevski zbor Slavnik, harmonikaša Niko Poles in Matic Štavar ter ljudska kantavtorica Marjetka Popovski. Pri pripravi dobrot so družini pomagali prijatelji s Topolca. V prijetnem vzdušju kmetije smo klepetali pozno v noč. Urnik: vsak petek, soboto in nedeljo oziroma po dogovoru Telefon: 051 637 890, 05 680 00 38 e-mail: [email protected] internetna stran: www.turizem-race-rodik.si 16 Ester Mihalič med ljudmi Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika v Hrpeljah – 340 let Plošča, vzidana v porton, sporoča, da je bila cerkev postavljena leta 1670 pod škofom Francescom grofom Vaccanom. Tako letos obhajamo 340-letnico njene postavitve. Vir navaja, da sta sedanjo stavbo v letih 1661–1670 postavila mojstra Anže Rojina in Anže Felicijan st. Sicer se v Hrpeljah že leta 1234 omenja cerkev sv. Helene. Sedanja cerkev sv. Antona Puščavnika je bila prvotno podružnica župnije Brezovice, od leta 1934 pa podružnica župnije Klanec. Pri njej je bil leta 1985 ustanovljen vikariat, leta 1989 pa župnija, slednje je bilo obeleženo lani ob 20. obletnici. Notranjo opremo krasi kamnit velik oltar sv. Antona Puščavnika, ki so ga izdelali v 2. polovici 18. stoletja v poznobaročnem slogu. Na razkošnem osrednjem podstavku, okrašenem z angelskimi glavicami in školjčevjem, stoji kip sv. Antona Puščavnika. Na stranskih podstavkih, okrašenih z vencem rož, ga spremljata kipa sv. Helene in sv. Barbare. (Vir: Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Koper, Dekanija Kraška 1, izdala Celjska Mohorjeva družba 2007) Obletnico bo župnija praznovala ob letošnjem opasilu, ki bo v nedeljo, 20. junija 2010, ob 10. uri. J. B. 15 let OŠ DBB Hrpelje, letnik 1995 oz. 1980 Ja, že 15 let je minilo, ko je vsak svojo pot izbral in se v svet podal … 15. maja letos smo se ponovno dobili, si naše želje, sanje delili ... si osnovnošolske spomine obudili ... Obljubili smo si, da se vsakih 5 let dobimo, in to obljubo tudi držimo. Bilo je enkratno ... spet videti skoraj vse sošolce in sošolke in tako smo ob harmoniki in kitari plesali, peli, se smejali ... Nekateri se srečanja niso mogli udeležiti, zato jih pričakujemo čez 5 let, med drugim pa smo se z minuto molka spomnili na našo žal pokojno sošolko Polonco Kotnik. Hvala vsem sošolcem in sošolkam za ponovno nepozaben večer, saj ko smo skupaj, smo spet tisti “nagajivi” osnovnošolci, kot smo včasih bili, pa čeprav imamo letos skoraj vsi 30-tko!!! Hvala in vidimo se spet čez 5 let! Klementina Ivančič 17 med ljudmi KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA Mirka Pirca 1 6210 Sežana tel.: 05/731-00-3 “Kaj bi iskali utrinkov, mi sami utrinki velike kozmične volje: živeti.” Srečko Kosovel, Ikarjev sen, str. 148 Obvestilo Spoštovani uporabniki Kosovelove knjižnice, obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) in 15. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Izbrisani član se bo moral ob obisku ponovno vpisati v knjižnico. V naši knjižnici pa smo se odločili, da bomo vse, ki boste s seboj prinesli staro izkaznico, ponovno brezplačno vpisali, plačali boste le stroške nove izkaznice. Staro izkaznico pa nam boste izročili, saj jo bomo dali v uničenje. Hvala za razumevanje in prijazno vabljeni, da nas obiščete. Nadja Mislej - Božič, ravnateljica Urnik za obiskovalce Knjižnice Kozina, Kosovelove knjižnice Sežana in Kosovelove domačije KNJIŽNICA KOZINA Letni urnik (september–maj) ponedeljek 7–14 torek, sreda in petek 10–17 sobota 8–13 KOSOVELOVA KNJIŽNICA ponedeljek–petek SEŽANA sobota 7–18 8–13 Poletni urnik (julij in avgust) ponedeljek 7–14 sreda in petek 10–17 enak KOSOVELOVA Predhodni telefonski dogovor z Dragico Sosič, DOMAČIJA 05 / 764 21 08 Projekt Knjige za vsakogar tudi v knjižnici Kozina V okviru programa 'Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010' tudi Knjižnica Kozina prodaja knjige po 3 evre na izvod. Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije sta v okviru projekta podprli izdajo 21 knjig, ki bodo naprodaj v knjigarnah, splošnih knjižnicah in njihovih enotah, muzejih in drugih kulturnih ustanovah. V letu med 23. aprilom 2010 in 23. aprilom 2011 bo Ljubljana 'Svetovna prestolnica knjige'. Častni naziv podeljuje UNESCO, naslov prevzema Ljubljana od Bejruta, izročila pa ga bo Buenos Airesu. Različna prizorišča po vsej Sloveniji bodo zaznamovali: knjige, književnost, medkulturni dialog, kultura branja in bogat program dogodkov. Več o dogodkih najdete v različnih medijih. Projekt 'Knjige za vsakogar' opozarja na problem dostopnosti knjige in razvitosti knjigarniške mreže. Knjige bodo izšle v nakladi 8000 izvodov in so naprodaj po 3 evre. Knjige so različnih literarnih zvrsti, avtorji so domači in tuji ustvarjalci. Posebej so izpostavljeni Boris Pahor, Slavoj Žižek in Svetlana Makarovič. Nekaj avtorjev bo maja v okviru festivala Fabula obiskalo Ljubljano. K projektu je pristopilo 77 knjigarn, 111 knjižnic in 27 muzejev ter ostalih kulturnih inštitucij. V letu dni bo tako mogoče kupiti knjige na 215 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Knjige bodo izhajale postopoma skozi vse leto. O seznamu se lahko pozanimate v knjižnici. Vabljeni k branju in nakupu. Patricija Dodič Cenjene bralke in bralce naprošam, OBVESTILO da napišejo svoje (anonimno) mnenje o knjižnici, knjižničarskem osebju in vsem, kar bi želeli poslušati, videti, brati ali kar jih moti. Svoje mnenje napišite na razglednico, ki jo najdete v čitalnici in jo tam tudi odložite v košarico (razglednico lahko pošljete tudi po pošti, da lahko iz njih naredim razstavo). Vaša mnenja, želje in predlogi bodo konec leta objavljeni v občinskem glasilu, knjižnica kozina pa bo vaše dobronamerne nasvete, želje in predloge skušala čim bolj upoštevati. Najlepša hvala in vabljeni v knjižnico! Patricija dodič 18 Obvestilo bralcem knjižnice in lanskoletnim udeležencem projekta Primorci beremo ali bralne značke za odrasle. Tudi v letošnjem letu bodo primorske knjižnice bralce nagovarjale k branju sodobnih slovenskih avtorjev. Letos se v branje priporoča več proznih in pesniških knjig, še vedno pa je dovolj, če preberete pet proznih in eno pesniško delo. Projekt se bo začel 9. junija in se v vsaki knjižnici zaključil s srečanjem z znanim slovenskim avtorjem. Odprli ga bomo z literarnim nastopom Aleksandra Peršolje in razstavo Klavdija Tutte, zaključili pa v začetku decembra v KD Hrpelje z avtorjem, ki ga boste tokrat izbrali sami. Na zaključnem večeru bodo bralci prejeli priznanja in knjižne nagrade. Vabljeni k akciji. V prejšnjih dveh letih so bili kozinski bralci najštevilčnejši (sicer s premalo moških udeležencev), naj bo tako tudi v letošnjem letu J. Patricija Dodič med ljudmi Marjetka Popovski v Knjižnici Kozina Nedvomno najbolj srčna gostja v letošnjem letu, Marjetka Popovski, je razživela s svojo kitaro, besedo, predvsem pa energijo navdušence, ki so kljub lepemu vremenu odpeli v sredin večer v prostorih Knjižnice Kozina. Pevka, ki prepeva stare slovenske ljudske pesmi in razplamti veselje in voljo do petja še tako »neposlušnemu« slušatelju, je pričarala nepozaben popoldan, kjer se je duša napojila s soncem in domačo pesmijo ter avtorsko poezijo o vseh življenja vrednih stvareh in ljudeh. Kot fizi- oterapevtka je od leta 1985 zaposlena v Domu upokojencev Izola in vzporedno vodi pevsko-glasbeno skupino Val morja in Marinaio bend, v kateri prepevajo in igrajo varovanci doma upokojencev. Marjetka Popovski je v letu 2003 za prizadevnost prejela nagrado Občine Izola in Andragoškega centra Slovenije. Od leta 2004 vodi 25-člansko žensko skupino Dekleta s Škofij, v Italiji pa žensko pevsko skupino kulturnega društva Ivan Grbec, ki deluje v Škednju pri Trstu. Občasno se pridruži tamburaškemu orkestru France Prešeren iz Boljunca pri Trstu. V hotelu Delfin vodi literarne večere in tudi uglasbi lastne avtorske pesmi. Z njo se prireditve v šolskem letu 2009/2010 v Knjižnici Kozina počasi zaključujejo in se nadaljujejo spet v septembru. Vabljeni na zadnjo prireditev z Aleksandrom Peršoljo 9. junija ob 18.00, ki bo hkrati uvedla bralce v akcijo Primorci beremo, tokrat že tretje leto. Večer bosta obogatila razstava Klavdija Tutte in glasba Tomaža Bana. Vabljeni! Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič Teorija izbire v Knjižnici Kozina Na devetem srečanju Študijskega krožka Spoznaj se (ki se obenem tudi nadaljuje v deseto in zadnje srečanje do jeseni) je gostovala predavateljica Marjeta Stepančič Slavec, ki zagovarja Glasserjevo teorijo iz- bire. Teorija izbire (TI) pravi, da si človek izbira čisto vse sam, vključno z negativnimi občutki. Vse, kar mu drugi dajejo, so le informacije, ne morejo pa ga pripraviti do tega, da bi nekaj naredil ali občutil, ne da bi sam to izbral. Sami izbiramo oz. odločamo o tem, kaj bomo z informacijo naredili. Temeljno vprašanje TI je torej: kako naj si izborim pravico, da živim tako, kot hočem? TI jemlje človeka kot subjekt, kjer je posameznik odgovoren za svoje vedenje in odnose z drugimi. Svoje potrebe, trdi Stepančičeva, zadovoljujemo v glavnem v odnosu z drugimi ljudmi. Tisto, kar je nujno potrebno, je prevzeti odgovornost zase in za svoja dejanja. Omenila je sedem škodljivih in sedem povezovalnih navad, ki so temeljna stičišča Glasserjeve teorije. Pri TI gre za t. i. psihologijo notranjega nadzora, ki razlaga, zakaj in kako sprejemati izbire. Stepančičeva nadaljuje s predavanjem na zadnjem srečanju krožka, 19. maja ob 18.00. Vabljeni v knjižnico k nakupu »knjige za vsakogar« (za 3 evre) in na razstavo akademskega slikarja iz Sežane Simona Kastelica z naslovom »you like this«, ki bo na ogled do konca meseca. Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič 19 med ljudmi Tekmovanje Kraške gasilske zveze letos v Materiji Odličen uspeh mladih gasilcev: že drugič zapored so mladi člani PGD Materija osvojili prehodni pokal! Kraška gasilska zveza vsako leto organizira tekmovanje v gasilskih spretnostih za vse starostne skupine. Letos so ga pripravili na deževno soboto, 8. maja, v sodelovanju s PGD Materija. Dopoldne je bilo mladinsko tekmovanje, popoldne pa člansko. Dež dopoldne kar ni nehal, vendar se je zdelo, da otrok in mladih to sploh ne moti. Po začetnem kolebanju organizatorjev, ali naj tekmovanje prestavijo, je prevladala odločitev, da ga vseeno izpeljejo. Popoldne je posijalo sonce, a razmočena tla so naredila svoje. Med mladimi je bilo v skupnem seštevku najuspešnejše društvo PGD Materija, z dvema drugima mestoma in enim tretjim. Že drugič zapored so osvojili prehodni pokal. ČESTITAMO! Zaslužni mentorji: Sandi Fabjančič, Sebastjan Benčič in Saško Mavrič so se z velikim zadovoljstvom ob koncu tekmovanja slikali skupaj s svojimi varovanci. Veselju ni bilo kraja, uspeh pa je tudi dobra popotnica za nastop na državnem prvenstvu v Beltincih, ki bo 5. junija (ravno v času izhajanja glasila). Kraška gasilska zveza obsega območje štirih kraško-brkinskih občin: Komen, Divača, Sežana in Hrpelje - Kozina. Tako so Matarci gostili 16 ekip mladine in 23 ekip veteranov, članic in članov. Skupaj 351 gasilcev. Popoldne so zbor 23-ih ekip najprej pozdravili tovariš Boris Budal, poveljnik KGZ, mag. Valter Fabjančič, predsednik PGD Materija, in Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite, zatem pa je steklo tekmo- vanje. Med najstarejšimi gasilci so prvo mesto osvojili PGD Komen, naši veterani so bili odlični drugi, pri mlajših članih A je slavila ekipa PGD Sežana, naši so bili šesti (skupaj 11 udeleženih ekip), pri starejših članih B so bili prvi PGD Komen, naši pa so dosegli četrto mesto. Ester Mihalič Foto: Andrej Škapin, Ester Mihalič in Ivan Babuder 20 med ljudmi Praznovanje 85-letnice delovanja NK Jadran in memorialni turnir Vojka Mahniča Krajani hrpeljsko-kozinske občine so skupaj z gosti iz Slovenije in sosednje Italije ob mnogih manifestacijah nogometne igre proslavljali 85. obletnico obstoja NK Jadran Hrpelje - Kozina. Proslava, ki se jo je udeležilo na stotine ljubiteljev nogometa, je potekala na prenovljenem, lepo urejenem igrišču v Krvavem Potoku. Ko so se po končani uvodni slovesnosti zbrali vsi nogometaši, od selekcije U-8 do seniorjev, je vse goste in nogometaše v imenu organizatorja pozdravil večletni predsednik kluba Slavko Mihalič. V pozdravnem Korte izročila v trajno last veliki pokal. Priznanja, plakete in zahvale, ki jih je za uspešno odigrano igro in vdanost klubu izročil predsednik kluba Slavko Gregorič, so prejeli: Luka Gaber, Marko Jerebica in Kristjan Gregorič. Tekme, odigrane za 9. memorial Vojka Mahniča, so bile: Novinarji RTV Koper-Capodistria: Presing - Italija (4 : 2), U-8 MNK Jadran junior : MNK Jadran junior (10 : 10), SENIORJI: Jadran PM : Zarja Bazovica (2 : 0), U-12 Jadran Junior : Košana (3 : 2), SENIORJI: Zarja Italija : Avtoplus Korte (2 : 4), FINALE ZA POKAL VOJKA MAHNIČA SENIORJI: Avtoplus Korte : Jadran PM (2 : 0), VETERANI: Jadran PM : Svoboda Vevče (1 : 2). Po svečanem delu in tekmi je uprava kluba Jadran PM za vse prisotne organizirala prijateljsko »čakulanje« do poznih večernih ur. Petar Nikolič govoru je predstavil zgodovino NK Jadran Hrpelje - Kozina. »Današnji NK Jadran PM, zahvaljujoč velikemu številu privržencev nogometne igre, je bil ustanovljen davnega 1925 leta (2. 8. 1925), a je takrat deloval pod imenom Športni klub Jadran ter tekmoval s klubi iz okolice Trsta. Vojni vihar je prekinil nogometno tradicijo kluba, da bi se leta 1950 vrnil med mladino tega primorskega kraja,« je dejal Mihalič. »V času povojnega delovanja kluba je v Krvavem Potoku igralo preko 300 nogometašev iz različnih selekcij. Največji uspeh v zgodovini kluba je bil dosežen leta 1991, ko je ekipa Jadrana iz Primorske prešla v 3. SNL in v naslednjih letih napredovala v 2. SNL, pod strokovnim vodstvom trenerja Vlade Bađima dosegla največji uspeh kluba z igranjem v polfinalu pokala SNL in osvojitvijo 4. mesta v 2. SNL. Vendar ne smemo pozabiti tudi današnjih generacij, ki uspešno nadaljujejo bogato tradicijo Jadrana Hrpelje – Kozina,« je še dodal. Na turnirju je pozdravil tudi podžupan Občine Hrpelje-Kozina, Peter Boršič, ki je ob priložnosti prijateljske tekme italijanskim novinarjem izročil spominsko darilo občine. Poleg visokega jubileja je uprava kluba v spomin na enega izmed najuglednejših predsednik ov organizirala 9. Memorial Vojka Mahniča, ki ga sponzorira njegova soproga Marija Mahnič. Po odigrani tekmi je kapetanu ekipe Avtoplus 21 med ljudmi SELEKCIJE RD JADRAN HRPELJE - KOZINA NA TURNIRJIH V rokometnem društvu RD Jadran Hrpelje - Kozina vse bolj poudarjamo delo z mlajšimi selekcijami. Deluje tudi članska ekipa. Pod našim okriljem vadi vse več in več nadobudnih rokometašev. Vodja mladinskega pogona in mlajših selekcij je Dejan Čeranič, Starejši dečki A in B na turnirju na Slovaškem, kjer so se pomerili z vrstniki iz cele Evrope. Trenerja Gregor Sosič in Dejan Čeranič. Prve rokometne korake napravijo učenci 1. in 2. razreda pod vodstvom prof. Petra Kastelica. Učenci 3. in 4. razreda s trenerjem prof. Dejanom Čeraničem. Nastopali so v ligi mini rokometa Obala I Kadeti in mladinci na tekmi v Izoli. Trener Marko Svetina. Mlajši dečki A in B so nastopali v zahodni skupini državne rokometne lige pod vodstvom trenerjev Gregorja Sosiča in Dejana Čeraniča. diplomirani profesor športne vzgoje. Naša rokometna šola poteka celo leto in vzgaja mlade iz celotne Občine Hrpelje - Kozina. Naše treninge obiskujejo tudi nekateri fantje iz sosednjih občin (Divača, Ilirska Bistrica). Dejan Čeranič, Gregor Sosič, Peter Kastelic in Marko Svetina so zadolženi, da treningi potekajo pod stalnim strokovnim vodstvom. Otroci se prvič srečajo z rokometom že v prvih razredih osnovne šole, kjer jih s širokim spektrom motoričnih znanj pripravimo na poznejše športno udejstvovanje. Spoznajo osnovna gibanja v rokometu: vodenje, podaje ter tudi met na gol. Med seboj tekmujejo v raznih štafetnih in elementarnih igrah. Ne manjka niti prijateljskih in prvenstvenih tekem ter turnirjev. Tako vam bomo v tokratni številki občinskega glasila predstavili vse selekcije RD Jadran ter njihovo udeležbo na mednarodnih turnirjih. Ekipe se bodo turnirjev udeležile tako doma kot v tujini. Naši najmlajši rokometaši iz 1. in 2. razreda bodo odigrali prijateljsko tekmo z vrstniki iz Kopra. Ekipa mini rokometa se bo udeležila mednarodnega turnirja v Hrastniku. Z mlajšimi dečki A in B gremo na »fish piknik« ob slovenski obali. Starejši dečki A in 22 Članska ekipa pod vodstvom trenerja Petra Kastelica. B potujemo na mednarodni turnir v Banja Luko (BiH). Mladinci in člani se bodo udeležili mednarodnega turnirja v Italiji (Milano). Z udeležbami na turnirjih bomo zaključili sezono 2009/2010. Radi bi se zahvalili tudi našim donatorjem: • Banka Koper • Pizzeria Maestro - Štefančič Marjan s.p. RD Jadran Hrpelje - Kozina med ljudmi Blumarinke barvale ograjo v Lipici V petek, 14. maja, smo se starejše in mlajše deklice ŠD Jadran Bluemarine namesto na trening odpravile barvat ograjo v Lipico. Odločitev je padla teden prej, na poti s tekme v Ljubljani. Ker se bliža konec tekmovalne sezone in smo treningov in tekem počasi že ‘’štufe’’, smo Tanjin predlog z veseljem sprejele. V Lipici so nas pričakali Heliosovi strokovnjaki, nam pokazali osnove barvanja, vsaki punci dali kantico z barvo, čopič, valjček – in akcija se je začela. Na začetku je bilo več barve na naših hlačah, čevljih in laseh, potem pa smo pogruntale sistem in hitro nadaljevale. Barvale smo stebričke ob cesti Divača–Lipica. Pozdravit naš je prišel direktor kobilarne Tomi Rumph, ki je bil nad našim delom navdušen. Ko smo se vračale v Lipico, smo pobrale še vse smeti ob cesti. Pripravili so nam okusen ječmen, ki nam je zelo teknil. Za nagrado smo prejele tudi vstopnice za voden ogled kobilarne. Preživele smo zanimiv popoldan. Naredile smo nekaj koristnega, pa še zabavale smo se ob tem. Torej, če se vozite proti Lipici (z Divaške smeri): beli količki z leve strani so naše umetniško delo. Na koncu bi se rade zahvalile Zvonku Gulji za brezplačen prevoz. ŠD Jadran Bluemarine RUDEŽEVA JAMA – NOVO ODKRITJE PRI BRGODU Pred kratkim nam je Milan Rudež, znan lovec iz Klanca, pokazal vhod v neraziskano jamo pri Brgodu, kjer gre ponavadi na lov. Vhodno brezno z zanimivim zvonastim nadaljevanjem nam je hitro dalo voljo do raziskovanja – in že je bila sobota rezervirana za poseg širitve in spust v jamo. Po polurnem delu je vhod postal prehoden in prvi jamar se je že spuščal v notranjost ter navdušeno sporočal, da se jama lepo stopnjuje v globino. Stene brezna so zbrušene od vode, kar nakazujejo tudi žlebovi v stenah, na dnu pa dosežemo globino dvajset metrov, kjer smo našli tri močerade med počitkom v vlagi in hladu. Od dna vodi rov dalje v smeri jugovzhod, z gruščnatimi tlemi in zasiganimi stenami. Najbolj pa nas je presenetila mehurjasta siga, ker ni preveč pogosta v okoliških jamah. V tem rovu se moramo dvakrat splaziti pod naravnima mostovoma, jama se za trenutek dviguje, po tridesetih metrih pa konča v lepem, kapniškem kotičku. Kalcitne tvorbe se vrstijo v vedno bolj neprehodno razpoko, kjer jo dokončno tudi zaprejo. Možnih nadaljevanj nismo našli, je pa jama že sama po sebi dovolj lepa in zanimiva za obiskovalce, kot smo mi. Po vrsti je že tretja novoodkrita jama v tem mesecu, ki smo jo raziskali, izrisali načrt ter poslali v ljubljanski kataster jam na registracijo. Davor Mesarec 23 med ljudmi 16. PAINTBALL TURNIR na Tatrah Športno-kulturno društvo Tatre je na državni praznik 27. aprila organiziralo že 16. tradicionalni paintball turnir. Turnir se je začel ob 13.00 v skoraj idealnih razmerah za to igro – manjkalo je le še nekaj več zelenih listov na drevesih za lažje skrivanje tekmovalcev na poligonu. Turnir je bil namenjen neprofesionalnim ljubiteljem te adrenalinske igre, sodelovalo pa je 13 ekip. V ekipi, ki tekmuje na poligonu, morajo biti trije člani, lahko pa si ekipa omisli tudi kakšno 'rezervo'. Seveda so vedno dobrodošli tudi navijači, ki lahko igro spremljajo neposredno ob poligonu. Turnir je bil tudi tokrat brezplačen, kar pomeni, da ni bilo prijavnine, temveč so igralci poravnali le kroglice, ki so jih porabili med igro. Vsaka ekipa je odigrala najmanj štiri tekme, najboljše štiri ekipe pa so se uvrstile v zaključek tekmovanja, kjer so se borili za uvrstitev na zmagovalne stopničke. Tokrat so bili najboljši Elvis, Miha in Rok v ekipi RAKETE, ki so prepričljivo zmagali in osvojili glavno nagrado – pršut! Na drugem mestu je presenetljivo končala naključno sestavljena ekipa 7 POLK, ki so jo sestavljali Andrej, Iva, Jan in Tilen. Na tretjem mestu so pristali Beno, Rok in Matej v ekipi DIOPORKO. 1. mesto: RAKETE (Elvis, Miha, Rok) 2. mesto: 7 POLK (Andrej, Iva, Jan, Tilen) 3. mesto: DIOPORKO (Ben, Rok, Matej) ČISTILNA AKCIJA 2010 TATRE Kot vsako leto je tudi letos Športno-kulturno društvo Tatre organiziralo čistilno akcijo, s katero tatrska mladina skrbi za čisto in urejeno okolje okrog vasi. Čistilna akcija je bila uspešna tudi letos, saj smo počistili celotno površino pod vaškim domom in s tem polepšali podobo vasi. Tudi v prihodnjih letih se bomo trudili ohranjati in izboljševati sedanjo podobo Tater. Ob tej priložnosti se športno-kulturno društvo zahvaljuje vsem, ki so nam kakorkoli pomagali izpeljati akcijo. 24 Organizatorji se zahvaljujemo vsem tekmovalcem in gledalcem za obisk! Več o igri paintball na www.zadet.si. Za ŠKD Tatre, Roman Mahne KRESOVANJE 2010 – TATRE V Športno-kulturnem društvu Tatre skušamo ohranjati običaje prejšnjih generacij naše vasi, zato vsako leto pripravimo tudi kresovanje, kjer se zberejo vsi vaščani Tater ter ob dobri hrani in pijači preživijo družaben večer ob plamenih ognja. Ob tej priložnosti se krajevni skupnosti Tatre in Maksu Poplašnu zahvaljujemo za pripravljeno pogostitev. med ljudmi 12. MAJ – MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER Letošnji mednarodni dan medicinskih sester je potekal pod motom ‘MEDICINSKE SESTRE ZAGOTAVLJAMO VARNOST IN UVAJAMO NOVOSTI PRI OBRAVNAVI PACIENTOV S KRONIČNIMI OBOLENJI’. V svetu in tudi pri nas je bolnikov s kroničnimi obolenji vedno več. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na skokovito naraščanje s starostjo in sodobnim življenjskim slogom povezanih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno žilna obolenja, bolezni dihal in rakava obolenja. Prav za posledicami teh obolenj umre letno 35 milijonov ljudi. Zaskrbljujoče narašča tudi pojavnost demence in z njo povezanih težav, ki naj bi zajela veliko število starostnikov. Zdrav način življenja je v našem ustvarjalnem obdobju na lestvici vrednot potisnjen v ozadje. Takrat je pomembna služba, dom, zabava, ustvarjanje družine. Zdravje marsikomu postane vrednota šele tedaj, ko ga izgubi. Medicinske sestre se s kroničnim pacientom srečujemo v vseh njegovih življenjskih obdobjih, od otroka, ki je tudi že lahko kronični bolnik, pa do obdobja starostnika, ki je najbolj pogost pacient s kronično boleznijo. Spremljamo ga na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Posebno pomembna je vloga medicinske sestre pri promociji zdravja in zdravstveno vzgojnem delu. Ob 12. maju, dnevu medicinskih sester, je v Portorožu potekal simpozij, ki je v strokovnem programu osvetlil pacienta s kronično boleznijo z vidika medicine, etike, zdravstvene nege, psihologije, sociologije in antropologije. Sodelovali so znani slovenski strokovnjaki. Višek praznovanja je bila svečana akademija, ki se je je udeležilo preko 700 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic iz vse Slovenije. Slavnostna govornica Darinka Klemenc, predsednica Zbornice – Zveze medicinskih sester, je opozorila tudi na pereča vprašanja področja zdravstvene nege, zlasti na preobremenitev medicinskih sester zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe. Udeležence je s spodbudnimi besedami nagovoril tudi minister za zdravstvo dr. Dorjan Marušič in čestital ob prazniku. Vabilu so se kot vabljeni gosti iz naših krajev odzvali župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre, podžupan Peter Boršič in direktorica Zdravstvenega doma Sežana dr. Ljubislava Škibin. Na svečanosti je deset dobitnikov prejelo zlati znak ZBORNICE – ZVEZE MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE za zaslužno delo na področju zdravstvene nege. Podeljeno je bilo tudi priznanje za življenjsko delo 94-letni upokojeni medicinski sestri Marti Hočevar Kuharič, ki je kljub visoki starosti še lepo nagovorila zbrano občinstvo in obudila spomine na svojo poklicno pot. Tatjana Kastelic, patronažna medicinska sestra Pravijo, da stari običaji in navade vedno bolj tonejo v pozabo. Da pa ta trditev ne drži, sta poskrbela Vojko in Aleš Valenčič iz Ritomeč. Seveda pa je njihova kobila Tara pri tem kmečkem opravilu odigrala glavno vlogo. Krompir so prisipali zadnji majski dan, na enak način, kot so to nekoč počeli ljudje v naših krajih. 25 med ljudmi POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! Otroci so človeška krila. (albanski pregovor) DOBRODOŠLI, EMI, TINE, SVEN TOMAS, JANI, ALEKS, VINKE ANTONIO in EMA! Tjaša Škerjanc in Nastja Zadel Moja prva osebna izkaznica Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: TINE GRANDIČ rojen: 8. 3. 2010 v Postojni dolžina in teža: 49 cm, 2850 g ime in priimek: JANI SILA rojen: 5. 4. 2010 v Postojni dolžina in teža: 56 cm, 3590 g starša: Iris in Aljoša še nekaj o Janiju: Janiju se prav nič ni mudilo na svet, saj se je rodil kar enajst dni po napovedanem roku, a je bil porod zelo hiter. Že ob rojstvu je bila njegova glavica polna črnih las. Da bo njun prvorojenec fantek, sta starša vedela že pred velikim dogodkom. Ime sta mu izbrala skupaj le nekaj dni pred tem, ko sta ga prvič prijela v naročje. Povesta tudi, da njun mali sonček ponoči pridno spi in lepo pridobiva na teži, saj je pravi »požerušček.« Čez dan se Jani rad igra na svoji igralni blazini, lepo vreme pa družina rada izkoristi za sprehode po Baču, kjer so si ustvarili dom. starša: Dragana in Matej še nekaj o Tinetu: Tine, dolgolasi fantek, je prav gotovo najlepše darilo mamici ob dnevu žena. Porodu je seveda prisostvoval tudi tati, ker je rojstvo otroka eden najlepših življenjskih dogodkov in ga res ni želel zamuditi. Svojega sončka pohvalita, da je priden otrok, ki je njuno življenje obogatil s trenutki sreče in veselja. Prihod Tineta je še posebej očaral dve noni, dva nonota in dve pranoni, ki komaj čakajo, da jih obišče. Čeprav je Tine še majhen, dobro ve, da je v maminem ali tatijevem naročju najbolj prijetno. Vsem zaigra srce, ko jim podari ljubek nasmeh. Na malega bratrančka je neizmerno ponosna sestrična Špela, bratranec Lan je še premajhen, a ko bosta s Tinetom zrasla, bosta prava druščina za skupno igranje. Družinica si je svoj dom ustvarila v Kopru. Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: SVEN TOMAS LAZAR rojen: 16. 3. 2010 v Ljubljani dolžina in teža: 41 cm, 1890 g starša: Liljana in Mitja brat: Kevin še nekaj o Svenu Tomasu: Čeprav je mali Sven Tomas na svet pokukal mesec in pol pred napovedanim rokom, zdaj že lepo napreduje in pridobiva na teži. Starša sta za spol drugorojenca izvedela že pred njegovim rojstvom, ki ga je ves čas spremljal tudi tata. Slednji je svojemu malemu sončku izbral ime. Sven Tomas pa bo doma ves čas imel družbo, saj je nanj komaj čakal enajstletni Kevin, ki malega bratca obožuje. Starša še povesta, da so njihove noči mirne in da je mali Sven Tomas pravi dobrovoljček, ki vsakemu podari nasmeh. Da pa bo druščina prava, se bo Svenu Tomasu in Kevinu pri igri pridružil še bratranec Sebastian, saj je bil tudi on zelo vesel novega družinskega člana. Družino smo obiskali v Hrpeljah, kjer stanujejo. 26 Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: VINKE ANTONIO VLAŠIČ rojen: 12. 4. 2010 v Izoli dolžina in teža: 50 cm, 1895 g starša: Monika in Vinko bratca in sestrica: Nik, Nejc in Lea še nekaj o Vinkeju Antoniu: O Antoniu nam mamica najprej pove, da se je sicer rodil majhen, a se zelo trudi, da ne bi ostal tak, saj veliko poje in temu primerno tudi rase. Da je pod maminim srcem fantek, je bilo znano še preden je pokukal na svet. Glede imena sta se starša dogovorila, da bo za deklico izbiral tata, za dečka pa mama, a je kljub temu predlog za ime dal tata, s katerim pa se je mamica strinjala. Dobro leto in pol star Nik ni na malega bratca prav nič ljubosumen. Ves čas ga ljubčka po glavici in mamica v šali doda, da lahko po tem, kar na glavici ostane, sklepamo, kaj je Nik jedel čez dan. Bratec Nejc in sestrica Lea pa sta že tako velika, da pri cartanju in skrbi za Antonia skoraj ne potrebujeta »ta velikih.« Druščina pa je popolna, ko se ji pridružita še bratranca Matija in Rok, ki stanujeta v sosednji hiši. Zdaj je vreme več kot primerno za sprehode po Obrovu, kjer je Vinke Antonio tudi doma. med ljudmi Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: EMA RENKO rojena: 27. 4. 2010 v Postojni dolžina in teža: 48 cm, 2640 g starša: Tanja in Marko bratec: Aljaž še nekaj o Emi: Ema, ki smo jo obiskali v Povžanah, nas je ob našem obisku najprej očarala s svojim prikupnim obrazkom in temnimi lasmi. Po spolu sta starša vprašala vnaprej in se hčerke zelo razveselila, saj je po dolgem času v družino spet prišla deklica. Pobuda za Emino ime je bila mamina. Pravi, da je bil porod hiter in lahek, ob njej pa je bil ves čas tudi tata. Doma je na veselo novico nestrpno čakal šestletni Aljaž, ki ima malo sestrico zelo rad. Ljubke princeske so se razveselili tudi dva nonota in noni, dva pranonota in ena pranona. Ima pa Ema tudi dva bratranca, Roka in Aleksandra, ki je rojen le nekaj dni za Emo. Jani, ki ga danes tudi predstavljamo v naši rubriki, pa je Emin drugi bratranec. Torej smo lahko prepričani, da Emi ne bo nikoli dolgčas. Naj še povemo, da je v mesecu dni na teži pridobila kilogram in zrasla za štiri centimetre. Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: ALEKS FRANK rojen: 9. 4. 2010 v Izoli dolžina in teža: 57 cm, 4180 g starša: Andreja in Matjaž bratec: Jan še nekaj o Aleksu: Po treh letih smo se zopet odpravili k družini Frank na Brezovo Brdo. Tam so se v začetku aprila razveselili drugega otroka, Aleksa. Ta se je rodil šest dni po predvidenem roku, zato je bil že ob rojstvu krepak fantič. Le dan pred njegovim rojstvom mu je ime izbral tata. Malega bratca najbolj obožuje Jan, ki bi ga ves čas pestoval in že komaj čaka, da bo Aleks dovolj velik za igro v dvoje. Starša, ki sta bila na prihod fantka že pripravljena, povesta, da njun drugorojenec noči prespi in lepo pridobiva na teži. Vsi pa se veselijo toplih sončnih žarkov, ko bodo lahko večino časa preživeli zunaj. Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: EMI VOLČIČ rojena: 4. 2. 2010 v Sežani dolžina in teža: 51 cm, 3300 g starša: Mojca Stojkovič in Danijel Volčič še nekaj o Emi: Po dolgem času, več desetletjih, smo imeli na Krasu porod doma, in to najvišje v Sežani, v 5. nadstropju stanovanjskega bloka, na domu dopisnice našega glasila in Mojčine mame, Olge Knez. Pri porodu je pomagala babica Luciana Zobin iz Trsta in doula Tanja Potočnik iz Kopra. Kot pravi Mojca, bi vsaki nosečnici privoščila tako prijetno izkušnjo, kot je porod v domačem okolju, kjer te vsi podpirajo in nudijo pomoč. Seveda se je rojstva veselil tudi očka Dani iz Rodika, ki je sodeloval pri rojstvu in prerezal popkovnico. Da je Emi lepa rožnata punčka, je po tednu dni v porodnišnici v mrzli in zaledeneli Postojni potrdil tudi zdravnik. Emi pa je v velik ponos tudi starim staršem Saši in Bojanu iz Rodika in številni družini Medvedovih in Bernetičevih. Mamica Mojca jo pridno doji in Emi pridobiva na teži. Je pa že prava medijska zvezda, o kateri pišejo Primorske novice v Soboti (24. 4.) in majska številka Naše žene, revija Kras pa bo njen sloves ponesla v svet. Besedilo in foto: Olga Knez Č eprav tokrat zadnjič pišem rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki«, mi ni prehudo. Res je rubrika vsa ta leta nekako postala del mene, a vsak začetek ima tudi svoj konec, pravijo. Naj kot zanimivost povem, da je bil prvi novorojenček, ki sem ga obiskala, Aljaž Renko, ki bo letos v jeseni prvič sedel v šolske klopi. In naključje je hotelo, da sem pri družini Renko tudi zaključila s prijetnimi obiski za rubriko, ko sem obiskala njihovo najmlajšo, Emo, ki jo predstavljamo v tokratni številki. Hvala vsem družinam za prijazen sprejem, z nekaterimi smo se srečali večkrat, vsem tistim, ki boste starši še postali, pa želim veliko nepozabnih trenutkov z vašimi malimi sončki. V naslednji številki bosta z rubriko nadaljevali Mojca Grk in Monika Zobec in prepričana sem, da bo še vedno ostala najbolj brana rubrika Občinskega glasila. Seveda gre velika zahvala tudi patronažnima sestrama, Marti in Tatjani. Slednji še posebej, saj je vsak mesec skrbela za to, da sva podatke o novorojenčkih pravočasno dobili. Tjaša Škerjanc V sako obdobje se enkrat zaključi, tako se je tudi moje obdobje v rubriki »Pozdravljeni, novorojenčki«. V vseh teh letih sem neizmerno uživala ob obiskovanju naših najmlajših občanov in občank. Ti obiski so me vedno znova in znova razveseljevali in navduševali. Žal pa zaradi pomanjkanja časa in ostalih obveznosti predajam prijetno delo mlajši generaciji. Upam, da bodo tudi moje naslednice v tem delu uživale. S temi besedami se za enkrat poslavljam in želim vsem bodočim staršem in novorojenčkom obilo srečnih in prijetnih družinskih trenutkov. S prisrčnimi pozdravi! Nastja Zadel 27 mladarije DENAR V DOBRODELNE NAMENE Dijaki 2. EPTI sežanskega Šolskega centra Srečka Kosovela so namenili 300 evrov družini, potrebni pomoči, in s tem izkazali dobrodelno gesto. Sedemnajst dijakov drugega razreda EPTI – program administrator, srednjega strokovnega izobraževanja 3+2 na sežanski srednji šoli, ki ga vodi razredničarka prof. Sonja Ivančič, predsednica razredne skupnosti pa je Nada Mačinković, se je odločilo, da denar, ki so ga zbrali od srečelova na maturantskem plesu podeli v dobrodelne namene. »Maturantski ples smo imeli 8. maja v Cankarjevem domu, kjer smo pripravili tudi bogat srečelov s približno 1300 dobitki. Cena srečke je bila dva evra in zbrali smo kar dva tisoč evrov. Denar smo razdelili po razredih in nekateri so se odločili, da ga porabijo za maturanske izlete ali kaj drugega. Naš razred je dobil 300 evrov in složno smo se odločili, da ga podarimo nekomu, ki je pomoči potreben. Ker pa večina dijakov ne zaupa organizacijam, kot sta Unicef ali Karitas, smo se ob pomoči našega prof. športne vzgoje Vojka Žiberna odločili, da ga damo v prave roke, zato smo stopili v stik s sežanskim centrom za socialno delo,« je povedala predsednica razredne skupnosti Nada Mačinković. Tako so 21. maja po opravljeni četvorki, ki je bila še zadnje dejanje pred zaključkom zadnjega šolskega dne, stopili na CSD v Sežani, kjer jih je sprejela direktorica Nevenka Doles. Na centru so povedali, da so bili glede njihove geste izredno presenečeni, saj ni veliko ljudi, zlasti mladih, ki bi tako razmišljali. Na CSD so izbrali mamico z nekajmesečnim otrokom, ki je zelo bolna, in ji bo ta denar prav gotovo prišel prav. Žal se gospa zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti dogodka, a ji bodo denar zagotovo izročili. Dijaki, ki so povečini vozači od vsepovsod (Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Kras in Brkini), so se zahvalili prof. Vojku Žiberni, ki si je vzel čas in jim pomagal, ter razredničarki prof. Sonji Ivančič, ki je bila tudi ob tej priložnosti prisotna. Čeprav 300 evrov morda ni veliko, pa prav gotovo pomeni veliko nekomu, ki je potreben te pomoči. Gotovo si ta dobrodelna gesta mladih zasluži veliko pozornosti in posnemanje. Olga Knez Miha Pipan, uspešen na tekmovanju na Švedskem Z Mihom Pipanom sva kar prek elektronske pošte opravila pogovor za naše glasilo, ker po svojih koreninah izvira iz Rodika, predvsem pa zato, ker se je udeležil znanstvenega tekmovanja EUSO (European Union Science Olympiad) v Gothenburgu na Švedskem. Miha, najprej se nam malo pobliže predstavi. Od kod prihajaš, katero šolo obiskuješ? Doma sem v Sežani, sicer pa imam sorodnike po mamini strani iz Brkinov. Obiskujem drugi letnik gimnazije v Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani. Predstavi nam tekmovanje, katerega si se udeležil, in kakšen uspeh si dosegel? Se vas je več udeležilo tekmovanja? Sprva sploh nisem vedel, da to tekmova- nje obstaja, dokler me niso v šoli vprašali, če bi se ga udeležil. Profesorji naravoslovja so me nato prijavili in skupaj s še petimi dijaki iz Slovenije smo se ga udeležili. Gre za drugačno tekmovanje, kot jih poznamo v Sloveniji, zlasti s področja naravoslovja. Prvo, tekmuje se v ekipah po tri – Slovenijo sta letos na EUSU zastopali dve ekipi. Princip tekmovanja je precej drugačen od zgolj teoretskih, ki jih poznamo v Sloveniji, saj temelji na izvajanju poizkusov iz neke teme s fizikalnega, kemijskega in biološkega vidika. Letos sta bili temi precej različni, prvič smo se preizkusili v eksperimentiranju z vodo, zlasti z njenimi fizikalnimi lastnostmi. Druga tema je bila raziskovanje umora – igrali smo se forenzike! S pomočjo raznih poskusov smo določali, kako in kdaj je žrtev umrla in, seveda, kdo jo je ubil. Na tekmovanju smo se odrezali odlično, saj je naša ekipa prvič v zgodovini Slovenije na EUSU prejela srebrno priznanje. Kaj ti pomeni ta uspeh? To je vsekakor moj največji uspeh s področja naravoslovja do sedaj in upam, da mu bo sledilo še več drugih. Kako si se znašel v tuji deželi? Ti je bilo všeč njihovo gostoljubje? Si spoznal nove prijatelje? Švedska je imenitna dežela – sprva me je presenetila njena »običajnost«. V Goethenburgu je približno tako kot v Ljubljani, le da leži ob morju. Ljudje so izjemno gostoljubni, prav tako so bili gostoljubni do nas na raznih inštitutih, laboratorijih … Na Švedskem sem sklenil veliko prijateljstev, saj smo bili vsi dijaki zelo fascinirani nad istimi temami in skupno znanje angleščine nas je le še bolj združevalo. Najbolj smo se spoprijateljili z Latvijci in Nizozemci. Kako si se navdušil za to področje? Moram reči, da še sam ne vem kdaj. Že od malih nog sem bil namreč ljubitelj živali. Radovednost je bila verjetno tisti faktor, ki je obudil moje zanimanje do narave in kasneje naravoslovnih predmetov. Najraje imam prav biologijo, za katero ima veliko zaslug moja prof. biologije Irena Dolgan. Kaj si želiš v prihodnosti početi? To pa še ne vem. Vsekakor bo nekaj s tega področja, to sem ugotovil prav tam na Švedskem. Kaj pa natančneje, ne vem. Pustimo se presenetiti. Miha, hvala za pogovor in želim ti še veliko uspehov! Ester Mihalič 28 mladarije PLANINSKO DRUŠTVO SLAVNIK V petek, 19. marca 2010, je v avli Kulturnega doma potekal 9. redni in volilni občni zbor Planinskega društva Slavnik. Vanja Šturm je kot mlada mentorica za šolsko skupino pripravila predstavitev fotografij z mladinskega tabora. Na platnu pa smo lahko občudovali tudi lepote gorske narave. Načelniki posameznih odsekov so podali poročila o svojem delu in zastavili programe za novo koledarsko leto. Planinski vodniki so pripravili zanimive pohode, markacisti so zadolženi za urejanje in označevanje poti, ki jih ima društvo v upravljanju, mladinski odsek skrbi za podmladek na osnovni šoli in organizira vsakoletni tabor, alpinistični odsek bo pripravil šolo plezanja, varuhi gorske narave opozarjajo na zaščitene in ogrožene rastlinske ter živalske vrste in osveščajo pohodnike na planinskih poteh. Na občnem zboru je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo: - predsednik društva: Vojko Dobrila - podpredsednik: Zmagoslav Dujc - tajnica: Suzana Godina Jelušič - blagajničarka: Nada Radešič - gospodar: Zmago Resinovič - predsednik nadzornega odbora: Andrej Velikonja - predsednica častnega sodišča: Erika Korošec Vsi izvoljeni člani so tudi člani upravnega odbora društva skupaj z načelniki odsekov. Njihov mandat bo trajal dve leti. Sprejet je bil tudi nov statut društva. Vsi ste vljudno vabljeni na planinske pohode, ki jih društvo organizira vsak mesec. Vse informacije lahko dobite na spletni strani občine ali kar v planinski pisarni, ki je v kletnih prostorih občine. Tukaj vas bo vedno pričakal nasmejan in zgovoren predsednik Vojko Dobrila. Lahko pa ga pokličete tudi po telefonu ali nagovorite po elektronski pošti (GSM: 031 585 195, vojko.dobrila@ siol.net). V soboto, 26. junija, bo tradicionalni Nočni pohod na Slavnik ob polni luni. Mladinski odsek pa se vneto pripravlja na tabor v Završnici od 17. do 24. julija. Še prej pa bodo vsi prijavljeni za tabor morali opraviti preizkusno turo na Ratitovec 20. junija. Lep planinski pozdrav, Suzana Godina Jelušič Likovni svet otrok 2010 Osnovna šola Šoštanj že 42 let razpisuje likovni natečaj »Likovni svet otrok«. Tema letošnjega natečaja je bil portret. Na natečaju sodelujejo vrtci in osnovne šole iz vse Slovenije. Letos je bilo udeleženih osnovnih šol, vrtcev in drugih zavodov, kar 102 vseh skupaj, njihovi učitelji pa lahko sodelujejo vsak s 30 izdelki. Izmed množice je žirija izbrala 409 izdelkov za razstavo. Pohvaljenih je bilo 6 ustanov, katerih učenci prejmejo srebrno priznanje, nagrajenih pa je bilo 5 osnovnih šol, med njimi tudi naša Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje. Učenci 9. razredov, Aleks Gerlica, Andraž Babič, Blaž Ivančič, Martin Mihalič, Matjaž Kašca, Monika Cizl, Robert Jug in Tadej Benčina, so prejeli za svoja dela zlato priznanje. Dr. Tonka Tacol, izredna profesorica za likovno didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je kot predsednica komisije o njihovem delu zapisala: »Mladostni obrazi avtoportretov, ki jih poudarjajo intenzivne in nemirne temne črte in majhne ploskve, nastale z vrezovanjem v mehak linolej, odsevajo negotovost in nemir. Simbolizirajo ju ustvarjeni kontrasti komplementarnih dvojic, svetlo temnih in toplo-hladnih barv.« Na delo svojih učencev sem ponosna in zadovoljna, da jim ob prejetem priznanju lahko čestitam. Vesna Marion, profesorica likovne umetnosti 29 mladarije Cvekarije Evropska vas 2010 V mesecu maju smo se s pevskim zborom in z 9. b razredom odpravili v Koper na prireditev Evropska vas, kjer so različne šole predstavljale evropske države. Naša stojnica je predstavljala Češko. Fantje so pekli palačinke, punce pa so jih na debelo mazale s čokolado. Tako je bila stojnica vedno obdana z učenci iz drugih šol. Naši starši pa so nam spekli slasten marmorni kolač. Lahko se pohvalimo, da smo dekleta iz pevskega zbora pele v češčini. Pesmici sta namreč iz čeških risank Pa a Pi (Pi in Pa) ter iz risanke mravljinček Ferdi. Imeli smo tudi delavnico, kjer so otroci izdelovali krtke. Seveda pa smo imeli tudi nekaj že vnaprej izdelanih junakov iz omenjenih čeških risank. Vreme je bilo na začetku sončno, potem pa se je prebudil dež in nas malo osvežil. Ogledali smo si tudi druge stojnice in vsaka je bila lepa na svoj način. Na nekaterih stojnicah so izvajali kvize, tudi na naši. Če si pravilno odgovoril na vprašanje, si dobil nagrado. Naša stojnica je imela eno posebnost. Obdana je bila s plakati, na katerih si lahko poiskal odgovor na vprašanje iz kviza. Za vsak pravilen odgovor smo jih nagradili s palačinko. Lepo smo se imeli, veliko prijetnega doživeli in se marsikaj novega naučili. Meta M. B. in Martina Poles, 7. razred Bili smo v šoli v naravi, v CŠOD Burja – 3. razred (vtisi učencev) ·Lana Grk: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali z ladjico v Piran. Ustavili smo se na Tartinijevem trgu. Poslušali smo posnetke, kako kiti osvajajo kitovke. Najbolj pa sem ponosna, da sem preplavala 50 m in tako osvojila bronastega delfinčka. Ta šola v naravi bo zame nepozabna. ·Jernej Bernetič: Najbolj sem ponosen na to, da sem preplaval do polovice bazena. ·Aleks Rojc: Najlepše mi je bilo v četrtek. To pa zato, ker smo se peljali z ladjico v Piran. ·Robert Grk: Naučil sem se plavati. Preplaval sem 50 m. Videli smo soline. Imel sem se lepo. Igrali smo karte in lizali sladoled. Pogrešal sem mamo. ·Kristjan Matanović: Jaz sem bil v bungalovu Maestral. Navdušen sem, da mi je uspelo tam prespati. Veliko smo plavali. Zvečer smo govorili vice. Z ladjo smo se peljali v Piran. Bilo je zelo lepo. Zadnji dan smo tekmovali v plavanju, si ogledali kaktuse in se vrnili domov. ·Tilen Ćumurdžić: Naučil sem se plavati. Preplaval sem 8 m. Najlepše mi je bilo, ko smo šli z ladjico v Piran. 30 mladarije · Metka Žerjal: Najlepše mi je bilo, ko smo se peljali z ladjico, ko smo šli v vrt kaktusov, ko smo pri plavanju skakali in se igrali. Ni mi pa bilo všeč, ko so v sosednjem bungalovu kričali. Bilo je lepo. · Monika Sinkovič: Naučila sem se, kje je sever, jug, vzhod, zahod. Najlepše mi je bilo, ko smo okušali različne dobrote z olivnim oljem in ko smo lizali sladoled. Spoznala sem Tartinijev trg v Piranu. Žalostna sem, ker nismo šli tudi v piranski akvarij. Ne boste verjeli, jaz sem turist! · Martina Fontanot: V šoli v naravi so nas zelo lepo sprejeli. Najlepša mi je bila vožnja z barko. V spominu mi bo pa najbolj ostala Metka, ki je stalno govorila smešne stvari. ·Žiga Ceglar: Že drugi dan zjutraj sem zbolel in zame se je šola v naravi končala. ·JURIJ DRGAN: Naučil sem se, da če se potrudiš, lahko preplavaš tudi 50 m. Ponosen sem na to, da sem že drugič spal pet dni od doma. V vrtnariji sem kupil dva mini kaktusa za 2 evra. · Peter V. Barba: Naučil sem se dobro plavati. Najbolj sem ponosen na to, da sem plaval deset minut. Malo sem tudi pogrešal mamo. ·LANA METLIKA: Naučila sem se veliko novih stvari. Slišali smo kite, šivali vrečke s sivko, spoznavali morske živali, rastline in soline. Najbolj ponosna sem na plavanje in spanje. ·SELDIN RAVMANOSKI: Vesel sem, da sem se naučil plavati. Spoznal sem tudi nekatere morske živali in rastline. ·Ana Vlahovič: Meni je bilo v Seči zelo lepo. Naučila sem se pravilnega plavanja žabice in skoka na glavo. Spoznala sem veliko zanimivih stvari. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali z ladjico Solinarko in ko smo šli na obalo. Ogledali smo si Piran. Tam imajo najboljši sladoled, kar sem jih kdaj jedla. ·DEJA JURIŠEVIČ: Pri plavanju sem se naučila skok na glavo, prsno plavanje, stati na deski in črvu; igrali smo se ledeno ženo in črnega moža. Spoznali smo tudi različne vrste rastlin in živali na obali ter se sprehajali po FORMA VIVI. Z ladjico, ki se je imenovala Solinarka, smo se peljali v Piran, kjer smo si ogledali Tartinijev trg in šli na sladoled. Imela sem se lepo. Domov smo prišli vsi živi, zdravi in nasmejani. ·VIJOLA SPASOVIĆ: V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč pri urah spoznavanja okolja in ko smo šli v Piran. Pripeljali smo se z ladjo Solinarko in si ogledali mesto. Potem smo šli še na sladoled in se z ladjo vrnili nazaj. ·DORONIK ČESNIK: Najbolj mi je ostalo v spominu plavanje, kipi in vrečka, ki smo jo sami izdelali. Vanjo smo dali sol in sivko. Naučil sem se veliko novih stvari. Preplaval sem 50 metrov in mrtvaka. Vsak dan smo »delali« po osem ur. ·NEŽA KOROŠEC: V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo. Preplavala sem 50 metrov in osvojila bronastega delfinčka. Z ladjo Solinarko smo se peljali v Piran. Domov smo prišli vsi veseli. ·ANA BUTINAR: Najbolj všeč so mi bili večeri, ker sem se spominjala svoje mame. Tudi plavanje mi je bilo všeč. ·NASTJA POŽAR: Najbolj mi je ostalo v spominu plavanje. Plavala sem deset minut okrog bazena in kravl in zato dosegla srebrnega delfinčka. ·RINESE SUKA: Najbolj všeč mi je bilo plavanje in igranje igre »Kdo se boji črnega moža«. Zanimivo mi je bilo tudi, ko smo se peljali z ladjo Solinarko. ·NEA GRGURIĆ: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si šli ogledat kaktuse, ki smo jih lahko tudi kupili. Pri plavanju mi je bilo zanimivo skakanje »na bombico« v bazen. ·TADEJ BABUDER: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se peljali z ladjo Solinarko. Vsak dan smo vadili plavanje. Jaz sem preplaval 35 metrov. ·LEUTRIM BYTYQI: Lepo mi je bilo, ker smo vsak dan plavali. Preplaval sem 50 metrov v bazenu. Pogosto smo igrali nogomet na igrišču. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se peljali z ladjo v Piran. ·TADEJ KLJUN: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo bili v bazenu. Plaval sem deset minut v krogu in mrtvaka. Pri plavanju sem dobil srebrnega delfinčka. ·KLEMEN PREGELJC: Najbolj mi je ostalo v spominu to, da mi je uspelo preplavati 50 metrov. · FLORENT FAZLIJA: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo v bazenu skakali na glavo. ·ANTON SVETLIN: V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč ponoči, ko smo se v sobi igrali različne igre. Zelo zanimivo mi je bilo tudi, ko smo šli z ladjico v Piran. ·NEJC DEKLEVA: Že prvi dan mi je bilo v šoli v naravi zelo lepo. Ko smo plavali, sem bil v tretji skupini. Peljali smo se tudi z ladjo Solinarko. · MARKO GODINA: Meni je bilo najlepše, ko smo se v sobi fantje obmetavali z žogo ali robčki. V spominu mi bo najbolj ostalo plavanje. Plavali smo vsak dan. · MARTIN ŽNIDARČIČ: V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč plavanje. Naučil sem se gledati pod vodo in plavati žabico. Zaključna prireditev za pridne bralce V torek, 18. maja, je našo šolo obiskal častni gost, pisatelj, pesnik in igralec Andrej Rozman Roza. V dopoldanskem času se je predstavil razredni in predmetni stopnji. Zrecitiral nam je nekaj svojih pesmi, ki so bile prav posebno lepe. Nekatere kratke, spet druge zelo dolge. Zabavali smo se ob njegovem pripovedovanju in celo ob njegovi pantomimi. Kar hitro je prišel konec, saj nas je tako spretno zapeljal v svoj pesniški svet. Ob 31 mladarije Športni dan V ponedeljek, 24. maja, smo imeli športni dan iz atletike. Končno en topel pomladanski športni dan! Tekmovali smo v skokih v daljino in višino, metali smo žogice, pomerili pa smo se tudi v teku na 60 metrov. 6. razred je tekmoval proti 7. razredu in 8. razred proti 9. razredu. 6. in 7. razredi smo začeli s skoki v višino in daljino, 8. in 9. pa s tekom na 60 m in metom žogice. Na koncu so nas čakale še štafetne igre, ki smo jih izvajali v športni dvorani. Iz vsakega razreda koncu programa je sledila še podelitev priznanj vsem, ki so opravili bralno značko. Tisti, ki so pridno brali knjige vseh devet let, so se z Rozmanom še fotografirali. Sledil je sloves in upamo, da bomo tudi drugo leto častili takšne posebne goste, kot je bil Andrej Rozman Roza. Sara Valenčič, 8. b Posebno pohvalo si zasluži naših dvanajst devetošolcev, ki so vseh devet let ostali zvesti knjigam in bralni znački. Ti so bili za svoj trud še posebej nagrajeni. Poleg časti, spoznati pisatelja Andreja Rozmana, jim je šola podarila še njegovo pesniško zbirko Razmigajmo se v križu. Letošnji zlati bralni značkarji so: Lara Maglica, Nina Šiškovič, Nika Renko, Kim Dekleva, Martin Mihalič, Maks Valenčič, Lana Miklavec, Hana Dodič, Jan Novak, Filip Fabjančič, Andraž Babić in Robert Jug. smo izbrali tri najhitrejša dekleta in tri najhitrejše dečke, ki so se borili za svoj razred. Medtem ko so eni tekmovali, smo ostali odločno navijali. Ko so se štafetne igre končale, je sledilo še podeljevanje medalj. Imeli smo se lepo, saj smo se razgibali, družili in zabavali. Mateja Zadnik, 7. b Izlet v prelepe Benetke Čestitamo! knjižničarka Daša Rebec 32 sončno soboto, 22. maja, smo se z izbirnimi predmeti italijanščino, likovnim snovanjem, turistično vzgojo in turistično agencijo Idejaturizem odpravili v prelepe, pravljične Benetke. Že na avtobusu smo izvedeli nekaj zanimivih informacij o tem kraju, poskrbeli smo za varnost in uživali v vožnji. Ko smo prispeli na parkirišče, smo se že počutili pravi Benečani. Z ladjo smo se odpeljali do Benetk, kjer nas je objela množica ljudi. Benetke so zelo atraktiven kraj, kamor turisti radi zahajajo tudi za več dni. Naša vodička nam je začela pripovedovati različne zanimivosti in zgodbe iz Benetk. Bilo je zelooo vroče! A mi smo vseeno uživali. Te zanimive zgodbe so nas prav prevzele. Pogledali smo si značilne beneške gondole, zvonik, Markov trg, Most vzdihljajev ter videli še mnogo drugih znameni- mladarije tosti. Na Mostu vzdihljajev je veliko tržnic s spominki. Obljubili so nam, da bomo imeli čas tudi za nakupovanje, in res smo ga imeli! Razdelili smo se v skupine. Šele nato smo se podali v zapravljanje. Kupovali in preizkušali smo maske, pahljače, majice, kape in druge spominke. Po napornem nakupovanju smo se spet odpravili na ladjico. Ogledali smo si še otoka Murano in Burano. Najprej smo se odpeljali na Murano. Tam so nam predstavili izdelovanje steklenih izdelkov, in sicer dva načina: pihanje in oblikovanje kipcev. Ali ste vedeli, da so se steklarji še v starih Benetkah lahko poročali le s plemiči? Ste vedeli, da so morali biti ves čas na otoku in niso smeli izvažati znanja? No, mi smo vse to izvedeli. Seveda smo si steklene izdelke tudi kupili. Ladjica nas je že čakala in odpeljala še na otok Burano. Tam smo si ogledali značilne čipke. Poznali so sedem vbodov. Vsaka ženska je poznala en vbod. Eno čipko pa so izdelovale približno sedem dni. Tam smo spet imeli čas za nakupe. Po končanem ogledu vseh treh znamenitosti smo se z ladjico odpeljali nazaj do našega avtobusa. Utrujeni, veseli, polni znanja in novih izkušenj, smo se odpravili domov iz sončne Italije in Benetk. Bili smo zadovoljni, da nas je šola peljala na tako nenavaden in poseben izlet! Meta M. Batič, 7. a RAZREDNI VRTIČEK »En sončen dan, nasmehov do Poljan, odprl je šolska vrata, saj k nam vstopila sta dva junaka, dva prava korenjaka.« Današnji dan je bil na naši mali šoli prav nekaj posebnega, saj sta nas obiskala Domen in Jaka – bodoča prvošolčka. Kar hitro sta se vživela v naše delo in tako postala že prava šolarja. To pa še ni vse. Med nami bo do konca šolskega leta tudi deklica Lara, ki prihaja iz Nemčije. Njena babica je pred štiridesetimi leti živela v Obrovu in se vsako leto v Obrov tudi vrača. Zato je bila njena želja, da bi se tudi Lara učila slovenskega jezika in tako ne pozabila svojih korenin. V Berlinu obiskuje slovenski vrtec in se ji slovenščina zdi prav zanimiva. Vsi skupaj smo z ustvarjanjem pričarali pravo sončno in cvetočo pomlad. Učenci so v skupinah izdelovali cvetje, košare, metulje in z izdelki okrasili cvetočo lestev. V prijetnem druženju je čas hitro minil, poslovili smo se z Domnovim pozdravom: »Čao, se vidimo, ko bom začel hodit v šolo.« »En sončen dan, zanimiv in razigran, poln novih vtisov do Poljan, zaključil se je, ko obiski šli so stran.« Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov SVETOVNI DAN GIBANJA Napočil je težko pričakovani dan, ko smo v šoli postali pravi vrtičkarji. Iz velike kartonske škatle smo izdelali ograjo in jo pobarvali v zeleno. V škatlo smo dodali zemljo in z grabljicami oblikovali gredice. Nanje smo posejali različna semena. Ugotavljali smo, kaj so semena potrebovala, da so vzklila. Ves čas smo pridno zalivali in opazovali njihovo rast. Klemen V., Klej, Manca in Damjana Na podružnični šoli smo obeležili svetovni dan gibanja. Imeli smo se prav lepo. Kar ves teden smo se zabavali ob različnih gibalnosocialnih igrah. Poleg mišic celega telesa so tokrat sodelovale tudi obrazne, saj smo se ves čas smejali. Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov 33 mladarije KRAS V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV Prireditev, ki povezuje šole in njihove promocije, se je letos odvijala že tretjič zapovrstjo. Obiskovalci pred Postojnsko jamo imajo ta dan kaj videti. Čeprav je bila letos prav na ta dan organizirana čistilna akcija, smo se odločili, da bomo na prireditvi sodelovali. V soboto, 17. aprila, smo se z učiteljico in nekaterimi sošolci odpravili v Postojno. Imeli smo stojnico, s katero smo predstavljali našo šolo. Na naši stojnici smo izdelali drevesa z naravnimi materiali. Pri likovni vzgoji pa smo izdelali zmajčka Jamija, maskoto Postojnske jame. Papirnate zmajčke smo polepili z drobnimi semeni. Naši izdelki so pritegnili obiskovalce, saj smo vse izdelke razdali. Zanimivo je bilo ugibati, od kod so mimoidoči, ko smo poslušali različne tuje jezike. Tako so naši izdelki ‘’odpotovali’’ tudi v Francijo in na Madžarsko. Skupaj z učiteljicama smo si privoščili tudi sladoled, saj je bil lep sončen dan. Na prireditvenem prostoru pred Postojnsko jamo je bilo okoli 12 stojnic, na katerih smo si lahko ogledali, izdelali ali dobili stvari. Na eni izmed stojnic smo lovili ribice, na katerih so bila vprašanja. Če si nanje pravilno odgovoril, si dobil medaljo. Bilo je veliko stvari, ki jih je bilo vredno videti. V vivariju smo si ogledali veliko živali, ki živijo v Postojnski jami. Ena izmed njih je človeška ribica. Na odru je nastopila skupina ‘’reparic’’, ki so ‘’zarepale’’ pesem o Postojnski jami. Tako sem iz pesmi izvedel, da je jamo odkril Luka Čeč. Podjetje ZEOSS je zbiralo odslužene aparate. Vsak od nas je v zameno dobil praktično darilo. Tako smo tudi mi obeležili čistilno akcijo, ki je potekala po vsej Sloveniji. Bilo je super! Aleksander Dekleva in Sven Orešnik, 4. a Učiteljici Suzana Godina Jelušič in Kristina Škerjanc Iskrena hvala za sodelovanje ob dnevu šole sodelujočim za stojnicami: Almiri Bernetič iz Rodika, Darinki Mahne iz Tater, Nedi Pečar iz Prešnice, prostovoljkam društva Brin iz Hrpelj, članom kmetije iz Planine in Sandiju Fabjančiču s.p. Koordinatorka dneva šole, Branka Ivančič DVE SREBRNI IN ENO BRONASTO PRIZNANJE ZA ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA V petek, 21. maja, je v Murski Soboti potekalo državno tekmovanje iz raziskovalnih nalog. Mladinsko raziskovalno delo je oblika obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, s katero mladi nadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje, mu dodajajo praktično vrednost ter se interesno usmerjajo v različna področja znanosti. Tekmovanje je najprej potekalo na regionalni, nato pa na državni ravni. Regionalno tekmovanje, ki ga je za Obalno-kraško regijo organizirala Fakulteta za management Koper, je potekalo 20. aprila. Po uspešno opravljeni predstavitvi in zagovoru nalog so se kar tri naloge iz naše šole uvrstile na državno tekmovanje. Organizator državnega tekmovanja je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, katerega častna pokrovitelja sta bila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik vlade RS Borut Pahor. Na državno tekmovanje se je uvrstilo kar 425 nalog iz cele Slovenije. Naša šola je na tekmovanju sodelovala s tremi nalogami: 1. OŽIVITEV OBIČAJEV KRASA IN BRKINOV Avtorici: Larisa Mahnič in Leonida Brezovec Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga Oživitev običajev Krasa in Brkinov s področja etnologije, v kateri je bil izpostavljen problem pozabljanja običajev, je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje. 2. BREZPOSELNOST Avtorji: Samanta Mikuletič, Tina Klanac in Denis Bučković Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom Brezposelnost je s področja ekonomije in raziskuje brezposelnost v Občini Sežana. Tudi ta naloga je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje. 3. BRKINSKA SADNA CESTA Avtorji: Mitja Mršnik, Aljaž Zadnik in Miha Zadnik Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom Brkinska sadna cesta je s področja geografije in geologije ter proučuje, ali je projekt Brkinska sadna cesta pripomogel k večji prepoznavnosti Brkinov in s tem tudi prepoznavnosti turističnih kmetij. Na državnem tekmovanju so fantje z nalogo osvojili bronasto priznanje. Patricija Kastelic Volf Foto: Patricija Kastelic Volf 34 mladarije ZLATE ČJŠPE INTERNATIONAL V sredo, 14. aprila, smo se štiri skupine dijakov Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana udeležile zaključnega dela mednarodnega tekmovanja Več znanja za več turizma – Turistične tržnice v Celju, ki ga skupaj z Zavodom za šolstvo RS in Centrom za poklicno izobraževanje RS organizira Turistična zveza Slovenija. Vsaka sodelujoča skupina je februarja na naslov Turistične tržnice Slovenije oddala raziskovalno nalogo. Tema letošnjega tekmovanja je bila Moj kraj – moj ponos. Naloga dijakov je bila raziskati obstoječo ponudbo nekega kraja, oblikovati inova- tivne turistične proizvode in jih čim bolj ustvarjalno umestiti v sedanji prostor in čas. V nalogo smo morali vključiti obsežen raziskovalni del in dober načrt trženja. Nam, štirikratni oglasni šoli leta in najuspešnejši šoli na tekmovanjih Več znanja za več turizma, je podvig uspel tudi letos: prejeli smo dve srebrni in dve zlati priznanji. Eno izmed zlatih priznanj pa smo prinesli tudi v našo občino. S skupino, ki smo jo sestavljale štiri punce (Karin Humar, Nika Počkaj, Jana Mihalič in Polona Prosen), smo si za izziv izbrale Slivje – s tradicionalnimi »Češpovimi dnevi«. In ker smo morali prav kmalu vsaki skupini določiti ime, smo postale – ČJŠPE INTERNATIONAL. Naša naloga oz. ideja je bila Češpove dneve narediti mednarodne, v katerih bi sodelovale različne dežele sveta. V nalogo smo se hitro vživele in v veliko veselje nam je bilo izvajati ankete, iskati podatke in sodelovati z neka- terimi Slivarci. Priprave na tekmovanje so bile zelo dolge in marljive, a trud se nam je poplačal. Še preden smo v Celju končale s postavitvijo stojnice, že je mrgolelo obiskovalcev, ki so bili željni naših izdelkov. Naša stojnica je ponujala: čjšpove njoke in palačinke, pito, liker, žganje, posebnost pa so bile sveže čjšpe, prelite z vročo čokolado ali medom in posute z oreščki, pa tudi čjšpova nabodalca: čjšpe + sir + orehi. Poleg dobrot so bili obiskovalcem na voljo naši plakati, majice, cd-ji (posnele smo svojo skladbo z naslovom »Češpesmljica«), na računalniku pa si je bilo možno ogledati tudi naša dva videa (pesem in videa smo izdelke in kostume, Darku Babudru za med ter naši profesorici Maji Prešeren, ki je vztrajala z nami in se tudi sama preimenovala v »čjšpo«. Za čjšpe, Polona Prosen Češpesmljica Me smo sladke češpljice, sočne smo, želel boš še. Ker smo pravi zalogaj, hitro nas pohrustaj zdaj. Sonce greje nas močno, sokovi se razvijajo. Vztrajamo do tistih dni, ko nam drevje dozori. REFREN: Sok naš daje ti moči, Zdaj popij ga tudi ti! 1, 2, 3 opraviš ti, srečna jaz, ker srečen si. posnele na oglaševalskem taboru, ki je potekal štiri dni v Portorožu). Pripravile smo kratek kviz, izbrale Miss čjšpa international, vmes nas je seveda obiskala komisija, ki nas je podrobno izprašala, za konec pa smo še zaplesale na našo pesmico. Ob koncu dneva je bila podelitev, ki je »Čjšpam international« prinesla neizmerno veselje, saj smo prejele zlato priznanje in posebno nagrado – voden ogled Celja in celjskega gradu, kosilo ter vožnja z gokarti. Naj se pa še pohvalim, da smo bile le dan pred Celjem nominirane na DOSS-u (Dijaška oglaševalska scena Slovenije) in tudi tam smo zmagale. Obenem pa še zahvala naši občini za podporo (takšno in drugačno), predsedniku KS Slivje Milanu Renku in Majdi Maglica za čjšpove Vtaknemo se čisto v vse, hočeš nas, ne damo se. A ko zgrabiš nas, zbežimo, v marmelado potopimo. REFREN: Sok naš daje ti moči, zdaj popij ga tudi ti! 1, 2, 3 opraviš ti, srečna jaz, ker srečen si. 35 mladarije DRAGI BODOČI PRVOŠOLČKI! Ko sonce pomežika v rosno jutro, te roka mamina poboža, prebudijo očke se iz sladkih sanj, zaspano vprašajo: »Mami, kam?« »V vrtec, ljubček, nov je dan.« Zaspani, spočiti, razkuštrani, umiti ... včasih veseli, drugič solzavi, ste od staršev neskončno poljubčkov jemali, se pri »tršicah« pestovali, ves dan risali, peli, se igrali, veliko novega spoznali. V jaslih nekateri prvi korak naredili, se lulat, obut, obleč naučili, z žlico in vilico na moč se trudili. V dogovarjanju, sodelovanju se kalili, simpatije in mnoga prijateljstva sklenili. Konflikte smo vedno skupaj rešili. Zato »pikapolonice«, NIK ALJAŽ JAKA NIKA JONATAN VASJA TADEJ JAŠA MONIKA TILEN MATIJA NEŽA in TINEJ. Naj vam v šoli bo lepo! Pridno se učite, poslušajte učiteljice, svoje znanje in izkušnje v življenju modro uporabite. To vam želijo Tadeja, Lea in Mateja, vaše vzgojiteljice. 36 Naš končni izlet 16. maja smo se kljub mrzlemu vremenu in slabim vremenskim napovedim otroci iz skupine »pikapolonice« s svojimi starši in »tršicami« odpravili na izlet na turistično kmetijo pri Petrovih v Narin. Tam sta nas prijazno pričakala naša gostitelja, ki sta nas pogostila s čajem in okusnim pecivom. Gospodinja nam je povedala, kako bo potekal dan, in otroke povabila v črno kuhinjo. Še prej pa jim je, kot se za tako opravilo spodobi, nadela predpasnike, dečkom slamnat klobuk in deklicam ruto. V kuhinji je naše peke že čakalo vzhajano testo za kruh. Otroci so oblikovali vsak svoj hlebček in ga spekli v krušni peči. Na svoj hlebček so bili zelo ponosni, pa še zelo dober je bil. Tudi midve z Matejo sva bili deležni svoje štruce, ki nama jo je podarila gospodinja. Medtem, ko so bili otroci polno zaposleni, smo odrasli malo poklepetali ob kavici. Lastnika kmetije sta nam pokazala tudi vse živali, ki jih imajo, in otroci so z veseljem božali in pestovali zajčka, kozlička, mucko ter dva ponija. Ogledali smo si stare stroje za obdelavo žita, preizkusili pa smo se tudi v mlatenju žita s cepcem. Ker se po napornem delu prileže tudi dobro kosilo, nas je le to čakalo v jedilnici. Po kosilu so naju starši prijetno presenetili, saj so spesnili vsaki svojo pesmico in nama podarili darilo. Otroci pa so se razveselili torte, ob kateri smo zapeli pesmice, pihnili svečko in se polni lepih vtisov počasi odpravili proti domu. Z našo dobro voljo pa nam je čisto na koncu uspelo priklicati sončne žarke. Tadeja Cizl mladarije IGRALNI POPOLDAN PRI RIBICAH V torek, 18. maja, smo se s starši in otroki zbrali v športni dvorani Osnovne šole Hrpelje. Na ta dogodek smo se z otroki čez leto dobro pripravili, saj smo večkrat obiskali telovadnico, v kateri smo telovadili in za vadbo uporabljali različna orodja in rekvizite. Za ogrevanje smo se igrali igrico Kdo se skriva spodaj, kateri je sledil sklop gimnastičnih vaj, ki so jih pokazali otroci. Nato se je vsak otrok s staršem podal čez vse postaje v poligonu, ki sva jih pripravili. Športno obarvano popoldne smo zaključili z igrico Gnilo jajce. Staršem in otrokom se zahvaljujeva za prijetno urico in se že veseliva ponovnega srečanja na zaključnem izletu v Hotični. Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler Zaključna prireditev Tudi letos smo se otroci iz Vrtca Hrpelje predstavili na zaključni prireditvi v hrpeljskem kulturnem domu. Nastopile so štiri najstarejše skupine otrok, jaslični otroci pa so se prikupno predstavili na diaprojekciji s svojimi utrinki iz vrtca. Sandijem ob kitari zapele pesem Enkrat je bil en škrat. Prireditev so obogatile še baletke iz Divače in plesna šola Polka ter otroci iz Vrtca Materija. Program so prikupno povezovali otroci sami. Nekaj misli sta podala tudi župan Zvonko Benčič Midre in ravnateljica Dragica Kranjec. Rožice so zaigrale dramatizacijo Zajčkova hišica, Ribice so se vozile v avtu, Mucki so sezidali hišico in se v njej stisnili v objem, Pikapolonice so se razgibale s pesmijo Od glave do peta in s kuharjem Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi naše prireditve se zahvaljujemo praktikantkama Nuši in Lei ter Jošku Dobrili. Upamo, da smo vam z našimi nastopi pričarali nasmeh na ustnice in tudi kakšno solzico sreče v očeh. Strokovne delavke iz Vrtca Hrpelje 37 mladarije IGRALNA URICA GIBALNE URICE Vrtec Hrpelje vabi otroke, ki ne obiskujejo vrtca, na igralno urico, ki bo 16. junija 2010 ob 17.00 v naših prostorih. V mesecu maju smo zaključili z gibalnimi uricami, ki so potekale ob ponedeljkih v večnamenskem prostoru Osnovne šole Hrpelje. Naše najmlajše športnike sva učili osnovnih elementarnih gibanj, rokovanja z žogo, izvajali smo različne gimnastične in atletske vaje ter se igrali veliko igric. Ob tej priložnosti se za pomoč pri izvedbi zahvaljujeva Vrtcu Hrpelje. Srečamo se spet jeseni v čim večjem številu! Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler ŠD JADRAN BLUEMARINE Strokovne delavke KO MEDVEDKI POSTANEMO OPICE Ja, za en dan smo medvedki res postali opice. In to takšne nagajive, poskočne, polne uši in bolh in z bananami v ustih. Seveda govorimo o našem nastopu na zaključni prireditvi vrtcev iz Hrpelj in Materije. Na nastop smo se medvedki pripravljali v vrtcu, v dvorani gasilskega doma, saj so nam prostor naši gasilci iz Materije ponovno prijazno odstopili, dva dni pred prireditvijo pa nas je Zvone peljal na vaje v kulturni dom, da smo se navadili na veliki oder. Tako so napovedi posameznih medvedkov in naš nastop vseh uspeli. Za našo zunanjo podobo so s potiskom majic poskrbeli v tiskarni Vertis. Na dan nastopa pa so naši starši poskrbeli za presenečenje, ki je Iris in Tanji polepšalo dan. No, simpatične opice smo zopet postale medvedki. Prav tako razposajeni, poskočni, igrivi, včasih tudi nagajivi. A takšni medvedki tudi morajo biti, kajne? Lep pozdrav! Medvedki, Iris in Tanja Foto: arhiv vrtca Raznašanje glasila Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Na voljo je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si. Prihodnja številka bo izšla 13. julija (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Uredništvo Stara fotografija Razkrili smo uganko obrazov tudi na fotografiji majske številke glasila. Rešitev je povedala Silva Čepar iz Rodika. Na fotografiji so Aldo Rolih, Bruno Svetina iz Pareda, Viktor Dolgan iz Dan ter Jože Poropat iz Preda, ko so bili na »štelengi« v Sežani. Simbolično nagrado – zemljevid Krasa in Brkinov – bomo pošiljateljici pravilnih odgovorov poslali po pošti. Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]. 38 mladarije Karlo Sosič Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih številkah letošnjega glasila. (5. del) Kozina pred 100 leti Šolo sem končal v Hrpeljah, bila je dvorazredna, bore malo smo se naučili. S štirinajstim letom sem šel na pošto kot pismonoša. Pošta pa je dobra šola, kdor se zanima za kaj naučiti, ker se vidi različne pisave in stilizacijo. Bil sem na pošti do vpoklica k vojakom. K vojakom sem bil vpoklican, k domačemu 97. pešpolku v Trst. Leta 1911 je bil premeščen v Karlovec in Belovar. Še v Trstu smo bili, ko smo štiri šli k prijatelju Bukovcu na Prosek. Na domu smo na ognjišču malo preveč pili prosekarja, s prihodom v Trst nas je nek poročnik zaustavil, ker nisem poslušal, me je naznanil in dobil sem 28 dni strogega zapora. Vojaška suknja se mi je gabila, ker v večerni šoli so nas vadili nemščino takšni, ki niso znali, jaz sem oporekal, ker je bilo tako, da tudi če je črno, moraš naprejpostavljenemu reči, da je belo. Tedaj se mi je vojaška suknja do skrajnosti naravnost ogabila, še posebej, ker so me sovražili, ker sem bil naročen na časopis Slovenski narod sem bil zaznamovan P.U. V Karlovcu pa je bila velika razlika Trst Karlovac. Pokliče me nekega dne stotnik v pisarno ter mi reče: fant, najboljše, da greš k meni za slugo, ker drugače boš slabo končal. In obenem mi reče maja 1913 postanem major ter bodem premeščen na Dunaju ali Prago, kar se je tudi zgodilo v Prago. V Pragi so tiste čase študirali mnogi Slovenci, na Vinogradih v gostilni je bilo njihovo shajališče pri Pipanu, to je bil rojak iz Vipavske doline, točil je pristna vipavska vina, bila so bolj poceni kot na Primorskem, ker je bila manjša užitnina. Spoznal sem se z mnogimi študenti. Od doma sem že poznal F. Rapotec in V. Rapotec, tam sem jih spoznal mnogo, da ne naštevam vseh: Ferluga iz Boršta, Novačana, Jelena itd. V hiši v Vrševičih št. 3 je stanoval major, v isti hiši je stanovala ena pevka iz narodnega gledališča. S sinom študentom slučajno sva se spoznala. On mi je pričel dajati vstopnice za narodno gledališče, tako da sem jih mnogokrat odstopil tudi raznim študentom, ker kron je le primanjkovalo. Sam sem gledal mnogo oper Smetane, Dvoržaka, Verdija in nešteto drugih. Civilno obleko pa mi je posodil eden ali drugi. Le enkrat bi kmalu pošteno izkupil. In sicer, bila je obletnica Jana Husa. Vsi v gledališču so imeli v gumbnici rdeč nagel, seveda tudi jaz. Pred spomenikom Vaclava so se nekaj spoprijeli nemški in češki študentje. Ravno sva šla mimo z nekim starejšim človekom. Ko me prime vojaška patrulja – ker me je dotični poznal, me ni naznanil, le za prekršek sem dobil 6 dni »kaserna arest«. Pripor, da nisi smel iz vojašnice po uri. Tako je potekalo moje vojaško življenje v Pragi, ampak ne vojaško, lahko rečem civilno. Major je bil že star fant, ni bil zahteven, razen tega je šel vsak mesec na Dunaj po dva tri dni in tudi več, tako da sem imel prostega časa še preveč. Leta 1914 sem si v Pragi naročil že obleko, ker mi je manjkalo še mesec dni za na dopust oziroma konec vojaškega službovanja. Kar je nastala vojna. Naš bataljon je bil dodeljen edini od cele avstrijske soldateske k generalnemu štabu. Takoj prvi dan smo se odpeljali v Petervaradin, ko je Rusija napovedala vojsko. 1. avgusta smo se selili v Prženy v Galicijo in tudi tukaj nismo bili dolgo. Ker so Rusi obkolili, smo se preselili v Teschen v Šlezijo. Iz Šlezije so morali, oziroma pri nas je bil tak ukaz, vsi ak- tivni službujoči vojaki v fronto, in to je doletelo tudi mene. Takoj so nas odpeljali na Užoka Pas, pod Karpate. Od tukaj se je začela bitka do avstrijske meje, točno na granici sem bil zajet, skupaj z ostalimi sem bil odpeljan v Kijev v trdnjavo. Bilo nas je ogromnih. Od tukaj smo šli na skupna dela proti fronti. Delali smo okope. Kmalu se mi je sreča nasmehnila, postal sem intendant. Tukaj sem bil do razformiranja, potem je neka bolnica iskala 8 ujetnikov, po možnosti enega za prevajalca, in to je doletelo prav mene, kajti za silo sem znal več jezikov: češko, rusko, italijansko, nemško, slovensko, za silo še romunsko. V bolnici je vse to rabilo. Živel sem ta čas kot mali lord, imel sem na razpolago jahalnega konja, ne da sem ga sam krmil. Ko so Nemci in Avstrijci okupirali Ukrajino, me naša doktorka in major naprosila, da grem žnjimi čez demarkacijsko črto radi nemškega jezika, ker ona ni znala niti besedice drugo kot rusko. Čez nemško demarkacijsko črto smo se sijajno prebili. Na ruski strani pa je bilo drugače. Major je imel velike vrednosti v svojih kovčkih, so mu vse pobrali. Doktorka je imela samo svoje stvari, jaz sem imel tri pare škornjev, so mi jih vzeli ter mi dali navadne čevlje. Bedno je bilo življenje do Moskve in v Moskvi še večje gorje, mesto brez oblasti in brez hrane. Takoj nazaj na deželo in proti Ukrajini. Sploh se ne da popisati, kakšno je bilo, edino tisti, ki je poizkusil. Na Ukrajini je tedaj gospodoval Hetman Petjura, in to v Kijevski guberniji, pod Nemci. Druga stran proti Odesi so Avstrijci kraljevali, kjer so udobili avstrijskega ujetnika, so ga takoj poslali domov ter je moral še odgovarjati, kako je bil ujet. Prebil sem se do Odese ter tam smo čakali na transport za v domovino. Črez oziroma po reki Donavi smo se prepeljali do Brajle v Rumunijo, v Bukurešt in potem v Budapest. V Budapeštu so nas internirali, ker je bila vojna med Češko in Madžarsko. Tukaj sem udobil legar, čudno, da sem ostal živ. Zgodil se je pravi čudež, ravno od moje tete Mice nezakonska hči je bila v tej bolnici sestra, po sorodstvu me je spoznala, dokler sem bil v nezavesti, je prebledela cele noči pri meni. Ko sem se zavedal, sva se pogovorila prav do dobrega, ona me je rešila gotove smrti. Kot sorodniki smo si dopisovali dolgo let. Iz Budapesta so nas prepeljali na Dunaj. Šele tukaj na vojaški oblasti sem udobil pravo ime, Sosič, kajti do tukaj sem si zadal v Rusiji Novotny, to pa radi ilegale, ker smo bili organizirani. Iz Dunaja so nas Italijani preko Trviža, Pontebe prepeljali v Udine, v neko taborišče. Kamor me je prišla iskat pokojna mama. Na Kozini je bilo pravo razočaranje, ker vse te mlade nisem poznal, seve od 10 let in potem 18 je razlika. Sedaj je bilo treba misliti na ženitev. Vasovanje ni prav dolgo trajalo in tudi ne daleč. Predno sem se poročil, sem se lotil spravljat skupaj društveno knjižnico, ker so bile knjige izposojene po vseh okoliških vaseh. Veliko je izostalo, da so jih ljudje poizgubili in tudi si jih pridržali. Druga naloga je bila otvoritev društva, kar je uspelo ter aktivno delovalo do leta 1926. Z istim časom se je obudil tudi tamburaški zbor. Kar smo skupno nastopali, dokler nam ni oblast zabranila. (se nadaljuje v naslednji številki) 39 za vsakega nekaj Mož se znajde pred sodnikom, obtožen naklepnega umora svoje žene. Sodnik: Imamo primer težkega kaznivega dejanja – hladnokrven umor z naklepom. Obtoženi, kaj imate povedati v zagovor. Prosim, da za lažjo razsodbo predstavite svoje morebitne olajševalne okoliščine. Obtoženi: Bila je neumna ... moral sem jo ubiti. Sodnik: To ni olajševalna okoliščina in niti opravičilo za zločin. Če ne želite ostanek svojega življenja preživeti v zaporu, morate biti razlog bolj tehten. Obtoženi: No prav, spoštovani sodnik ... pa poslušajte mojo zgodbo. Živela sva v bloku. Nad nama je stanovala družina z dvema otrokoma. Bilo je žalostno, saj sta bila otroka zelo zaostala v rasti. Sin je bil pri 12 letih visok 80 cm, starejši, star 19 let, pa samo 85 cm. Nekega dne sem v pogovoru z ženo dejal, kako je to žalostno in kako hudo mi je zanju. Da, reče žena, to so Pirenejci. Rečem: mislila si – Pigmejci. Ne, odvrne ona, Pigmejci so tisto, kar imamo pod kožo in zaradi česar poleti potemnimo. To je pigment, pripomnim. Ne, pigment je tisto, na kar so pisali stari Rimljani. Ah ne, žena, to je bil pergament. Ne, pergament je, ko nekdo prebere ali prikaže samo del nekega besedila. Spoštovani sodnik, verjetno verjamete, da se mi ni dalo več pojasnjevati, da gre za fragment. Raje sem odšel na kavč, legel in začel brati časopis. Kmalu pride moja žena s knjigo v roki in leže zraven mene. Odpre knjigo in začne brati. Dragi, poglej ... »nadstrešek torbice je metraža neznanega Lujza«. Vzel sem knjigo, pogledal in ji rekel: draga žena, to je knjiga v francoskem jeziku in tu piše »La Marquise de Pompadour est la Maitresse de Louis XV«, kar pomeni »markiza Pompadour je ljubica Ludvika petnajstega«. Ne, reče ona, to se dobesedno prevaja: markiza je vrsta nadstreška, pompadura je vrsta ženske torbice, maitresse je metraža in Louis XV je nek Lujz iks ipsilon. In nadaljuje: jaz to zagotovo vem, nisem zastonj imela učnih ur iz francoskega jezika in govornih vaj s svojim legionarjem. Rečem: misliš lektorjem? Ne, lektor je špartanski junak. To misliš Hektorja, ki je bil iz Troje. Ne, reče ona, hektor je površinska mera. Jaz pa: mera za površino je hektar. Ne, hektar je božanska pijača. Draga žena, božanska pijača se imenuje nektar. Ni res, to je reka v Nemčiji, odvrne ona. Ta reka v Nemčiji, ki jo imaš v mislih, je Neckar. Ne, ti tega ne veš, jaz sem že kot punčka pela s prijateljico duo o reki Nektar. V duetu, si verjetno mislila. Ne, duet je, ko igrata Maribor in Ljubljana. Spoštovani sodnik, nisem več zdržal … vzel sem vazo z mize in jo udaril po glavi. Končno je utihnila. Sodnik: Izrekam sodbo ... obtoženi ni kriv ... jaz bi jo že pri Hektorju. MALI OGLASI **** Podarim starejši računalnik s klasičnim ekranom. Telefon: 041 617 376 **** Na otoku Pagu v Kustićih oddajamo v neposredni bližini morja apartmaje v času poletnih počitnic in seveda tudi prej – čez celo leto. Ogled je možen na internetni strani www.kod-dobrice.com. Informacije na tel.: 05 / 680 12 17 oziroma 031 583 912, Suzana. Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: (05) 6800 150. 40 Prvi gorski tek in gorski kolesarski kronometer ob Spominskem dnevu Športna zveza Občine Hrpelje - Kozina pod pokroviteljstvom občine in v sodelovanju s Turističnim društvom Rodik ter KS Artviže in KS Rodik organizira prvi gorski tek in prvi gorski kolesarski kronometer ob »Spominskem dnevu občine«. Tek: V pripravi sta dve trasi za tek: 10 km in 3,5 km za otroke. Kotizacija: 10 EUR. Tekmovalci se razvrstijo v kategorije po letih, za moške in ženske. Prvi trije prejmejo plakete. Kolesarjenje: Dolžina proge je 12.800 metrov. Štartnina: 10 EUR. Prvi trije prejmejo pokal in medaljo. Organizator zagotovi: organizacijo tekmovanja, štartno številko, zdravniško dežurno službo, napitke ob progi ter topel obrok po tekmi. Prijave in informacije do 1. 7. 2010: Bojan Mahnič (041 695 996) Več informacij, vključno z natančnejšim opisom ter zemljevidom trase, dobite na internetni strani občine: www.hrpeljekozina.si. Športna zveza OHK DRUŠTVO TURISTIČNIH VODNIKOV KRASA IN BRKINOV Lipiška cesta 25, 6210 Sežana 05 730 27 00, 041 781 857 [email protected] http://www.vodniki-kras-brkini.si VABILO Vabimo vas na predavanje: Tipične jedi in gastronomske značilnosti Brkinov in Krasa, kulinarična in gostinska ponudba - vključevanje domačih jedi v ponudbo, kulinarika kot vzvod za povečanje turističnega povpraševanja. Tipični proizvodi Krasa in Brkinov z zaščitenim poreklom – njihovo trženje in promocija. Predavanje bo v torek 8. junija 2010 ob 19.00 uri v Slopah na turistični kmetiji »pri Filetu« - Franc Jelušič, Slope 20a, 6240 Kozina. Predaval bo priznani strokovnjak na tem področju, doc. dr. Stanislav Renčelj. Vabljeni! Predsednik društva Slavko Gerželj za vsakega nekaj Nagradna akcija: »Moja občina – lepa in urejena« Kako poteka tekmovanje? Lani smo pričeli z nagradno akcijo (tekmovanjem), s katero želimo nagraditi tiste, ki s posebno ljubeznijo in delom urejajo svoje okolje. Tudi letos pričenjamo s to akcijo, ki nam pomaga odkrivati čudovite kotičke naše občine. Letošnja komisija je v skladu s Pravilnikom odločila, da bo tekmovanje 2010 potekalo v dveh kategorijah: - najlepše urejen cvetoč balkon, terasa ali okenska polica, - najlepše urejen okrasni vrt ter - najlepše urejen tipični kmečki vrt. Vsak posameznik, ki želi sodelovati, izpolni prijavnico iz glasila ali z internetne strani in jo pošlje na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, s pripisom: Za akcijo Moja občina – lepa in urejena, do vključno: 30. junija 2010 ali se prijavi prek elektronskega naslova ester.mihalic@ hrpelje.si (navedete ime in priimek, naslov, kontaktno telefonsko številko ter kategorijo, v kateri želite sodelovati). Po pravilniku lanski nagrajenci letos ne morejo tekmovati v isti kategoriji, kot so lani osvojili nagrado (1.–3. mesto). Lahko pa tekmujejo v ostalih kategorijah. Komisija bo po vnaprejšnjem dogovoru s prijaviteljem obiskala in ocenila prijavljeni balkon/okrasni vrt/kmečki vrt ter izpolnila ocenjevalni list. Merila so: - balkon: hortikulturna urejenost cvetja, izvirnost, avtohtonost rastlin, bogatost, celoten vtis, usklajenost z objektom, večletno prizadevanje; - okrasni vrt: usklajenost z objektom, urejenost cvetja in rastlin, izvirnost, avtohtonost rastlin, celoten vtis, večletno prizadevanje; - kmečki vrt: usklajenost z objektom, urejenost cvetja in rastlin, izvirnost, avtohtonost rastlin, celoten vtis, večletno prizadevanje. Ob koncu akcije bo komisija preverila potek ocenjevanja in razglasila tri nagrajence v vsaki kategoriji. Nagrajenci bodo javno objavljeni in bodo prejeli priznanje z denarno nagrado. V vsaki kategoriji so 3 nagrade: prvo mesto – 400 EUR, drugo mesto – 200 EUR, tretje mesto – 100 EUR. V primeru, da je nagrajencev za posamezno nagrado v posamezni kategoriji več, se predvideni znesek nagrade razdeli na vse nagrajence za to nagrado v tej kategoriji. Z akcijo želimo vzpodbuditi skrb za lepo urejeno, cvetočo okolico v naši občini. PRIJAVNICA za tekmovanje: »Moja občina – lepa in urejena«: Želim sodelovati v tekmovanju »Moja občina – lepa in urejena 2010« (ustrezno označi) najlepše urejeni cvetoči balkon najlepše urejeni cvetoči vrt najlepše urejen kmečki vrt Ime in priimek: Naslov: Kontaktna številka (mobitel, elektronska pošta): Opombe: Kraj in datum: Podpis: Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, s pripisom: Za akcijo Moja občina – lepa in urejena, do vključno: 30. junija 2010. Ogledi se bodo izvedli do srede julija. Podelitev nagrad predvidoma konec septembra, ob dnevu turizma, ki je 27. v mesecu. 41 za vsakega nekaj Občina Hrpelje - Kozina Kolesarska dirka po Sloveniji V sklopu kolesarske dirke po Sloveniji v organizaciji Kolesarskega kluba Adria Mobil bo dirka v prvi etapi od Kopra do Medvod vodila tudi skozi našo občino, in sicer 17. junija med 12.40 in 13.00 uro. Občina Hrpelje - Kozina se razprostira od italijanske meje preko Matarskega podolja ter obsega še celoten pas južnega dela Brkinov do vasi Podgrad blizu hrvaške meje. Naselji Kozina in Hrpelje skupaj tvorita celoto občine. Obsega površino 195 kvadratnih kilometrov. V letu 2007 je bilo na tem območju število prebivalcev zapisano kot 4127, kar za gostoto prebivalstva pomeni 21 oseb na kvadratni kilometer. 1755 oseb po prebivališču je delovno aktivnih, 1310 pa zaposlenih. Samozaposlenih oseb je 206. Stanovanjski sklad vsebuje 1918 stanovanj. Povprečna starost moških v letu 2007 je bila 41,1 do 42 let, žensk pa kar 4 leta ali več višja. V tem letu se je zaradi nezgod zgodilo povprečno 10 smrti, gledano na 100 umrlih v občini. Cestno-prometnih nesreč s smrtim izidom je bilo kar od 2,1 % do 3,0 % med vsemi cestnoprometnimi nesrečami v občini. V celotni občini se je na 1000 prebivalcev poročilo oziroma sklenilo zvezo 4,0–4,9 prebivalcev. Vsi podatki so bili popisani leta 2007. Literarni večer s Patricijo Dodič, 22. julija, ob 20.00 “Pri Friščevih” (kmečki turizem Iztok Race) v Rodiku. Glasbeni insert: Romantika. Sejem pri Tušu vsak prvi petek v mesecu! V prejšnji številki smo pri članku »Očistimo Slovenijo« postavili NAGRADNO VPRAŠANJE: Kakšne barve so bile na čistilni akciji 17. aprila vrečke za plastiko? Odgovore je bilo potrebno poslati do 27. maja. Prejeli smo 4 pravilne odgovore: Davor Mesarec iz Klanca, Dunja Valenčič iz Ritomeč, Ivanica Počkaj iz Hrpelj in Vito Benčič Lončarič iz Hrpelj. Vsem trem bomo poslali majčko z logotipom akcije Očistimo Slovenijo! Hvala za sodelovanje! Statistični urad Republike Slovenije Vir: Slovenske občine v številkah Uredništvo Poletni raziskovalni tabori po Sloveniji Zveza za tehnično kulturo Slovenije poleti organizira raziskovalne tabore in ustvarjalne poletne šole za mlade, s katerimi omogoča pridobivanje dodatnih znanj in razvijanje lastnih sposobnosti. Organizirajo: Ornitološki mladinski raziskovalni tabor Goričko, Poletno šolo modelarstva, elektronike, »Od ideje do robota«, čebelarstvo, lončarstvo, Poletno šolo kemije, Astronomski raziskovalni tabor, Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor, etnološki, biološki tabor pa Poletno šolo medicinske, sanitarne ter ekološke makrobiologije in biokemije ter še marsikaj drugega. Več o tem najdete na http://tabori.zotks.si, dodatne info pa lahko tudi po telefonu: 01 / 25 13 727 ali po elektronski pošti [email protected]. Zveza za tehnično kulturo Slovenije BRKINSKA GODBA 2000 vabi ob 10. obletnici na otvoritveno razstavo, ki bo 18. junija 2010 ob 19. uri, ter na SLAVNOSTNO AKADEMIJO s predstavitvijo zgoščenke, ki bo 19. junija 2010 ob 20. uri v Kulturnem domu Hrpelje. 42 za vsakega nekaj OPASILO V GRADIŠČU 2010 Petek, 11. junij Otvoritev opasila s skupinama BLUE BUS in HOT LINE. Vstopnina: 3� + gratis breskuc! Sobota, 12. junij •Ob 8.30 turnir v balinanju; prijava ekip pred začetkom turnirja. •Ob 19.30 predstava čarovnika GREGA, kjer čarovnij, petja in plesa ne bo manjkalo. • Ob 22.00 zabava s skupino ROK´N´BAND! Happy hour od 21.30 do 22.30! Nedelja, 13. junij Kulturni program, ki se bo pričel ob 18.00. Nastopili bodo: • Kulturno društvo ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE • FANTJE SPOD KARLOVCE • DEKLETA S ŠKOFIJ • GRADIŠKI TALENTI • NAVIHANI LISJAKI. VSTOP PROST! Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. VABLJENI! 43 za vsakega nekaj B r k i n i 2010 – opasilo na Tatrah Pred nami so že poletne veselice, shodi, opasila in tudi 'Brkini 2010'. Pod tem imenom se tudi tokrat ne skriva nič drugega kot petdnevno rajanje za ljubitelje športa, harmonik in nasploh dobre glasbe na Tatrah. Pričeli bomo v soboto, 19. junija, ob 14.00 s turnirjem v malem nogometu (ekipe 3 + 1). Najboljše ekipe bodo nagrajene, prijavite pa se lahko že sedaj na tel.: 041 320 023 (Jožko), 051 380 691 (Marko) ali 041 438 732 (Jernej). Da ne bi ostalo samo pri športu, bomo nadaljevali čez teden dni z veselim vikendom, v katerem bo predvsem veliko glasbe, plesa, petja in humorja. V četrtek, 24. junija, pričnemo s koncertom skupine Navihani lisjaki ob 22.00. Večer je namenjen predvsem ženskam, tako imenovan »lady's night« z moškim striptizom in nižjimi cenami pijač za ženske! Info: 041 320 023 (Jožko) 051 380 691 (Marko) 041 438 732 (Jernej) 031 778 590 (Niko Poles – prijave harmonikarjev) Nadaljevali bomo v petek, 25. junija, s koncertom rock skupine Ikebana ob 22.00, ki nas je že leto prej navdušila z odličnim nastopom. Ta večer je namenjen moškim, saj bo … ženski striptiz z vročim presenečenjem! Brezplačna pijača na vhodu! www.brkini.si/tatre www.zadet.si www.facebook.com/Škd Tatre Veseli vikend bomo nadaljevali v soboto, 26. junija, s popoldanskim kulturnim programom ob 17.30. Ponovno bomo oživeli tradicionalna srečanja harmonikarjev, skupaj s svetovnim mladinskim prvakom Nikom Polesom. Harmonikarji bodo razdeljeni v starostne kategorije, nagrajeni pa bodo tudi najboljši trije po izboru občinstva. Poleg nove generacije harmonikarjev bo nastopila tudi plesna skupina gimnazije Ilirska Bistrica pod vodstvom Tanje Jenko. V sobotni večer bomo nadaljevali z NOVO BRKINSKO SKUPINO »THE UNCLES«! Skupina THE UNCLES se bo premierno predstavila na našem odru in skušala navdušiti čim večje število obiskovalcev. Štiridnevno rajanje bomo zaključili v nedeljo, 27. junija, ob 18.00, po popoldanski sveti maši, ko bomo pričeli s kulturnim programom, ki ga bodo s svojim humorističnim nastopom povezovali člani igralske skupine HARIJE. Pridružili se jim bodo ženska pevska skupina RESA in moška vokalna skupina SLAVNA. Piko na i bo dodal še znani slovenski humorist VINKO ŠIMEK, bolj poznan kot JAKA ŠRAUFENCIGER, ki vas bo s svojo izvirnostjo in humorjem nasmejal do solz. Večer bomo popestrili še z nastopom odličnega slovenskega narodno-zabavnega ansambla SPEV ob 20.30, ki že kar nekaj let navdušuje po celotni Sloveniji in tudi tujini, vendar pa ga v naših krajih še ni bilo, zato bo to odlična priložnost, da ga slišite in vidite v živo na Tatrah! Za pijačo in hrano poskrbljeno! Vabljeni torej na Tatre, kjer veselja nikoli ne zmanjka! Šotor bo! 44 Program SOBOTA, 19. 6. 2010 - ob 14.00 turnir v malem nogometu (ekipe 3 + 1) ČETRTEK, 24. 6. 2010 - Navihani lisjaki ob 22.00. Večer je namenjen predvsem ženskam, tako imenovan »lady's night« z moškim striptizom in nižjimi cenami pijač za ženske!!! PETEK, 25. 6. 2010 - koncert rock skupine Ikebana ob 22.00! - večer je namenjen moškim, saj bo ženski striptiz z vročim presenečenjem! Brezplačna pijača na vhodu!!! SOBOTA, 26. 6. 2010 - ob 17.30 srečanje harmonikarjev skupaj s svetovnim mladinskim prvakom Nikom Polesom, plesna skupina gimnazije Ilirska Bistrica pod vodstvom Tanje Jenko - sobotni večer nadaljujemo z NOVO BRKINSKO SKUPINO »THE UNCLES«! NEDELJA, 27. 6. 2010 - ob 18.00 kulturni program, kjer bodo nastopili člani igralskega društva Harije, ženska pevska skupina RESA in moška vokalna skupina SLAVNA. Piko na i bo dodal še znani slovenski humorist VINKO ŠIMEK, bolj znan kot JAKA ŠRAUFENCIGER! - Večer bomo zaključili z nastopom odličnega slovenskega narodno-zabavnega ansambla SPEV ob 20.30. za vsakega nekaj 45 za vsakega nekaj VRHPOLJADA 2010 ŠRD Vrhpolje, KTŠD »Lipa« Vrhpolje in KS Vrhpolje organizirajo športno rekreativno prireditev »Vrhpoljada 2010« PROGRAM AKTIVNE ŠPORTNE POČITNICE V NARAVI: od 28. 6. do 4. 7. Namenjene so otrokom v starosti od 7 do 14 let. 31. turnir v malem nogometu Vrhpolje 2010: sreda, 30. 6., ob 16.00: U-15 1. julij ob 17.30 veteranski turnir skupina A 2. julij ob 10.00 turnir mladih U-10 3. julij ob 17.30 predtekmovalne skupine B 4. julij ob 09.00 predtekmovalna skupina C in D ob 15.00 finalni turnir (8 ekip) ob 19.00 tekma za 3. mesto ob 19.30 tekma za 1. mesto Kolesarjenje: Sobota, 3. 7. Start ob 9.00 izpred vaškega doma. Relacija lažje proge: Vrhpolje – Rodiški Boršt – Lokev – Lipica – Bazovica – Jezero – Draga – Mihele – Vrhpolje Težja tura ima še vzpon na Vroče in Kokoš ter spust v Boršt. Dolžina proge okrog 30 km, približno 4 ure, speljana je mimo naravnih znamenitosti, ki si jih bomo ob krajših postankih tudi ogledali. Otrokom, mlajšim od 11 let, ne priporočamo. Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja, je rekreativno, izletniško. Kolesarska proga poteka po asfaltnih in makadamskih poteh ter kolovozih, zato je primerno gorsko kolo. Pravila udeležbe: - Udeleženci nastopajo na lastno odgovornost, prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za nezgode pred, med in po prireditvi, VSAK UDELEŽENEC ODGOVARJA ZA SVOJO VARNOST. -Obvezna je uporaba čelade. -Osebe do 14. leta starosti se lahko udeležijo samo v spremstvu staršev ali skrbnikov. -Če vam je proga prenaporna, se lahko vrnete na ciljno mesto kot samostojni udeleženci v cestnem prometu. - Prijavnina: 3 € (topel obrok, pijača). Balinarski turnir, tekmovanje v bližanju in zbivanju balinčka: Sobota, 4. 7. Turnir trojk (3 + 1) Zbor: ob 8.00 Žrebanje: ob 8.30 Prijavnina: 15 € Svobodno skakanje oz. parekure: sobota, 3. 7., ob 16.00 premierna predstavitev in demonstracija svobodnega skakanja v naravi – 4 izvajalci. Škrabe – turnir dvojk: nedelja, 4. 7., ob 15.30 Prijavnina 3 € Spremljajoče aktivnosti prireditve: V soboto, 3. 7., in v nedeljo, 4. 7., od 20.00 dalje vas bo zabaval ansambel Toki voki band – brez vstopnine. V nedeljo, 4. 7., ob 17.00 bo gledališka predstava z naslovom »JUŽIĆ in JUĆA« skeč v izvedbi KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča. Zaključna slovesnost Pohodništvo: Sobota, 3. 7., ob 9.00 Pohod: Videž – Polanšček – Vrh – Golič (4 ure) Udeležba na pohodu na lastno odgovornost. Prijavnina: 3 € (topel obrok, pijača). Ob 20.00 obeležitev praznovanja 20. letnice delovanja KTŠD »Lipa« Vrhpolje in razglasitev rezultatov – podelitev nagrad in priznanj. ŠRD, KTŠD in KS Vrhpolje Vabljeni! Za vsa vprašanja v zvezi s prireditvijo lahko pokličete na tel. št.: 031 607 501 Dalja (celotna prireditev) 031 321 324 Zdenko (nogomet) 041 430 420 Silvo (kultura) 46 041 477 204 Karlo (balinanje) 040 244 741 Mirjan (kolesarjenje) 031 777 834 Mirjan (škrabe) 051 225 267 Danilo (pohod) 041 477 203 Peter (AŠP) 031 343 564 Dejan (AŠP) za vsakega nekaj PROGRAM AKTIVNIH ŠPORTNIH POČITNIC V NARAVI! Že sedmo leto zapovrstjo! KRAJ AKTIVNOSTI: Vrhpolje z okolico TERMIN: 28. junij do 4. julij 2010 ROK PRIJAVE : 15. 6. 2010 CENA: 70,00 € PLAČILO: plačilo je potrebno izvršiti na naslov ŠRD Vrhpolje, TR št. 10100-0036464041, odprt pri Banki Koper (namen: Aktivne športne počitnice). Kandidati morajo 10 dni pred pričetkom AŠP predložiti potrdilo o plačilu. KONTAKTNE OSEBE: Zdenko Benčič, 031 321 324 Peter Kastelic, 041 477 203 Dejan Čeranič, 031 343 564 Šport in zabava na vsakem koraku! RAZPIS 31. MALONOGOMETNI TURNIR VRHPOLJE 2010 ŠRD Vrhpolje organizira v nedeljo, 4. 7. 2010, ob 15.00 finale 31. tradicionalnega turnirja v malem nogometu, ki bo potekal na travnatem igrišču v Vrhpolju. Spored turnirja: sreda, 30. junij, ob 16.00 turnir mladih U-15, četrtek, 1. julij, ob 17.30 VETERANI skupina A, petek, 2. julij, ob 10.00 mladi U-10, sobota, 3. julij, ob 17.30 predtekmovalna skupina B, nedelja, 4. julij, ob 9.00 predtekmovalna skupina C in D. Prijavnino v višini 65,00 € je potrebno poravnati na društveni TR št. 10100-0036464041 Banka Koper najkasneje do 26. 6. 2010. Nagradni sklad: 1. mesto 300,00 € Ekipam iz naše občine, ki se ne uvrstijo v finalni del, se povrne polovico prijavnine. Žrebanje bo v sredo, 30. junija 2010, ob 20. uri v vaškem domu v Vrhpoljah. Informacije: Zdenko, tel.: 031 321 324 Kolesarjenje, sobota, 3. 7. 2010 Karakteristike kolesarske proge in zemljevid lažja tura težja tura Skupna zračna razdalja: 28.885,4 m 28.484,5 m Skupna razdalja po reliefu: 28.946 m 28.685,8 m Najnižja višina: 351,5 m 233,6 m Najvišja višina: 624,5 m 705,5 m Povprečna višina: 446,5 m 474,1 m Skupno vzpona: 589,3 m 779,4 m Skupno spusta: –596 m –779,9 m Skupna razdalja vzpona: 10.247,1 m 5.065,1 m Skupna razdalja spusta: 9.843,7 m 4.432,5 m Skupna razdalja ravnine: 8.855,2 m 19.188,2 m % vzpona: 35,4 % 17.7 % % spusta: 34 % 15,5 % % ravnine: 30,6 % 66,9 % Težja tura ima vzpon na Kokoš in delno spust proti Botaču. 47 zadnja stran NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina JUNIJ Torek, 8. junij, ob 20.00 v avli v KD Hrpelje – srečanje s podpredsednikom Državnega zbora RS Francetom Cukjatijem v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Hrpelje - Kozina OPASILO V GRADIŠČU – od petka, 11., do nedelje, 13. junija - več na notranjih straneh glasila BRKINSKA GODBA 2000 – 10 LET Petek, 18. junij, ob 19.00 uri v KD Hrpelje – otvoritev razstave ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000 Sobota, 19. junij, ob 20.00 uri v KD Hrpelje – slavnostna akademija ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000 s predstavitvijo zgoščenke Sobota, 19. junij, ob 10.30 na igrišču v Materiji – 23. srečanje Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja – več na notranjih straneh glasila OPASILO NA TATRAH: BRKINI 2000 Sobota, 19. junij, in od četrtka, 24., do nedelje, 27. junija – več na notranjih straneh glasila Sobota, 26. junij, ob 18.00 v Materiji – SLOVESNOST OB PREVZEMU NOVEGA GASILSKEGA VOZILA ZA PGD MATERIJA – več na notranjih straneh glasila VRHPOLJADA Od 2. do 4. julija – več na notranjih straneh glasila Razstavni prostor KD Hrpelje: Pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra. Nane bar: razstava akvarelov in olj na platnu avtorice Marije Beganovič iz Pirana URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00, četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27 Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00 sob: 9.00–12.00 ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00 tor: 7.30–14.00 sre: 10.00–19.00 čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00 sob: 7.30–13.00 ned, prazniki: 8.00–12.00 ( PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul ( PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 ( PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske ( PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, [email protected] Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) Pogovorna srečanja za starejše občane v okviru Rdečega križa so vsak torek od 15.00 do 16.30. Vabljeni! PILATES VADBA Vsako sredo ob 18:00 in petek ob 19:45 v športni dvorani v Hrpeljah. Vodi Mateja Šajna. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected] NORDIJSKA HOJA Vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17.00. Info: 031 321 324 KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44 AEROBIKA V HRPELJAH Vsak ponedeljek in četrtek od 21.00 do 22.00 v športni dvorani v Hrpeljah ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127 Policija: 113 Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 48 AEROBIKA v MATERIJI Aerobika v matarskem gasilskem domu vsak četrtek ob 18.30. Vljudno vabljene! Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]
© Copyright 2024