1. No category

EVROPSKI KOTIČEK // LUŠKI GLASNIK
Rešitve za najave kamionov
v okviru EU projekta
Zaradi povečanja prometa predvsem tovornih vozil prihaja do velike gneče vozil
pred vhodom in izhodom iz pristanišča ter na luških prometnicah. Z najavami
kamionov predvsem za kontejnerski in avtomobilski terminal se bo poskusilo
problem rešiti. V okviru evropskega projekta MOS4MOS oz. njegovega prototipa
sledljivost v pristaniščih smo pripravili informacijsko rešitev, ki se dotika prav najav
kamionov.
Evropski projekt MOS4MOS sodi v
program TEN-T oziroma vseevropsko
transportno omrežje, ki je za akterje
v transportni panogi v EU izjemnega
pomena, saj financira konkretne projekte
izgradnje koridorjev. MOS4MOS ima
za cilj izboljšati logistične rešitve in
povečati njihovo učinkovitost s pomočjo
inovativnih informacijskih rešitev.
Projektne aktivnosti so usmerjene v
izdelavo prototipov. Projekt predvsem
zaradi administrativnih vidikov vodi
Služba za raziskave in razvoj, a bi
brez tesnega in nadvse pozitivnega
sodelovanja z Borisom Šušmakom,
vodjo Službe za razvoj IT poslovnih
procesov, ne bi bilo možno priti do tako
zanimivih rezultatov. Več o projektu
sta nam povedala Martina Gržančić
in Damir Mikin: »Luka Koper sodeluje
pri osmih prototipih, med katerimi je
eden za nas zelo pomemben, saj se
dotika konkretne problematike v našem
pristanišču. Gre za prototip sledljivost v
pristaniščih, konkretno pa se nanaša na
najave kamionov, ki prihajajo nakladat
oziroma razkladat v naše pristanišče in
pa pripravo plana dela.
Glede na to, da je ocenjena vrednost
prototipa presegla 20.000 evrov, smo
skladno z Zakonom o javnem naročanju
objavili razpis na portalu javnega
naročila, pri čemer je skladno z merili
razpisa ponudba družbe Actual dosegla
najvišje število točk in bila zato izbrana.
V prvi fazi projekta, ki je zadevala analizo
obstoječega stanja, je bilo ugotovljeno,
da področje najave kamionov in
planiranja prihodov kamionov ni
informatizirano. Dejstvo je, da so bile v
Luki že v preteklosti opravljene analize, iz
katerih je izhajalo, da je to problematiko
potrebno urediti,« je uvodoma poudarila
Martina.
Damir: »Gre za konkreten proces, ki
poteka po ustaljenem zaporedju. Za
naročanje kamiona obstaja naročilo
za delo, pri čemer se na nekatere
PC naročila ne pošilja. Kamione je
možno planirati tudi v sistem TinO.
Problem pa je, da pravega nadzora ni.
V novem sistemu bi bila naročila najave
za posamezni kamion oz. po številu
kamionov po stranki za določen PC za
določen dan. Na podlagi teh najav bi
lahko najave planirali dan prej v makro
planu na izmeno ali v mikro planu na
uro. Zato je ta sistem fleksibilen in
narejen po potrebah PC, saj je tudi bil
narejen v sodelovanju z njimi.
Najave bi bile tako planirane, vsaka
najava bo dobila identifikacijsko (ID)
številko, ki bi jo videl tudi špediter kot
naročnik najave in jih potem posredoval
kamionom. Vsak kamion tako dobi ID
številko, istočasno pa bodo na vhodu
v pristanišče kamere, ki odčitavajo
registrske tablice, tako da bi takrat
dobila najava še podatek o registrski
tablici. Temu pravimo uparitev registrske
tablice z dejansko najavo z ID številko,«
razloži Damir.
Model je sicer predviden za nov
kamionski terminal in nov vhod v
pristanišče. Zaradi različnih vzrokov
rok za njegovo izvedbo visi v zraku,
ne ve se, kdaj bo realiziran, za zdaj je
jasno le, da ga v planu za prihodnje
leto ni. Največji problem v pristanišču
je obstoječa infrastruktura, ki je že
davno zaostala za razvojem prometa in
količinami pretovora.
Martina: »Mi moramo marca testirati
delovanje prototipa, pri čemer se bomo
oprli na sedanjo situacijo. Osnovo za
testiranje bo predstavljal obstoječi
kamionski terminal.«
Da bo potrebno disciplinirati kamioniste,
o tem ni dvoma. Morali bi prihajati čim
bližje najavljenim terminom, bodisi ob
najavljeni uri ali izmeni. Damir: »Največji
problem je, da prihajajo vsi hkrati.
Očitno obstajajo neke strateške ure za
prevoznike, ki jim omogočajo optimalne
prevoze v določenih časovnih okvirih.
Vendar je dejstvo, da na obstoječem
kamionskem terminalu ni več prostora
in da so notranje poti v pristanišču
preobremenjene. Z informatizacijo
procesov želimo doseči prav to, da se
prihodi kamionov razvlečejo čez ves
dan. Da ne bi prihajalo kot zdaj do
situacije, ko kamioni zaprejo transportne
poti, delovišča in motijo proces dela.
Rešitev bi pomenila prednost tudi
za kamioniste, ker bodo vedeli, kdaj
pridejo na vrsto, izognili bi se tudi
nepotrebnemu čakanju. Zdaj se dogaja,
da npr. na avtomobilskem terminalu
danes ne vedo, koliko kamionov bo
prišlo jutri, morda 10, morda 300.
Na podlagi aviza za pripravo vozil, ki
pride v sistem Avti, imajo podatek,
da bodo v naslednjem tednu npr. tri
stranke odpeljale nekaj sto kamionov
in avtomobilov, nimajo pa podatka po
dnevih. Zaradi teh razlogov je zelo težko
planirati delo, stroški so zato višji, da o
gneči ne govorimo. Pri drugih terminalih
ni takšnih problemov, ker je število
kamionov manjše.
Damir: »Če dosežemo 80% najavo
za naslednji dan, smo na konju. Gre
za najnovejšo tehnologijo planiranja.
Za ureditev področja je dejavna
skupina že nekaj let. Že pred letom je
problematiko izpostavil Joran Vran za
potrebe avtomobilskega terminala, on
je tudi pobudnik ideje o informatizaciji
segmenta. Vodja skupine pa je Drago
Kralj iz Inpa, ki je med drugim temo
Proces upravljanja tansportne logistike
pristaniških operacij za kamionski
transport izbral leta 2008 za svoje
specialistično delo na fakulteti. Delo smo
nadgrajevali vsa ta leta in ga v okviru
evropskega projekta tudi informacijsko
podprli. V skupini se nas je izmenjevalo
več zaposlenih, če izpostavimo samo
nekatere, potem sta se izkazala še
posebno Sergej Dodič in Črtomir
Gruden.«
Drago Kralj se spominja, kako so že
pred 20. leti sestankovali, da ne bi
prihajalo do tega, kar je na objavljenih
slikah: »Samo planiran vstop kamionov v
pristanišče, ki bo usklajen z operativnim
planom dela, bo lahko sprostil luške
delovne in cestne površine ter povečal
produktivnost internega transporta.
Omogočen bo popoln nadzor in sledenje
vozil od prihoda na kamionski terminal,
do vstopa in izstopa iz pristanišča. Z
evidentiranim nadzorom se bo povečala
tudi varnost v pristanišču. Aktivnosti v
pristanišču bodo posledično prinesle bolj
učinkovito rabo prostora, mehanizacije,
strojev, delavcev … Špediterjem in
prevoznikom se bo omogočilo boljšo
organiziranost in preglednost nad
postopkom pretovora. Skrajšala se
bodo nepotrebna čakanja kamionistov in
nestrpnost, s tem pa tudi znižali stroški
transporta. Manj bo tudi izpustov CO2
v okolje.«
Kako so sistem tehnično izpeljali, nam
je povedal Mitja Žigante iz Actuala:
»Ko smo se pridružili k projektu, smo
najprej pripravili natančno analizo stanja
in domislili rešitve. Bistvo je, da bodo
špediterji prej najavili kamione, njihovo
število, čas prihoda, količino tovora,
PC, luški delavci pa bodo planirali
posamezne kamione ali po skupini.
Sistem kamiona ne bo spustil pred
planirano uro, pustili smo 15 minut
rezerve v plus in minus. S pomočjo
sistema branja kartic bomo vedeli, koliko
kamionov je na kamionskem terminalu,
koliko v luki … Sistem bomo aplicirali
v TinO-ta, ker se močno intergrira v
naročilo za delo. Nikakor nismo hoteli
zapletati planiranja dela, zato smo
plan za naslednji dan samo razširili s
segmentom kamionov. Ko bodo v PC
planirali ljudi, bodo zdaj še kamione.
Če bi pripravili aplikacijo v drugem
programu, bi morali planerji skakati iz
enega programa v drugega, najbrž bi
zato potrebovali še dodatno delovno
silo.
Za zdaj gre za prototip oz. pilotski
projekt, ko bomo našo rešitev skušali
preizkusiti na kontejnerskem in
avtomobilskem terminalu. Da vidimo,
kako se bo obnesel in ali bomo
omogočili večji nadzor,« je povedal Mitja.
Pri iskanju prave tehnične rešitve niso
posnemali drugih rešitev, temveč so
jim največ pomagali ljudje iz Luke, ki
imajo veliko izkušenj in dobro poznajo
delo. Tako so skupaj poiskali najboljšo
varianto, poudari Mitja.
Kje je pričakovati ozko grlo? Mitja:
»Najprej bo potrebno naučiti špediterje,
da bodo pravočasno najavljali kamione.
Potem naučiti kamioniste, da bodo
pravočasno, a ne prezgodaj, prihajali
v luko. Za planerje bo to vsaj v prvi
fazi pomenilo več dela, zato ne bodo
zadovoljni. Pri tem moram poudariti, da
informacijsko lahko podpremo vsako
delo, a ključen je človek. Vemo pa,
da sprememb nimamo radi. Z dvema
klikoma mora planer dobiti vse in upam,
da smo nastavili sistem, ki bo dovolj
prijazen uporabnikom. Novost smo
planerjem že predstavili in prvi odzivi so
pozitivni.«
Za strojno opremo ne bodo potrebni
dodatni stroški, špediterji bodo morali
novo aplikacijo le prilagoditi svojim
potrebam. V tej fazi nova oprema
ni potrebna, z novim kamionskim
terminalom pa bo.