8/3/2011
EKONOMSKO VREDNOTENJE
EKOSISTEMSKIH STORITEV
LOVRENŠKIH JEZER
Izdelovalec:
Naročnik:
Actum, d.o.o.
Verovškova 60
1000 Ljubljana
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Tobačna ulica 5
1000 Ljubljana
Direktor: Miha Marinšek
Direktor: dr. Darij Krajčič
Ljubljana, julij 2011
AVTORJI
ACTUM, d.o.o.
E-mail: [email protected]
Naslov: Verovškova 60, SI-1000 Ljubljana
Internet: www.actum.si
Kontakt:
Jasmina Žujo
Telefon: +386 (0)590 80 999
Fax: +386 (0)590 80 941
E-mail: [email protected]
Miha Marinšek
Telefon: +386 (0)590 80 990
Fax: +386 (0)590 80 941
E-mail: [email protected]
PREGLED
Gregor Danev
Telefon: +386 1 230 95 32
Fax: +386 1 230 95 40
E-mail: [email protected]
Amela Smajić Hodžić
Telefon: +386 1 230 95 32
Fax: +386 1 230 95 40
E-mail: [email protected]
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Tobačna ulica 5
1000 Ljubljana
IZJAVA O ODGOVORNOSTI
Besedilo študije odseva stališča avtorja oziroma soavtorjev. Vodstvo programa Jugovzhodne Evrope ni
odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.
NAROČNIK
Naročnik je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
FINANCIRANJE
Študija je financirana s strani programa Jugovzhodna Evropa, Ministrstva za okolje in prostor in Zavoda
RS za varstvo narave.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri izdelavi študije in pridobivanju podatkov, Francu Perku
predsedniku upravnega odbora Planinskega društva Paloma, Tanji Superger vodji recepcije v Hotelu
Planja na Rogli, Mihaeli Solar (Unior d.d. Program Turizem), Tomažu Prusu višjemu predavatelju na
Biotehniški fakulteti oddelka za agronomijo, Zdravku Miklašiču in Izidorju Cojzeru z Zavoda za gozdove
Slovenije, še posebej pa Juriju Guliču, Sebastjanu Štrucu in Gregorju Danevu z Zavoda RS za varstvo
narave.
3
OKRAJŠAVE
ARSKTRP Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
ARSO
Agencija Republike Slovenije za okolje
BT
Metoda prenašanja koristi (ang. Benefit transfer)
CBA
Analiza stroškov in koristi (ang. Cost-Benefit Analysis)
EU
Evropska unija (European Union)
GERK
Grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev
HT
Habitatni tipi
KOP
Kmetijska okoljska plačila
MPA
Metoda tržnih cen (ang. Market price approach)
LPN
Lovišče s posebnim namenom
NSV
Neto sedanja vrednost investicije
NV
Naravne vrednote
OMD
Plačila za območja z omejenimi dejavniki
PRP
Program razvoja podeželja
SCI
Posebna varstvena območja (Site of Community Importance)
RS
Rdeči seznam
SPA
Posebna območja varovanja (Special Protected Areas)
SURS
Statistični urad Republike Slovenije
TEV
Celotna ekonomska vrednost (ang. Total economic value)
TGP
Toplogredni plin
VO
Varovano območje narave
VVO
Vodovarstveno območje
WTP
Pripravljenost za plačilo (ang. Willingness to pay)
ZON
Zakon o ohranjanju narave
4
KAZALO
IZVLEČEK................................................................................................................................................. 7 1. UVOD .......................................................................................................................................... 9 2. LOVRENŠKA JEZERA IN OKOLICA ........................................................................................... 11 2.1. GEOGRAFSKA LOKACIJA IN KRATEK OPIS....................................................................................... 11 2.2. NASTANEK............................................................................................................................... 13 2.3. LASTNIŠTVO ............................................................................................................................ 14 2.4. PRAVNI STATUSI OBMOČJA ......................................................................................................... 15 2.5. HABITATNI TIPI .................................................................................................................... 18 2.6. RELIEF .................................................................................................................................. 20 2.7. GEOLOŠKA PODLAGA ........................................................................................................... 21 2.8. TALNE RAZMERE .................................................................................................................. 21 2.9. KLIMA .................................................................................................................................. 21 2.10. HIDROLOŠKE RAZMERE ........................................................................................................ 22 2.11. VEGETACIJA ......................................................................................................................... 24 2.12. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO........................................................................................................ 26 2.13. SOCIALNO EKONOMSKE ZNAČILNOSTI ........................................................................................... 28 2.13.1. Občine, ki mejijo na analizirano območje .......................................................................... 28 2.13.2. Prebivalstvo ................................................................................................................... 29 2.13.3. Poselitev ....................................................................................................................... 31 2.14. STORITVE LOVRENŠKIH JEZER Z OKOLICO ..................................................................................... 32 2.14.1. Ekološke in socialne storitve............................................................................................ 32 2.14.2. Turizem ......................................................................................................................... 34 2.14.3. Kmetijstvo.................................................................................................................... 37 2.14.4. Lov............................................................................................................................... 39 3. EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER.................... 41 3.1. RAZLOG ZA VREDNOTENJE ......................................................................................................... 41 3.2. OPREDELITEV SCENARIJEV ......................................................................................................... 42 3.3. SEZNAM STROKOVNIH PODLAG UPORABLJENIH PRI VREDNOTENJU .................................................... 42 3.4. REVIZIJSKI OKVIR ...................................................................................................................... 42 3.5. UPORABLJENE METODE ............................................................................................................. 43 3.6. VRSTE KLJUČNIH DELEŽNIKOV NA PILOTNEM OBMOČJU.................................................................... 44 3.7. INDIKATORJI ZA OCENJEVANJE CELOTNE EKONOMSKE VREDNOSTI..................................................... 45 3.8. CELOTNA EKONOMSKA VREDNOST ............................................................................................... 46 3.9. EKOSISTEMSKE STORITVE LOVRENŠKIH JEZER .............................................................................. 47 3.9.1. Oskrbovalne storitve ....................................................................................................... 48 3.9.2. Regulacijske storitve....................................................................................................... 59 3.9.3. Kulturne storitve ............................................................................................................. 64 3.9.4. Podporne storitve ........................................................................................................... 68 3.10. REZULTATI IN UGOTOVITVE ......................................................................................................... 69 3.10.1. Rezultati ........................................................................................................................ 69 3.10.2. Ugotovitve ..................................................................................................................... 71 4. ZAKLJUČEK .............................................................................................................................. 72 5. UPORABLJENA LITERATURA ................................................................................................... 73 6. PRIPOROČENA LITERATURA.................................................................................................... 76 7. PRILOGE ................................................................................................................................... 77 5
KAZALO SLIK
Slika 1: Položaj analiziranega območja....................................................................................................... 11 Slika 2: 3D karta Lovrenških jezer .............................................................................................................. 12 Slika 3: Lastništvo na analiziranem območju Lovrenških jezer....................................................................... 14 Slika 4: Območja Natura 2000 na analiziranem območju .............................................................................. 15 Slika 5: Naravne vrednote na Pohorju in analiziranem območju ................................................................... 16 Slika 6: Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška barja ............................................ 17 Slika 7: Deleži površin habitatnih tipov........................................................................................................ 18 Slika 8: Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer....................................................... 19 Slika 9: Višinski pasovi (korak = 1meter)..................................................................................................... 20 Slika 10: Povprečne letne višine padavin za območje ovršja Pohorja............................................................. 22 Slika 11: Vodna telesa in VVO na analiziranem območju.............................................................................. 23 Slika 12: Sestojna karta z intervalnimi lesnimi zalogami na analiziranem območju NV Lovrenška jezera ........... 25 Slika 13: Občine na analiziranem območju.................................................................................................. 28 Slika 14: Razporejenost poselitve na podlagi evidence hišnih številk na Pohorju in analiziranem območju ........ 31 Slika 15: Karta storitev – poudarjenost skupin ekoloških in socialnih funkcij na analiziranem območju .............. 32 Slika 16: GERKi in kmetijsko okoljski podukrepi na analiziranem območju ..................................................... 38 Slika 17: Lovišče s posebnim namenom – LPN Pohorje ............................................................................... 40 Slika 18: Položaj male HE Mislinjski jarek v prostoru.................................................................................... 53 KAZALO TABEL
Tabela 1: Lastniška struktura Lovrenških jezer ..................................................................................................... 14
Tabela 2: Naravne vrednote na analiziranem območju (območja) ........................................................................ 15
Tabela 3: Habitatni tipi na analiziranem območju .................................................................................................. 18
Tabela 4: Prikaz klimatskih parametrov za ovršje Pohorja .................................................................................... 21
Tabela 5: Ocenjena lesna zaloga v sestojih na analiziranem območju v m3 ......................................................... 24
Tabela 6: Površine občin, delež površin glede na celotno območje Pohorja in glede na analizirano območje ..... 28
Tabela 7: Demografski kazalci občin, na analiziranem območju Lovrenških jezer ................................................ 29
Tabela 8: Evidenca hišnih številk na območju Pohorja po posameznih občinah................................................... 31
Tabela 9: Površine analiziranega območja s poudarjenimi skupinami storitev...................................................... 33
Tabela 10: Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po posameznih občinah na Pohorju ................................. 35
Tabela 11: Statistika nočitev RTC Rogla............................................................................................................... 35
Tabela 12: Nočitve in enodnevni obiskovalci Ribniške koče ................................................................................. 36
Tabela 13: Prenočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010............................................................................. 36
Tabela 14: Interesne skupine mokrišč................................................................................................................... 44
Tabela 15: Ekološki kriteriji vrednotenja in indikatorji merjenja ............................................................................. 45
Tabela 16: Socialno-kulturna merila vrednotenja in indikatorji merjenja................................................................ 45
Tabela 17: Cena vode brez cene za omrežnino .................................................................................................... 51
Tabela 18: Sortimentacija prostorninskega lesa tretjega kakovostnega razreda................................................... 56
Tabela 19: Izpusti TGP po kategorijah virov (CO2 ekvivalent Gg), Slovenija, letno............................................... 61
Tabela 20: Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajev................................. 65
Tabela 21: Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj po
državah.................................................................................................................................................................. 66
Tabela 22: Skupni stroški na obiskovalca po državah v letu 2009 (v €) ................................................................ 66
Tabela 23: SCENARIJ 1- TEV z ohranjanjem za leto 2010................................................................................... 70
Tabela 24: SCENARIJ 2 -TEV brez ohranjanja za leto 2010 ................................................................................ 70
6
IZVLEČEK
Predmet obravnavane študije je ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja
mokrišče Lovrenška jezera z namenom splošnega ozaveščanja vladnih institucij in širše javnosti o
pomenu ohranjanja narave in trajnostne rabe storitev mokrišč.
Površina analiziranega območja Lovrenških jezer obsega 88,95ha in je sestavljena iz petih habitatnih
tipov (aktivnega visokega barja, prehodnega barja, naravnih distorofnih jezer, kisloljubnih smrekovih in
barjanskih gozdov ter vrstno bogatega travišča). Območje spada v ekološko pomembno območje,
ekološko omrežje Natura 2000, zaradi specifičnih razvojnih procesov gozdov, biotske raznovrstnosti in
raziskovalne pomembnosti je pridobilo tudi status gozdnega rezervata, zaradi izjemnih lastnosti narave
in redkosti pa pomembno prispeva k slovenski naravni dediščini in je opredeljeno kot naravna vrednota
državnega pomena. Južni del analiziranega območja spada v vodovarstveno območje lokalnega
pomena.
Analizirano območje Lovrenških jezer ni poseljeno, na območju je dovoljen lov na divjad, na omejeni
površini (7% naravne vrednote) je dovoljeno izkoriščanje lesnega prirasta, na travnikih in na obronkih
gozdov je omejeno nabiranje različnih gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, na travnikih je dovoljeno tudi
prilagojeno kmetovanje, vendar se s tem trenutno ne ukvarja nihče. Na območju rezervata, ki obsega
93% naravne vrednote oz. analiziranega območja je po Uredbi o varstvu samoniklih gliv prepovedano
nabiranje vseh vrst samoniklih gliv.
V študiji sta bila primerjana in ocenjevana dva scenarija, z ohranjanjem nepoškodovanih, naravno
delujočih barij in brez ohranjanja z intenzivnim izkoriščanjem naravnih virov, predvsem lesne biomase in
šote. V izračun celotne ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev na analiziranem območju
Lovrenških jezer smo po obeh scenarijih poskusili zajeti čim več strateško pomembnih ekosistemskih
storitev po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment po skupinah storitev, oskrbovalne,
regulacijske, kulturne in podporne.
Podporne storitve (nastajanje prsti, primarna produkcija, kroženje hranil in vode, obstoj biotske
raznovrsnosti ter opraševanje) so storitve, ki podpirajo proizvodnjo vseh ostalih ekosistemskih storitev,
zato je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo potrebno za razumevanje nastanka končnih
koristi, ki jih zagotavljajo vse ostale ekosistemske storitve in so tako vrednotene v povezavi s storitvami,
ki jih podpirajo.
Od vseh obravnavanih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera je bila po scenariju z
ohranjanjem v letu 2010 najbolje ocenjena rekreacijska in turistična storitev (10.245.812€), nato
hidrološka storitev v obliki puferske sposobnosti oziroma zagotavljanja pitne vode v sušnih obdobjih
(130.705€). K skupni ekonomski vrednosti prispevajo še lov, ponor CO2 ter izkoriščanje lesne biomase,
vse ostale ekosistemske storitve imajo zanemarljivo vrednost in v študiji niso ocenjevane.
Največja posebnost šotnih barij je gotovo njihova puferska sposobnost. Šota namreč deluje kot
nekakšen vodni zbiralec, ki lahko v času padavin vsrka viške vode, da le-ta prehitro ne odteče, po drugi
strani pa v sušnih obdobjih oskrbuje vodne vire v širši okolici. Količina vode tako skozi celo leto nima
večjih nihanj in ne povzroča škode v obliki poplav, suše, izpada prihodka zaradi slabše vodne
pretočnosti za potrebe pridobivanja hidroenergije.
7
Po scenariju brez ohranjanja je najbolje ocenjena oskrbovalna storitev – prodaja šote (2.984.727€),
lesne biomase in celuloze (91.508€). Zaradi netrajnostnega izkoriščanja pa se zaloge lesa porabijo v 5
letih, zaloge šote pa v 20 letih, zato v vseh nadaljnjih letih ne beležimo prihodkov iz tega naslova.
Ocenjena celotna ekonomska vrednost z ohranjanjem v letu 2010 za 7.235.248€ presega ocenjeno
celotno ekonomsko vrednost netrajnostnega intenzivnega izkoriščanja storitev barja. Neto sedanja
vrednost po scenariju z ohranjanjem znaša 190.663.326€, po scenariju brez ohranjanja pa 38.850.190€.
Glede na rezultate študije je njihovo ohranjanje in »pametna« uporaba ekosistemskih storitev nujna, saj
bi nas stroški izgube mokrišča Lovrenških jezer, v primeru intenzivne in netrajnostne rabe, v obdobju 50
let, ob upoštevanju vseh ekosistemskih storitev, ki jih območje nudi, stali dobrih 151,8 milijonov €.
8
1.
UVOD
Vrednost narave je neprecenljiva, saj bi se svetovno gospodarstvo gotovo zelo hitro sesulo brez
rodovitnih tal, čiste vode in zraka ter ugodnega podnebja. Vendar pa se to neskončno vrednost pri rabi
zemljišč in v političnih odločitvah, zaradi neobstoja trga, prepogosto enači z nično vrednostjo. Zato so
potrebne bolj konkretne številke, ki bi preprečile netrajnostne ekonomske odločitve, ki degradirajo tako
naravne vire in ključne storitve, ki jih generira zdrav naravni ekosistem.
Eno izmed pomembnejših orodij, ki se uporablja pri ozaveščanju pomena ohranjene narave je prav
gotovo izobraževanje. Ljudje se namreč v izobraževalnem procesu naučijo videti in razumeti vso
zapletenost narave in naravnih procesov, pa tudi pomena njenega varstva. Šele potem, ko bodo sprejeli
to neponovljivo dediščino za svojo in jim bo zares nekaj pomenila, bo varstvo narave uspešnejše kot
danes.
Zavod RS za varstvo narave poskuša v okviru projekta NATREG javnosti predstaviti možne načine
upravljanja (za)varovanih območij narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj. V okviru
skupnega projekta pa so bile izdelane tudi »Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev
na VO« kot pomemben sestavni del, ki povzemajo najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko
vrednotenje ekosistemskih storitev na VO. S pomočjo smernic posameznik dobi hitro informacijo o
posamezni metodi in tako lažje izbere ustrezno za svoje potrebe. Uporabnost in izvedljivost posameznih
metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev je namreč zelo različna in je odvisna od
predmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki jih vrednotimo, financ,
razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega proučevanega prebivalstva, vpliva na njihovo
blaginjo itd.
Naslednja faza izvajanja projekta NATREG je preizkus uporabnosti obravnavanih metod za ekonomsko
vrednotenje v praksi na pilotnem območju z namenom upravičevanja pomembnosti ohranjanja narave.
Za pilotno območje je bilo zaradi svoje edinstvenosti izbrano mokrišče Lovrenška jezera, ki imajo status
gozdnega rezervata, naravne vrednote in dela ekološko pomembnega območja ter omrežja Natura
2000. Po obsegu so največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. So tudi
najbolj prepoznavna in obiskana visoka barja v Sloveniji.
Mokrišča imajo namreč veliko gospodarsko, kulturno, znanstveno in rekreacijsko vrednost (MA Millennium Ecosystem Assessment ocenjuje vrednost mokrišč do 15 trilijon dolarjev v letu 1997),
degradacija in izguba mokrišč pa je hitrejša kot pri drugih ekosistemih. Primarni posredni vzroki za
degradacijo in izgubo mokrišč so rast prebivalstva in povečanje gospodarskega razvoja, neposredni
vzroki pa so razvoj infrastrukture, pretvorba zemljišč, umik vode, evtrofikacija, onesnaženje, prekomerno
izkoriščanje ter uvedba invazivnih tujerodnih vrst. Predvidena nadaljnja izguba in degradacija mokrišč
bo zmanjšala zmogljivost mokrišč za ublažitev vplivov kar ima za posledico znižanje blaginje ljudi,
vključno s širjenjem bolezni, predvsem v državah v razvoju. Izguba mokrišč bi pomenila ogromno
gospodarsko škodo, vendar se velika večina ljudi, med njimi tudi odločevalci in načrtovalci, zaradi
narave storitev, ki jih nudijo mokrišča npr. obnavljanje in odvajanje podtalnice, skladiščenje vode,
nadzor nad poplavami, čiščenje voda itd., ki navadno niso takoj zaznane, ne zaveda njihovega pomena
in povezave med stanjem mokrišč ter zagotavljanjem njihovih storitev.
9
Za ekosistemske storitve, ki jih nudijo VO ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije, ker nimajo
delujočih trgov oziroma je trg za takšne storitve neučinkovit. Zato so vrednosti teh storitev pogosto
podcenjene in ne odražajo prave pomembnosti storitev za družbo. Ne glede na koristi za družbo pa
obstajajo tako moralni, etični kot tudi estetski razlogi za vrednotenje in ohranjanje narave (Costanza in
sod., 1996: 255). Indikatorji blaginje se namreč običajno merijo z bruto domačim proizvodom, ki pa ne
odraža tako gospodarske rasti kot tudi trajnosti, ker eksplicitno ne ocenjuje tudi degradacije
ekosistemskih storitev, ki jih povzroča industrija in trgovina (Goodland in Daly, 1996: 1016). Ekonomsko
vrednotenje je tako ključni instrument za odločanje o alokaciji virov, saj pomaga institucijam izboljšati
upravljanje z razpoložljivimi (finančnimi) viri.
Cilj obravnavane študije je opredelitev ekosistemskih storitev, ki jih na lokalni ravni zagotavlja
analizirano območje Lovrenških jezer in njihovo vrednotenje.
Namen vrednotenja Lovrenških jezer je splošno ozaveščanje vladnih institucij in širše javnosti o pomenu
ohranjanja narave in trajnostne rabe storitev mokrišč. Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev, ki jih
nudijo nepoškodovana, naravno delujoča mokrišča družbi je navadno veliko večja od koristi prejete od
spremenjene "bolj cenjene" intenzivne rabe tal, predvsem zato, ker ima koristi od netrajnostne rabe
pogosto razmeroma malo posameznikov in ne družba kot celota.
Študija je sestavljena iz dveh delov.
V prvem delu je poudarek na proučevanju samega področja Lovrenških jezer, in sicer so tu opredeljeni
posamezni sestavni deli pomembni za samo vrednotenje: geografska lokacija, nastanek, lastništvo,
pravni statusi, habitatni tipi, relief, geološka podlaga, talne razmere, klima, hidrološke razmere,
vegetacija, živalstvo, socialno ekonomske značilnosti ter storitve značilne za analizirano območje.
Drugo poglavje se osredotoča na samo vrednotenje posameznih ekosistemskih storitev in njihov pomen
za posamezne deležnike. Obravnavana sta dva scenarija, in sicer z ohranjanjem mokrišča Lovrenških
jezer in brez ohranjanja. Prvi scenarij odraža sedanje stanje in skrb za analizirano območje, kjer je
zaradi trajnostne rabe na območju mogoče le omejeno izkoriščanje naravnih virov. Drugi scenarij pa
opisuje hipotetično stanje netrajnostnega izkoriščanja ekosistemskih storitev ter opredeli možne
ekonomske stroške povezane z izgubo ekosistemskih koristi Lovrenških jezer.
Omejena finančna sredstva, čas za izvedbo samega vrednotenja ter pomanjkanje razpoložljivih
podatkov so pogojevali uporabo enostavnejših metod vrednotenja, metode tržnih cen, metode potnih
stroškov in metode prenašanja koristi.
10
2.
LOVRENŠKA JEZERA IN OKOLICA
2.1. Geografska lokacija in kratek opis
Visoko barje Lovrenška jezera z 11 do 22 jezerci (odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode) leži na
kopastem slemenu imenovanem Planinka, med Planiko (1.392mnm oziroma metrov nadmorske višine)
in Mulejevim vrhom (1.533mnm) v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Jezerca so kotanje s
površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2m (Martinčič in Piskernik, 1985). Najvišje jezerce leži
na višini 1.520mnm, najnižje pa na višini 1.510mnm (Digitalni model ..., 2009). Analizirana površina
Lovrenških jezer je 88,96ha, in zajema naravno vrednoto Lovrenška jezera (Register naravnih vrednot
..., 2010; Pravilnik o spremembah ..., 2010). Na območju je postavljen lesen razgledni stolp, skozi južni
del je speljana brunčana pot. Lovrenška jezera so najjužneje ležeče visoko barje v Evropi na silikatni
podlagi in največje barje v Sloveniji (Martinčič in Piskernik, 1985). So manjši del gozdnega rezervata z
imenom Lovrenška jezera, velikega 513,92ha (Uredba o varovalnih gozdovih ..., 2010). Gozdni rezervat
obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom (Mrakič in Vomer, 1985). Lovrenška
jezera so tudi naravna in turistična znamenitost Pohorja.
Slika 1: Položaj analiziranega območja
Vir: Geopedija, 2010
11
Slika 2: 3D karta Lovrenških jezer
12
2.2. Nastanek
Nastanek visokih in prehodnih barij pri nas še ni povsem pojasnjen. Barja na karbonatni podlagi so
nastala iz ledeniških jezer, ki so se postopoma spreminjala preko nizkega v visoko barje. Pohorska
barja so nastala na nanosih mineralno revnih glinastih peskov – predvidevajo, da se je organogena
sedimentacija začela v začetku atlantika, pred približno 7.000 leti. Zaradi silikatne podlage je najbrž
sprva nastajalo prehodno in šele zatem visoko barje. Na podlagi morfologije predstavlja grebensko
barje. Največja debelina šote je na vrhu grebena Planinka in znaša 290 cm, na obe strani pobočja pa se
debelina postopno manjša. Značilen izgled dajejo večja in manjša distrofna jezerca, 20 po številu. Vsa
so nastala sekundarno v šoti zaradi erozije, opazno pa je, da se nekatera še povečujejo (Martinčič,
1996). Šotni mah in šota imata veliko sposobnost zadrževanja vode.
V primerjavi z barji na karbonatni geološki podlagi je ombrotrofna flora revnejša, več pa je minerotrofnih
vrst. V vegetacijskem pogledu je barje doseglo najvišjo razvojno stopnjo, saj je v celoti pokrito z
združbami šotnih mahov in ruševja. Vendar je najprimitivnejša tovrstna združba Pino mugoSphagnetum fusci razvita le kot nekaj metrov širok pas okrog jezerc. V nasprotju z visokimi barji na
karbonatni podlagi se je ruševje naselilo na barje šele pred kakimi 300 do 500 leti, saj so njegova
pelodna zrna samo v zgornjega pol metra šote. Razen jezerc je erozija razmeroma šibka, zato ni večjih
površin s primitivnejšo, sekundarno nastalo regresivno vegetacijo (Jogan, 2004).
13
2.3. Lastništvo
Na območju Lovrenških jezer prevladujejo državna zemljišča (70%), zemljišč lokalnih skupnosti je 27%,
zasebnih zemljišč pa je zelo malo, in sicer 3%.
Tabela 1: Lastniška struktura Lovrenških jezer
Lastništvo
Površina (ha)
Delež (%)
zasebna zemljišča
2,95
3,31
državna zemljišča
62,40
70,14
zemljišča lokalnih skupnosti
23,61
26,55
SKUPAJ
88,96
100,00
Vir: ZGS, 2010
Slika 3: Lastništvo na analiziranem območju Lovrenških jezer
14
2.4. Pravni statusi območja
Celotna površina Lovrenških jezer spada v ekološko omrežje Natura 2000 – Pohorje (Uredba o
posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000, Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08). Na
Lovrenških jezerih se tako prepletata dva statusa in sicer posebno ohranitveno območje (SCI
SI3000270 Pohorje) ter posebno varstveno območje (SPA SI5000006 Pohorje).
Slika 4: Območja Natura 2000 na analiziranem območju
V Registru naravnih vrednot RS je za območje Pohorja vpisanih 105 območij naravnih vrednot (poligoni)
(61% poligonov ima status naravne vrednote državnega pomena), 165 točkovnih naravnih vrednot in 5
jamskih objektov. 275 naravnih vrednot na Pohorju predstavlja 2% vseh naravnih vrednot vpisanih v
register RS (12.154 vpisov oziroma 3.071 naravnih vrednot in 9.083 jam) (ZRSVN projekt NATREG in
Pravilnik o spremembah ..., 2010).
Na analiziranem območju je na podlagi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št.
111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) določenih 5 naravnih vrednot, ki se medsebojno prostorsko prekrivajo in
vsebinsko dopolnjujejo. Za potrebe ekonomskega vrednotenja smo uporabili izjemne lastnosti in redkost
naravne vrednote Lovrenško barje, ki je državnega pomena z botanično, zoološko, ekosistemsko in
hidrološko zvrstjo. Površina naravne vrednote znaša 88,96 ha.
Tabela 2: Naravne vrednote na analiziranem območju (območja)
Ime NV
Pomen
Lovrenško barje
Mulejev vrh barje
državni
lokalni
Kratka oznaka
Visokobarjanski kompleks na slemenu Planinka,
severozahodno od Rogle na Pohorju
Barje na Mulejevem vrhu na Pohorju,
severovzhodno od Mislinje
15
Zvrst
bot, zool, ekos,
hidr
hidr, zool, bot
Površina
88,96
0,77
Mislinja
državni
Radoljna
državni
Planinka - planje
lokalni
Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine,
severovzhodno od Mislinje
Desni pritok Drave, severovzhodno od Lovrenca
na Pohorju
Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na
Planinki na Pohorju, severovzhodno od Mislinje
hidr, zool
0,17
hidr, geomorf
0,53
zool, bot
7,27
Vir: Pravilnik o spremembah ..., 2010
Slika 5: Naravne vrednote na Pohorju in analiziranem območju
Območje Lovrenških jezer je opredeljeno kot gozdni rezervat z Uredbo o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). Varstveni režim gozdnega
rezervata spada v kategorijo 2, kar pomeni, da gre za gozdni rezervat z blažjim režimom varovanja
(dovoljen je obisk gozdnega rezervata po označenih poteh, dovoljeno je vzdrževanje poti, kot so učne,
gozdne ter vzdrževanje informacijskih tabel). Površina gozdnega rezervata Lovrenška jezera je po
zadnji spremembi uredbe (iz leta 2010) 513,92ha.
16
Slika 6: Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška barja
Južni del Lovrenških jezer spada v vodovarstveno območje lokalnega pomena, ki ga je na podlagi
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij (Ur. l. RS, št. 64/04 in 5/06) določila Občina
Zreče z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Ur. l. RS, št.
49/02).
17
2.5. Habitatni tipi
Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema (Uredba o
habitatnih ..., 2003). Habitatni tip je rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema,
povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorsko
opredeljenem območju. Habitatni tip pomeni povsem naravno ali polnaravno kopensko ali vodno
območje s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi značilnostmi (Wikipedia: http://sl.
wikipedia.org/wiki/Habitat_(ekologija).
Habitatni tipi so kartirani po enotni tipologiji (Jogan in sod., 2004). Vsak posamezen HT je opredeljen v
skladu z izdelano tipologijo. Predstavljena tipizacija HT na analiziranem območju temelji na HT, katerih
ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu
Evropske unije.
Spodnja tabela prikazuje habitatne tipe na analiziranem območju.
Tabela 3: Habitatni tipi na analiziranem območju
Koda-HT
Ime habitatnega tipa
Površina (ha)
Delež (%)
HT7110
Aktivna visoka barja
24,75
27,82
HT7140
Prehodna barja
1,12
1,26
HT3160
Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode
0,22
0,25
HT9410
Kisloljubni smrekovi gozdovi
9,36
10,52
HT91D0
Barjanski gozdovi
37,31
41,94
HT6230
Vrstno bogata travišča - Nardetum
9,99
11,23
Ostalo
6,2
6,97
Skupaj
88,96
100,00
Vir: ZRSVN, projekt NATREG
Slika 7: Deleži površin habitatnih tipov
Vir: Baze podatkov ZRSVN, dec 2010
Slabo polovico analiziranega območja Lovrenških jezer pokrivajo barjanski gozdovi, in sicer 42%,
aktivna visoka barja zavzemajo 28% celotne površine, kisloljubni smrekovi gozdovi 11%, ravno tako tudi
vrstno bogata travišča.
18
Slika 8: Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer
19
2.6. Relief
Lovrenška jezera se raztezajo med 1.490 in 1.528m nadmorske višine. V območju do višine 1.500m je
7,4% celotnega prostora, do 1.510m 42,5%, pri 1.520m znaša ta vrednost 90,8%. Ovršje Lovrenških
jezer predstavlja sorazmerno uravnan greben, ki poteka v smeri sever, severozahod. Najvišje leže
območje se nahaja južno od razglednega stolpa. Vodne leče leže na grebenskem delu, na nadmorski
višini med 1.510 in 1.520m (Digitalni model ..., 2009).
Grafikon 1: Število celic digitalnega modela reliefa (DMR 12,5) glede na nadmorsko višino (enota za zajem
celice je 1 višinski m)
število celic (frekvence)
400
350
300
250
200
150
100
50
0
1490
1495
1500
1505
1510
1515
1520
1525
1530
nadmorska višina (m)
Vir: ZRSVN, projekt NATREG
* Rdeč krog predstavlja območje nahajanja vodnih leč - jezerc.
Slika 9: Višinski pasovi (korak = 1meter)
20
2.7. Geološka podlaga
Najmlajše sedimentne kamenine predstavljajo barjanski sedimenti, ki izvirajo iz kvartarja. Pojavljajo se
kot posamezni manjši oziroma večji otoki znotraj tonalitnega kompleksa (področje Lovrenških jezer,
Črnega jezera, Mihove mlake, Ribniškega jezera) (Gams, 2008).
2.8. Talne razmere
Najbolj razširjena so tla na silikatnih kameninah, in sicer tipa organogena močvirna tla (histosol), ki so
se razvila na reliefnih depresijah s stalno suficitno vlago v celotnem profilu v hladni humidni klimi. Imajo
A-T-G profil. T profil je šotni horizont z različno stopnjo razkroja organskih snovi, rjave ali rumene barve.
Tla so zelo kisla in siromašna z bazami, oligotrofna. Njihov absorpcijski kompleks ps je neobičajno
visok. Poseljujejo jih različne združbe šotnih mahov iz rodu Sphagnum, Polytrichum in drugi z nadraslimi
posamičnimi drevesi iglavcev (Naravni park Pohorje …, 1993).
Tla na silikatu so pri razgolitvi zelo neodporna proti vodni eroziji in so slabo propustna. Odraz silikatnih
tal so svojevrstne vegetacijske združbe, kot npr. kisloljubna bukovja, acidofilna smrekovja. Glede na
silikatno podlago so se razvile samostojne gozdne združbe, ki z ustreznim gospodarjenjem zagotavljajo
visoko rodovitnost rastišč in varujejo tla (Cenčič in sod., 2010).
2.9.
Klima
Na ovršju Pohorja je podnebje gorsko, v drugih delih območja zmerno celinsko (Perko in Orožen
Adamič, 2001). Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 1500 metrov je pod -3 °C,
najtoplejšega nad 10 °C. Zniževanje temperature z naraščanjem nadmorske višine je najbolj izrazito
poleti in najmanj pozimi. Na splošno se na Pohorju mešata vpliva atlantske in kontinentalne klime. V
odvisnosti od reliefa so izoblikovane lokalne klime, ki se lahko zelo razlikujejo od splošnih oziroma
povprečnih makroklimatskih razmer. Klimo na Pohorju bi lahko opredelili kot humidno-kontinentalno z
dokaj visokimi letnimi padavinami (Ogrin, 1998). Temperature so na obrobju Pohorja relativno visoke.
Sneg leži tri mesece, ponekod tudi dlje (na grebenih nad 1400mnv tudi do 5 mesecev). Višina padavin
se stopnjuje proti zahodnemu delu gorskega masiva, kjer dosega do 1600mm padavin letno (Cegnar,
1998; Zupančič, 1998).
Tabela 4: Prikaz klimatskih parametrov za ovršje Pohorja
Leto
Povp. letna
temp.
( st.Celzija)
Količina Povp. višina Skupna višina Trajanje snežne Povp. min. Povp. maks.
padavin snega (celo leto) snežne odeje
odeje
temp.
temp.
(mm)
(mm)
(mm)
(dni)
1987
4.1
1630
22.5
8217
162
1988
4.5
1350
14.8
5421
163
1990
5.2
1480
7.6
2785
98
1992
4.9
1160
12.1
4426
167
Vir: HMZS - Ročna meteorološka postaja Rogla, 1.520 mnv., delovala od 1987-1993
21
( st.Celzija) ( st.Celzija)
-19.4
-13.0
-9.3
-14.9
20.4
21.0
18.1
21.6
Slika 10: Povprečne letne višine padavin za območje ovršja Pohorja
Vir: MOP-Agencija RS za okolje, september 2008 (http://gis.arso.gov.si/mpportal/)
2.10. Hidrološke razmere
Hidrološke razmere so najtesneje povezane z neprepustno kameninsko podlago. Padavin je na
območju Pohorja enkrat manj kot npr. v Julijcih, vendar se je tu razvilo najgostejše, najizdatnejše in
najbolj stanovitno vodno omrežje v Sloveniji. Za pohorske potoke je značilna enakomerna vodnatost in
ugodno razmerje med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami. Izvire in barja najdemo že na samem
ovršju, pobočja pa so prepredena s številnimi strugami manjših in večjih potokov. Med najbolj znanimi
so Velka, Radoljna, Lobnica, Bistrica, Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Večina pohorskih voda pripada
porečju Drave, le manjši del, 10 % povodja, pa odteka v Savo (Hudinja in Paka).
Na prostorski razpored padavin najmočneje vpliva relief. Zaradi neprepustne geološke osnove odtekajo
padavinske vode po površini in ustvarjajo zelo izdatno mrežo površinskih vod. Izviri in potoki se
postopoma združujejo v večje potoke s strmim padcem in mnogimi večjimi ali manjšimi slapovi: Mali in
Veliki Šumik, Bistriški vintgar, Framski slap, Bistriški šum, Radoljna. Na prehodu iz povirnega v srednji
del so potoki mestoma zarezali globoke in strme doline, ki imajo skoraj kanjonski značaj. Potoki imajo
visoko vodo spomladi (taljenje snega) in jeseni (zmanjšana evaporacija, močne padavine). Takrat se
pokaže ob nevihtah hudourniški značaj potokov. Velik energijski potencial potokov so z mlini in žagami
izkoriščali že v preteklosti, danes pa ga izrabljajo male hidroelektrarne (npr. mHE Mislinjski jarek).
22
Na območju Pohorja se nahaja 70 večjih in manjših vodotokov s krajšimi pritoki ter 87 jezerc. Glavni
hidrološki pojav Pohorja so barja. Najpomembnejša so Lovrenška jezera, Ribniško jezero in barja na
Bojtini. Pod Velikim vrhom je Črno jezero ki so ga umetno zajezili za potrebe plavljenja lesa po lobniški
Riži, kjer so spravljali les v dolino v letih med 1838 in 1959.
Na analiziranem območju imata Radoljna in Mislinja dva izmed njunih mnogih izvirov (glej poglavje
pravni statusi, naravne vrednote).
Slika 11: Vodna telesa in VVO na analiziranem območju
Podzemnega odtoka na Pohorju zaradi neprepustne hribine in tankega vodonosnega sloja praktično ni.
Značilni so številni, vendar malo izdatni izviri, katerih značilnost je, da skoraj nikoli ne presahnejo.
Izdatnost izvirov je ocenjena povprečno na 21 l/s/km2. V mnogih primerih je kvaliteta vprašljiva zaradi
tanke preperinske vodonosne plasti, ki dopušča potencialno možnost okužbe.
Večina padavin odteče s Pohorja kot površinski odtok. Letni odtočni koeficient znaša v povprečju cca
0,50, ob sušnih letih cca 0,30 in ob mokrih letih preko 0,60 (vse Naravni park Pohorje …, 1993).
23
2.11. Vegetacija
V splošnem z gozdnimi sestoji označujemo populacijo gozdnega drevja, ki raste na določeni gozdni
površini in se loči od drugih oblik vegetacije. V ožjem pomenu besede se »sestoj« uporablja kot
prostorska enota, ki se po določenih znakih razlikuje od okolice. V sedanjem procesu
gozdnogospodarskega načrtovanja so prostorsko opredeljeni gozdni sestoji inventurne in hkrati tudi
načrtovalne enote. Členitev na posamezne sestoje (klasifikacija) je odvisna od same teksture gozda,
merila, v katerem obravnavamo gozdne sestoje, lahko pa tudi od namena in intenzivnosti načrtovanja v
konkretni gozdnogospodarski enoti.
Na analiziranem območju se nahaja 20 sestojev, ki so prostorsko umeščene v tri gozdnogospodarska
območja: Celje, Slovenj Gradec in Maribor (Vektorska baza sestojev ..., 2010). Večina obravnavanih
sestojev leži tako izven kot znotraj območja, zato smo pri analizi stanja lesne zaloge v posameznem
sestoju upoštevali velikost lesne zaloge na delu sestoja, ki leži znotraj območja. Prikazana lesna zaloga
za posamezen sestoj lahko od realne lesne zaloge odstopa za ±20%, zato jo poenostavljeno
poimenujemo ocenjena lesna zaloga.
Tabela 5: Ocenjena lesna zaloga v sestojih na analiziranem območju v m3
GGO
ODSEK
SESTOJ
LZIGL
LZLST
LZSKU
09
37377A
G002
429
0
429
09
37377B
G001
250
0
250
09
37377B
G003
169
0
69
09
37378A
G001
1.413
0
1.413
09
37378A
G002
29
0
290
09
37 78B
G001
480
0
480
09
37378B
G002
607
0
607
09
37378B
G003
86
0
86
11
01040A
1000
2.703
57
2.760
11
01040B
1000
1.005
0
1.005
11
01041
1000
128
0
128
12
10138A
V419
135
0
135
12
10139A
V261
2.190
0
2.190
12
10139A
V262
39
0
39
12
10139A
V416
575
0
575
12
10142A
V281
411
0
411
12
10142C
V411
569
0
569
12
10142C
V413
2.416
0
2.416
12
11125A
L439
166
50
216
12
11125D
L415
308
49
356
14.369
156
14.524
SKUPAJ
Legenda:
LZIGL – lesna zaloga iglavcev
LZLST – lesna zaloga listavcev
LZSKU – lesna zaloga skupaj
Vektorska baza odsekov gozdov v Sloveniji – stanje 2010, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije
Vektorska baza sestojev gozdov v Sloveniji – stanje 2010, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije
24
Ocenjena skupna lesna zaloga drevja in grmičevja (skupaj z vejevjem) je 14.500m3 ±20%. Večinoma
gre za les, ki je primeren zgolj za lesno biomaso. V lesni zalogi prevladuje les iglavcev (smreka, rušje) in
predstavlja okrog 99% skupne lesne zaloge. Ocenjena lesna zaloga ne upošteva biomase oz. volumna
zelenih listnih organov (iglice, listi). Najnižje lesne zaloge se nahajajo na območju ruševij – osrednjih
delih barjanskih površin.
Slika 12: Sestojna karta z intervalnimi lesnimi zalogami na analiziranem območju NV Lovrenška jezera
25
2.12. Rastlinstvo in živalstvo
Območje Lovrenških jezer predstavlja na osnovi posebnega varstvenega območja Natura 2000 (SPA)
»Pohorje« (SI5000006) in posebnega ohranitvenega območja (SCI) »Pohorje« (SI3000270), življenjski
prostor naslednjim kvalifikacijskim živalskim vrstam:
črna žolna (Dryocopus martius),
divji petelin (Tetrao urogallus),
gozdni jereb (Bonasa bonasia),
koconogi čuk (Aegolius funereus),
mali skovik (Glaucidium passerinum),
ruševec (Tetrao tetrix),
triprsti detel (Picoides tridactylus),
veliki pupek (Triturus carnifex),
hribski urh (Bombina variegata).
Izmed omenjenih vrst je območje še posebej pomembno za vrste:
ruševec (Tetrao tetrix),
divji petelin (Tetrao urogallus),
koconogi čuk (Aegolius funereus),
mali skovik (Glaucidium passerinum).
Varstveni cilji za vrste so:
ohranitev obstoječega obsega in vsaj obstoječih ekoloških značilnosti gozdov.
zagotovitev miru okoli gnezdišč, zlasti na vznemirjanje občutljivih vrst.
Ruševec, koconogi čuk in mali skovik (slednji dve vrsti pripadata skupini sov) so nosilne vrste za
območje Natura 2000 SPA Pohorje. Širše območje Lovrenških jezer danes predstavlja osrednji habitat
(bivališče) ruševca na Pohorju. Iz vidika povezanosti habitata vrste imajo Lovrenška jezera odločujočo
vlogo saj povezujejo vsaj dve habitatni krpi. Območje se ponaša z močnim rastitvenimi mesti, kjer
obenem rasti (dvori) vsaj pet samcev. Gledano na celotno območje Pohorja, so Lovrenška jezera z
okolico bivališče vsaj ½ lokalne populacije vrste. V zimskem obdobju predstavlja območje še posebej
njen južni del zimovališče vrste in ga smatramo kot mirno cono. Kakovost in specifičnost življenjskega
okolja na obravnavanem območju pogojuje lokalno močne populacije koconogega čuka in malega
skovika. Na območju Pohorja je populacija malega skovika ocenjena na 25-45 parov, populacija
koconogega čuka na 25-60 parov. Ocenjujemo, da je na območju Lovrenških jezer 3-5 parov malega
skovika in 1-2 para koconogega čuka, kar izrazito presega povprečje. Območje se ponaša tudi z divjim
petelinom. Čeprav je teritorij divjega petelina precej večji kot analizirano območje, je tod stalno prisoten.
V zimskem obdobju ima območje, podobno kot pri ruševcu, funkcijo zimovališča. Od ostalih živalskih
vrst omenjamo dve vrsti dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.
26
Med zanimivejše živalske vrste, ki so vezane na to okolje omenimo vrste ptic npr. severnega kovačka,
planinsko pevko in brezovčka, ki so pravzaprav vse gnezdilke visokega severa. Na območju občasno
gnezdi sloka (edina znana gnezdenja te vrste pri nas), pojavlja se planinski orel, sokol škrjančar. Na
okoliških traviščih najdemo vrsto metulja – borovničevo bleščavko, ki je na nivoju države prisotna zgolj
na skrajnih grebenskih legah Zahodnega Pohorja. Flora barij je prav tako specifična in velja za
posebnost. Tod uspevajo npr. mesojeda rosika, barjanska kopišnica, razni šotni mahovi, munci ipd.
Območje se ponaša tudi z markantnejšimi vrstami kot je npr. planinski zajec; v jesenskem obdobju
lahko opazujemo jelena, pa tudi predstavnika skališč – gamsa. V vsakem oziru predstavlja območje z
vidika pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi ohranjenosti življenjskih okolij posebnost in identiteto
Pohorja kot tudi širše (Vir: ZRSVN, projekt NATREG).
27
2.13. Socialno ekonomske značilnosti
2.13.1. Občine, ki mejijo na analizirano območje
Celotno območje Pohorja teritorialno pokriva šestnajst občin, tu obravnavamo le občine na analiziranem
območju Lovrenških jezer.
Tabela 6: Površine občin, delež površin glede na celotno območje Pohorja in glede na analizirano območje
Statistična regija
Občina
Površina (ha)
Delež (%)
Delež analiziranega
območja (%)
32,0
Podravska
Lovrenc na Pohorju
8.300,89
10,8
Koroška
Mislinja
6.974,64
9
39,7
Koroška
Ribnica na Pohorju
5.931,60
7,7
Savinjska
Zreče
4.213,63
5,5
2,1
26,3
Vir: Vektorska baza katastrskih …., 2004.
Občina Lovrenc na Pohorju je del podravske statistične regije in meri 84km2, Občini Mislinja in Ribnica
na Pohorju sta del koroške statistične regije, prva meri 112km2, druga pa 59km2, Občina Zreče pa je del
savinjske statistične regije in meri 67km2.
Največji del površine Lovrenških jezer je v občini Mislinja (39,7% celotne površine) sledita ji Lovrenc na
Pohorju (32,0%), občina Zreče z 26,3% in Ribnica na Pohorju z 2,1%. (Vektorska baza katastrskih ….,
2004).
Slika 13: Občine na analiziranem območju
28
2.13.2. Prebivalstvo
Na podlagi demografskih kazalcev za občine, ki pokrivajo področje Pohorja, je bilo ugotovljeno, da se
največja gostota prebivalstva pojavlja na vzhodu (občine Maribor, Hoče – Slivnica, Rače – Fram, Ruše,
Oplotnica). Vse te občine imajo največjo poselitev ob vznožju Pohorja, prebivalci teh občin pa so vezani
predvsem na delovna mesta v MO Maribor, ki je drugo največje mesto v državi.
Najmanj poseljeno je območje nad 1.000mnv, število prebivalcev pa narašča z nižanjem nadmorske
višine. Gostota prebivalcev lahko doseže število preko 750 prebivalcev/km2 (Maribor, Ruše, Slovenska
Bistrica).
Tabela 7: Demografski kazalci občin, na analiziranem območju Lovrenških jezer
Ime
občine
Število
preb.
Slovenija 2.032.362
Lovrenc
na
3.120
Pohorju
Število
Gostota
2
(preb/km ) moških
Število
žensk
100 1.003.945 1.028.417
Št. delovno Število
Naravni Skupni aktivnih
zap.
prirast
prirast prebivalcev oseb
3.509 22.093
879.257 789.863
Število
registriranih
brezposel.
oseb
63.216
Povp.mes.
bruto
plača na
zaposl.
Število
osebo (€) podjetij
Prihodek
podjetij
(v 1.000€)
1.391 152.541 95.786.283
37
1.565
1.555
0
-24
1.300
417
152
1.161
130
22.898
Mislinja
4.703
42
2.360
2.343
23
14
2.056
507
120
1.284
235
41.068
Ribnica
na
Pohorju
1.228
21
626
602
5
6
458
87
56
1.220
53
4.966
Zreče
6.492
97
3.330
3.162
26
93
3.009
4.180
217
1.200
396
333.111
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (Statistični podatki na dan 31.12.2008)
2.13.2.1. Lovrenc na Pohorju
Konec leta 2008 je imela občina približno 3.200 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine
je živelo povprečno 37 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100
prebivalcev na km2).
Število živorojenih je bilo enako številu umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v
tem letu enak nič (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih,
ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -7,6.
Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -7,6
(v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 41,8 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije
(41,3 leta).
Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 59% delovno aktivnih, kar je manj od
slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,5%
registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kot
v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za
približno 17% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14%.
Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (200€ na prebivalca) je bila nižja od
slovenskega povprečja (3.165€ na prebivalca).
29
2.13.2.2. Mislinja
Konec leta 2008 je imela občina približno 4.700 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine
je živelo povprečno 42 prebivalcev.
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,9 (v Sloveniji
1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.
Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -1,9. Seštevek naravnega
in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 3,0 (v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 39,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije
(41,3 leta).
Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 61% zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj.
delovno aktivnih), kar je manj od slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je
bilo v povprečju 5,5% registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7%). Med
brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za
približno 8% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7%.
2.13.2.3. Ribnica na Pohorju
Konec leta 2008 je imela občina približno 1.200 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine
je živelo povprečno 21 prebivalcev.
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,0 (v Sloveniji
1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.
Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 0,8. Seštevek naravnega in
selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,8 (v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 41,6 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije
(41,3 leta).
Med delovno sposobnim prebivalstvo je bilo približno 52% delovno aktivnih, kar je manj od slovenskega
povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,8% registriranih
brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini
slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za
približno 12% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 9 %.
2.13.2.4. Zreče
Konec leta 2008 je imela občina približno 6.500 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine
je živelo povprečno 97 prebivalcev.
Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej
v tem letu pozitiven, znašal je 4,0 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje
od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej
pozitiven, znašal je 10,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil
pozitiven, znašal je 14,3 (v Sloveniji 10,9).
30
Povprečna starost občanov je bila 38,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije
(41,3 leta).
Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 64% delovno aktivnih, kar je več od slovenskega
povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 6,7% registriranih brezposelnih
oseb, to je enako povprečju v državi. Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več
žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za
približno 14% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10%.
2.13.3. Poselitev
Na podlagi evidence hišnih številk (datum poizvedbe: 01.03.2010) je na območju Pohorja 9.331
objektov. Največ objektov se nahaja v občini Slovenska Bistrica (cca 25%), ki je tudi po površini
največja občina na Pohorju, sledita ji MO Maribor (cca 14%) in MO Slovenj Gradec (cca 9%) (Vektorska
baza RPE ..., 2010). Na analiziranem območju ni poselitve. Najbližji namestitveni objekti se nahajajo na
širšem območju Rogle in Ribniške koče.
Slika 14: Razporejenost poselitve na podlagi evidence hišnih številk na Pohorju in analiziranem območju
Tabela 8: Evidenca hišnih številk na območju Pohorja po posameznih občinah
Občina
Število hiš (N)
Delež (%)
Lovrenc na Pohorju
740
7,93
Mislinja
407
4,36
Ribnica na Pohorju
352
3,77
Zreče
540
5,79
Vir: (Vektorska baza RPE ..., 2010)
31
2.14. Storitve Lovrenških jezer z okolico
2.14.1. Ekološke in socialne storitve1
Večidel obravnavanega območja predstavlja gozdni rezervat. Ti gozdovi nimajo poudarjene
lesnoproizvodne storitve. S prekrivanjem storitev prikazujemo površine gozdnega prostora s
poudarjenimi skupinami storitev (ekološke, socialne), ki so prikazane v tabeli.
Funkcije (storitve) gozdov so ovrednotene s tremi stopnjami poudarjenosti:
1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;
2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;
3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.
(Pravilnik o načrtih za ..., 2010).
Na analiziranem območju so poudarjene ekološke storitve (varovalna, storitev ohranjanja biotske
raznovrstnosti, hidrološka in klimatska storitev), socialne storitve (higiensko-zdravstvena, rekreacijska,
turistična, varovanje naravnih vrednot, poučna, raziskovalna, estetska), v manjši meri proizvodne
storitve (lesnoproizvodna, lovnogospodarska).
Slika 15: Karta storitev – poudarjenost skupin ekoloških in socialnih funkcij na analiziranem območju
1
Imenovanje ekoloških in socialnih funkcij je v tem poglavju povzeta po Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. V nadaljevanju smo zaradi poenotenja namesto termina funkcija uporabljali termin storitev. 32
Tabela 9: Površine analiziranega območja s poudarjenimi skupinami storitev
Funkcije
Gozdni prostor
(ha)
Ekološka in socialna funkcija na 1. stopnji
Negozdni prostor (ha)
Skupaj (ha)
71,60
12,26
83,86
Ekološka funkcija na 1. stopnji, socialna na 2. stopnji
1,00
0
1,00
Ekološka funkcija na 1. stopnji, socialna na 3. stopnji
0,82
0
0,82
Ekološka funkcija na 2. stopnji, socialna na 1. stopnji
3,25
0
3,25
76,67
12,26
88,93
Skupaj (ha)
Vir: Vektorska baza funkcij …, 2010)
Proizvodna storitev na 1. in 2. stopnji se nahaja na površini 5,07ha. Gre za območja, kjer ekološka in
socialna storitev obenem nista na 1. stopnji poudarjenosti. V gozdovih, kjer so poudarjene ekološke in
socialne storitve in je hkrati območje lesnoproizvodnih gozdov, je potrebno pri gospodarjenju upoštevati
usmeritve za poudarjene storitve. Za posamezna območja so potrebne prilagoditve gospodarjenja z
gozdom, ki so natančno opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih enot. Izvajanje usmeritev in ukrepov
se načrtuje z gozdnogojitvenimi načrti.
33
2.14.2. Turizem
Turizem je dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja
prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov in tam nekaj časa tudi ostanejo, vendar manj kot
eno leto brez prekinitve. Je dejavnost, ki prispeva h gospodarskemu, družbenemu in socialnemu razvoju
posameznega kraja in države kot celote. Skupaj z gostinstvom ustvarjata pomemben delež bruto
domačega proizvoda in hkrati zagotavljata številna delovna mesta v državi.
Lovrenška jezera ležijo na nadmorski višini preko 500m, zato se po merilih o turističnih krajih uvrščajo
med gorske kraje. Zaradi edinstvenih naravnih značilnosti in lepega razgleda na zadravski Kozjak in
avstrijske Alpe so izredno zanimiva in priljubljena izletniška točka. Preko njih vodi slovenska planinska
transverzala, ki poteka od Maribora do Ankarana in dve planinski poti (planinska pot 1: Hotel Planja Ostrušcica - Lovrenška jezera - Jezerce - Pesek - Hotel Planja (18km, 4,5 ure hoje) in planinska pot 2:
Hotel Planja - Lovrenška jezera - Ribniško jezero - Ribniška koca - Hotel Planja (20km, 7 ur hoje)).
Najbližji dostop do Lovrenških jezer, kjer je tudi razgledni stolp in preko katerega je speljana lesena
brvna pot, je iz gorskega turističnega središča Rogla (slaba ura hoje), iz Ribniške koče pa je dve uri
hoda (http://unior.inetis.com/pohodne-poti-na-rogli?doc=11430&print=11691/, Hribi net).
Namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, ki
se nahajajo v širši okolici Lovrenških jezer so:
Planinske koče: Mariborska koča, Ruška koča pri Arehu, Koča na Klopnem vrhu, Grmovškov dom
pod Veliko Kopo, Ribniška koča na Pohorju, Planinska koča na Pesniku, Koča Planinc na Pohorju,
Koča pod Kremžarjevim vrhom, Koča na Žavcarjevem vrhu, Planinski dom Kozjak, Planinski dom
Košenjak, Dom na Paškem Kozjaku in Dom na Boču;
Hoteli: Bolfenk, Arena, Areh, Videc, Veter, Planja, Rogla …
Osnovni razlog za prihod na Lovrenška jezera so počitnice, sprostitev ali razvedrilo (SURS, 2009).
S turističnimi ponudniki smo ocenili, da je na območju Pohorja v turistični dejavnosti zaposlenih med 1.300 in
1.400 oseb, in sicer na Mariborskem Pohorju okrog 6002, na Zreškem Pohorju okrog 6003 in na Kopah okrog 100
zaposlenih v podjetju VABO (in še manjši ponudniki) (Lešnik Štuhec, 2010).
V tabelah v nadaljevanju se nahajajo podatki o zmogljivostih, prihodih in prenočitvah turistov po
občinah, ki se nahajajo na območju Pohorja po podatkih SURSa, Planinskega društva Paloma in
Uniorja d.d. Program turizem in podatki pridobljeni s študijo turizma (Lešnik Štuhec, 2010).
2
Terme Maribor d. d. 300 od 500 zaposlenih, ŠC Pohorje 100, Hotel veter 10, RTC Jakec 12, Ribniško Pohorje 12 in drugi manjši ponudniki. 3
400 v UNIOR d.d. Program turizem in 200 pri manjših ponudnikih. 34
Tabela 10: Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po posameznih občinah na Pohorju
2008
2009
Zmogljivosti Zmogljivosti Prihodi
Prenočitve Zmogljivosti Zmogljivosti Prihodi
Prenočitve
- ležišča - ležišča turistov - turistov - ležišča - ležišča turistov - turistov Občina
SKUPAJ
stalna
SKUPAJ SKUPAJ
SKUPAJ
stalna
SKUPAJ SKUPAJ
Zreče
1.938
1.608
64.506
250.230
1.942
1.643
58.232
228.840
Hoče - Slivnica
1.648
1.395
24.580
82.088
1.300
948
22.561
76.427
Lovrenc na Pohorju
7
7
z
z
23
23
z
z
Mislinja
517
511
9.302
33.146
553
547
10.577
29.278
Ribnica na Pohorju
98
95
860
1.036
168
155
1.323
2.026
Ruše
462
352
2.690
7.453
462
342
4.264
9.256
Slovenska Bistrica
600
555
8.971
22.471
593
558
8.796
21.713
Vitanje
6
6
z
z
15
15
z
z
Vuzenica
30
30
z
z
30
30
z
z
Maribor
2.121
2.075
90.050
205.085
2.280
2.227
90.293
203.615
Dravograd
180
158
z
z
181
157
z
z
Oplotnica
8
8
z
z
8
8
z
z
Podvelka
Rače - Fram
29
27
z
z
43
41
z
z
Radlje ob Dravi
75
65
z
z
79
69
z
z
Skupaj
7.719
6.892 200.959
601.509
7.677
6.763 196.046
571.155
Vir: SURS, 2008 in 2009
Razlaga spremenljivk:

Prihodi turistov v nastanitveni objekt so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tam
prijavijo. Štejejo se vse osebe ne glede na starost, torej tudi otroci in tudi če so njihove prenočitve brezplačne;

Prenočitev je vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali
ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna). Število prenočitev se izračuna po državni
pripadnosti turista glede na njegov potni list in po mesecu, v katerem je turist prenočil oz. prenočeval v
turističnem objektu. Običajno se datum prihoda razlikuje od dneva odhoda. Oseba ne sme biti hkrati prijavljena
v dveh nastanitvenih objektih;

Stalna ležišča so tista, ki so redno pripravljena za oddajanje turistom.
Tabela 11: Statistika nočitev RTC Rogla
Obdobje
od 01.12.1999 do 31.03.2000
od 01.12.2000 do 31.03.2001
od 01.12.2001 do 31.03.2002
od 01.12.2002 do 31.03.2003
od 01.12.2003 do 31.03.2004
od 01.12.2004 do 31.03.2005
od 01.12.2005 do 31.03.2006
od 01.12.2006 do 31.03.2007
od 01.12.2007 do 31.03.2008
od 01.12.2008 do 31.03.2009
od 01.12.2009 do 31.03.2010
od 01.04.2000 do 30.11.2000
od 01.04.2001 do 30.11.2001
od 01.04.2002 do 30.11.2002
od 01.04.2003 do 30.11.2003
od 01.04.2004 do 30.11.2004
od 01.04.2005 do 30.11.2005
od 01.04.2006 do 30.11.2006
od 01.04.2007 do 30.11.2007
Povprečje
Prijave Nočitve dni
12.855 64.130
4,99
11.357 34.004
2,99
12.321 58.263
4,73
12.269 58.334
4,75
12.014 57.941
4,82
13.508 61.360
4,54
14.567 63.225
4,34
13.562 56.898
4,20
15.853 65.117
4,11
14.299 60.421
4,23
15.138 60.292
3,98
7.703 24.271
3,15
9.457 28.209
2,98
8.438 32.650
3,87
9.699 34.904
3,60
9.510 29.853
3,14
12.096 36.549
3,02
11.946 36.467
3,05
13.943 42.924
3,08
35
najpogostejši prihodi po
državah
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, It. Mak.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Madž.
Hrvaška, Nem.
Hrvaška, It.,Nem.
Hrvaška, Fra., It.,Nem.
Hrvaška, Fra., Nem., It.
Hrvaška, It., Nem.
Hrvaška, It., Nem.
Hrvaška, It., Fra.,Nem.
Hrvaška, It.,Nem., Fra.
od 01.04.2008 do 30.11.2008 13.270
od 01.04.2009 do 30.11.2009 12.035
od 01.04.2010 do 30.11.2010 11.357
38.543
35.054
34.004
2,90 Hrvaška, It., Nem., Srbija
2,91 Hrvaška, It., VB
2,99 Hrvaška, It.,Nem., Mak.
Vir: Unior d.d. Program turizem, december 2010
Tabela 12: Nočitve in enodnevni obiskovalci Ribniške koče
Leto
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Enodnevni
Nočitve obiskovalci
4.503
6.546
6.788
5.880
4.579
5.124
3.401
4.712
3.722
3.672
3.484
4.704
3.302
4.888
3.426
4.479
4.197
3.740
4.197
3.855
Vir: Planinsko društvo Paloma. Knjiga obiskovalcev Ribniške koče na Pohorju, december 2010
Tabela 13: Prenočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010
Nočitve/ povprečna
doba bivanja
S in V del
J del
Z del
2008
186.664 / 2,8 dni
288.812 / 3,8 dni
54.566 / 3,0 dni
Skupaj
530.042
prenočitev
2009
181.236 / 2,8 dni
263.432 / 3,9 dni
44.690 / 3,2 dni SG / 3,5 dni
Mislinja
489.358 prenočitev
2010 (januar-avgust)
146.292 / 2,7 dni
204.852 / 3,7 dni
55.107 / 3,0 dni
406.251 prenočitev
Vir: prirejeno po Lešnik Štuhec, 2010
Gorski turistični kraji so med turisti priljubljena destinacija – v zimski sezoni za smučanje, v poletni za
planinarjenje. Število ležišč, prihodov in prenočitev turistov je od leta 2000 do leta 2010 naraščalo. V
obdobju od 2002 do 2009 se je število prihodov in prenočitev turistov na območju Pohorja povečevalo.
V poletnih mesecih so gorski kraji čedalje bolj priljubljeni, saj se je število nočitev v letni sezoni glede na
leto 2000 povečalo za cca 40%, medtem, ko je število nočitev v zimski sezoni celo upadlo, vendar je
število nočitev v zimski sezoni v veliki meri povezano s količino snežne odeje.
Leta 2009 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih na območju Pohorja evidentiranih približno 196.046
prihodov turistov in približno 571.155 njihovih prenočitev (Lešnik Štuhec, 2010 in povečanje za ostale
razpoložljive prenočitvene kapacitete znotraj občin, ki ležijo na Pohorju). V letu 2009 je bilo izvedenih cca
700.000 prevozov z žičniškimi napravami, in sicer 80 % v treh zimskih mesecih (Lešnik Štuhec, 2010). K tem
podatkom je potrebno dodati še grobe ocene o dnevnih obiskovalcih, predvsem izven zimske sezone.
Groba ocena letnega obiska na celotnem Pohoru se ocenjuje na več kot milijon obiskovalcev.
Po podatkih podjetja Unior d.d. Program turizem je bilo največ zabeleženih domačih turistov (povprečno
70% v zimski sezoni in 65% v letni), od tujih turistov pa so bili na prvem mestu hrvaški turisti (povprečno
9,5% v zimski sezoni in cca 4,5% v letni sezoni), veliko je bilo tudi turistov iz Madžarske (povprečno
2,2% v zimski sezoni in slab 1% v letni), Italije (povprečno 1% v zimski in 0,5% v letni), Nemčije
(povprečno slab 1% v zimski sezoni in 4,6% v letni) in Češke (povprečno 7,4% v zimski sezoni in samo
0,1% v letni sezoni). Rezultati analize torej kažejo, da je v povprečju v zimski sezoni največ tujih turistov
iz Hrvaške in Češke, v letni sezoni pa največ iz Nemčije in Hrvaške.
36
V zimski sezoni je bilo povprečno za 70% več nočitev kot v letni sezoni, kar pomeni, da so turisti, ki
obiskujejo Pohorje bolj naklonjeni zimskim športom, kot je smučanje, tek na smučeh, sankanje …
Povprečno so turisti v zimski sezoni prenočili od 4- do 5-krat, v letni sezoni pa od 3- do 4-krat.
2.14.3. Kmetijstvo
Glavno vodilo poselitve Pohorja je bilo nedvomno kmetijstvo, vendar pa kljub temu ne smemo
zanemariti ostalih nagibov, ki so vodili človeka v to krajino. Tu gre predvsem za izkoriščanje gozda
(oglarstvo, izvoz lesa – splavarjenje po Dravi), rudarstvo (kamnolomi), fužinarstvo in steklarstvo.
Na Pohorju so zadnje najviše ležeče kmetije ter seveda njive in njivske površine v višinskem pasu med
1.000 in 1.100m, kar kaže na to, da je bil klimatski faktor tisti, ki je odločal o zgornji meji kmetijske
naseljenosti (Gams, 1959).
Obstajata dva višinska pasova, ki sta najbolj naseljena. Zgornji, ki je značilen zlasti za naselja v
vzhodnem ter severnem delu, leži približno med 750 in 850m, drugi pas večje naseljenosti (od 500650m) pa je značilen za vzhodno in jugovzhodno obrobje. Od tega spodnjega pasu navzdol se
obljudenost poveča le v vzhodnem in jugovzhodnem delu in sicer predvsem zato, ker se tu poljedelstvu
pridružuje vinogradništvo (Naravni park Pohorje …, 1993).
Pohorje spada med tipične predele samotnih kmetij (t. i. celki), ki so postavljene po terasah ter plečatih
hrbtih in širokih sedlih. Razdalja od ene do druge povečini sicer ni velika, le po nekaj sto metrov, vendar
pa le redko stoje v skupinah, razen v nižjih legah na južni in jugovzhodni strani, kjer je na zgostitev
vplivalo vinogradništvo (Gams, 1959).
Rezultati analize podatkov Agencije (ARSKTRP, 2010) nam povedo, da je v letu 2010 na celotnem
območju Pohorja dejavnih še 2186 kmetij (št. kmetijskih gospodarstev, ki ima na območju prijavljene
grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK). Na pilotnem območju (območje Pohorja v
povprečju nad 1000mnv.) je kmetijskih površin v obdelavi približno 1.300ha, kar predstavlja 10% vseh
kmetijskih površin na Pohorju. Na celotnem območju Pohorja glede na analizirano rabo tal prevladujejo
trajni travniki (skoraj 80%), medtem, ko je na pilotnem območju delež trajnih travnikov in pašnikov malo
višji (81,8%). Iz podatkov lahko ugotovimo, da je od približno 1900ha kmetijskih površin na pilotnem
območju v redni kmetijski obdelavi le 1288ha oz. 68% vseh kmetijskih površin. Med neobdelanimi
kmetijskimi površinami je tudi približno 10ha znotraj Lovrenških jezer (analiziranega območja). Travišča
znotraj analiziranega območja so prepuščena zaraščanju in se bodo ob nerabi v naslednjih 10-15 letih
popolnoma zarasla. 6 GERKov, ki se nahajajo v neposredni bližini analiziranega območja ima kmetijsko
rabo trajnih travnikov (št. 1300, površina 27,2ha) in kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem (št.
1800, površina 8,2ha) in so v obdelavi. Ti GERKi so vključeni v kmetijsko okoljske podukrepe
ekološkega kmetovanja in sonaravne reje domačih živali (Borec in sod., 2010; ZRSVN, projekt
NATREG; http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp).
37
Slika 16: GERKi in kmetijsko okoljski podukrepi na analiziranem območju
38
2.14.4. Lov
Območje Pohorja predstavlja življenjski prostor številnim vrstam divjadi. Danes je tu najštevilčnejša
divjad srna, navadni jelen, divji prašič, gams. Prisotne pa so še naslednje ekološko manj vplivne vrste
divjadi: jazbec, poljski zajec, raca mlakarica, navadni polh, sraka, šoja in siva vrana. Ker večjih
plenilcev (občasno območje prečka medved), kot pomembnih regulatorjev številčnosti rastlinojede
divjadi skoraj ni prisotnih, mora to vlogo opravljati človek – lovec (Cenčič in sod., 2010).
V današnjem času se lov nanaša na legalno in kontrolirano dejavnost lovljenja (predvsem) divjih živali,
ki se tako loči od prepovedanega, nenadzorovanega krivolova. Namen trajnostnega gospodarjenja z
divjadjo je (Zakon o divjadi in lovstvu):
z lovom, posegi v populacije in ukrepanjem v njenem življenjskem okolju vzdrževati v ravnovesju
divjad posameznih vrst z okoljem danih življenjskih možnosti za njeno preživljanje;
ohraniti posamezni vrsti divjadi naravno prirojen način življenja v času in prostoru;
ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka;
ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi.
Na celotnem območju Pohorja je 23 lovišč, ki so v upravljanju lovskih družin in lovišče s posebnim
namenom (v nadaljevanju LPN) Pohorje, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije OE Maribor.
LPN se ustanovi z namenom izvajanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja
populacij divjadi in njenega življenjskega okolja.
V LPN je potrebno (Uredba o ustanovitvi lovišč ..., 2004):
• ohranjati celovitost in pestrost lovišč ter biotske raznovrstnosti;
• ohranjati vse vrste divjadi v čim bolj naravni spolni in starostni strukturi, upoštevaje naravno
populacijsko dinamiko;
• ohranjati življenjsko okolje divjadi v ugodnem stanju ter izboljšati življenjsko okolje na tistih
delih, na katerih je stanje manj ugodno, z nadaljnjim izvajanjem ustreznih ukrepov;
• skrbeti za ohranjanje in doseganje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih živalskih vrst ter
njihovih življenjskih prostorov, zlasti tistih, za katere je iz predpisov s področja ohranjanja
narave razvidno, da se najpomembnejša območja za njihovo ohranitev nahajajo znotraj
posameznih lovišč;
• seznanjati in informirati zainteresirano javnosti o življenju divjadi in značilnostih narave v
loviščih;
• upoštevati varstvene usmeritve s področja ohranjanja narave in prostorskih danosti.
Na analiziranem območju Lovrenških jezer, zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo veljajo splošni
varstveni režimi in omejitve po predpisih o ohranjanju narave. Območje Lovrenških jezer ima status
lovne površine in leži znotraj lovišča s posebnim namenom LPN Pohorje. Površina lovišča
obsega 22.162,4ha.
39
Slika 17: Lovišče s posebnim namenom – LPN Pohorje
40
3.
EKONOMSKO VREDNOTENJE
LOVRENŠKIH JEZER
EKOSISTEMSKIH
STORITEV
Ekonomsko vrednotenje mokrišč, zaradi narave ekosistemskih storitev, ni enostavna naloga. Poleg
ekosistemskih storitev za katere obstaja trg in jih je relativno enostavno oceniti, mokrišča zagotavljajo
tudi storitve za katere trgi ne obstajajo ali pa so zelo slabo razviti, zato je te storitve nemogoče
neposredno ekonomsko oceniti.
Alternativni način ocenjevanja vrednosti mokrišč je ugotoviti vrednosti, ki jih različne interesne skupine
pripisujejo različnim ekosistemskim storitvam (kontingenčna metoda). V mnogih primerih je to zapletena
naloga, ki zahteva povezovanje različnih pristopov in metod. Zato se monetarne ocene mokrišč običajno
kombinirajo z bolj kakovostnim raziskovanjem vrednosti, stališč in prednostnih nalog.
Vrednotenja pa v nekaterih primerih pravzaprav sploh ni potrebno opraviti oziroma vsaj ne v zelo izčrpni
obliki, in sicer, ko je očitno, da bo imela ekološka vrednost prednost pred vsemi ostalimi vrednostmi
(ekosistemi uvrščeni v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije z zelo redkimi in
močno ogroženimi endemičnimi vrstami in z malo neposrednih potencialnih ekonomskih koristi za
lokalno prebivalstvo). Problem predstavlja tudi pomanjkanje kvalificiranih strokovnjakov iz različnih
področij, ki bi bili sposobni opraviti izčrpno ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev. Takšna
vrednotenja so tudi izjemno draga, zato se običajno izvaja le hitro, delno ekonomsko vrednotenje, ki pa
je lahko v določenih primerih povsem dovolj, da lahko nosilci odločanja lažje sprejmejo odločitve.
3.1. Razlog za vrednotenje
Namen vrednotenja Lovrenških jezer je splošno ozaveščanje vladnih institucij in širše javnosti o pomenu
ohranjanja in trajnostne rabe storitev mokrišč. Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev, ki jih nudijo
nepoškodovana, naravno delujoča mokrišča družbi je navadno veliko večja od koristi prejete od
spremenjene "bolj cenjene" intenzivne rabe tal, predvsem zato, ker ima koristi od netrajnostne rabe
pogosto razmeroma malo posameznikov in ne družba kot celota.
Na območju Lovrenških jezer se nahaja največje visoko barje, najbolj prepoznavno in obiskano v
Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Ker so Lovrenška jezera zelo pomembna v evropskem
merilu, saj nudijo prostor oziroma habitat ogroženim ali redkim vrstam divjih živali in rastlin, z malo
neposrednih potencialnih ekonomskih koristi za lokalno prebivalstvo, imajo kot taka veliko gospodarsko,
kulturno, znanstveno in rekreacijsko vrednost in je hitro ekonomsko vrednotenje dovolj, da se pokažejo
trendi ali da se dobi vpogled v trenutno stanje.
Cilj obravnavane študije je predvsem opredelitev ekosistemskih storitev, ki jih na lokalni ravni nudi
analizirano območje Lovrenških jezer in njihovo vrednotenje.
Z vrednotenjem ekosistemski storitev Lovrenških jezer želimo oceniti celotno ekonomsko vrednost
(Total economic value – TEV) ekosistemskih storitev obravnavanega ekosistema s ciljem oceniti možne
ekonomske stroške povezane z izgubo ekosistemskih koristi barja.
41
3.2. Opredelitev scenarijev
V študiji sta obdelana dva scenarija:
Scenarij 1: Mokrišča Lovrenških jezer z ohranjanjem
Prevladujejo uravnalne in kulturne storitve medtem, ko imajo oskrbovalne storitve nižjo vrednost.
Zaradi ohranjanja in (ne)rabe na območju gozdnega rezervata in naravne vrednote je mogoče le
omejeno izkoriščanje dobrin – obiskovanje po brunčanih poteh v samem območju jezer, minimalno
izkoriščanje lesa, gozdnih sadežev, lov.

Scenarij 2: Mokrišča Lovrenških jezer brez ohranjanja
Po 2. scenariju se šota neomejeno izkorišča, kar pomeni, da na obravnavanem območju v nekaj
letih zaradi izkopavanja ni več ne gozdarstva, lovstva, ne turizma. Poleg tega se pojavi erozija in
večja nihanja vode ter s tem pomanjkanje vode v sušnih obdobjih. Ključno vlogo imajo po tem
scenariju oskrbovalne storitve, kar pomeni, da je pridobivanje biomase (predvsem šote) in lesa na
prvem mestu, medtem, ko so vse ostale ekosistemske storitve zanemarjene. Pri izračunih smo tako
upoštevali posledice netrajnostne rabe in stroške povezane z izgubo ekosistemskih storitev barja.
3.3. Seznam strokovnih podlag uporabljenih pri vrednotenju
Zaradi časovnih omejitev in razpoložljivih sredstev lastnih anket nismo izvajali. V izračunih v
nadaljevanju smo izhajali iz že zbranih primarnih podatkov o prihodih, nočitvah, obiskih planinskih koč,
podatkov geografskega informacijskega sistema Agencije RS za okolje in prostor, podatkov SURSa,
baz podatkov ZRSVN, podatkov zbranih v okviru projekta NATREG (študij in dokumentacij različnih
organizacij), ter sekundarnih podatkov (znanstvenih in strokovnih člankov). Podrobno je vsa uporabljena
literatura navedena v poglavju »Uporabljena literatura«, uporabna literatura pa v poglavju »Priporočena
literatura«.
3.4. Revizijski okvir
V izračun celotne ekonomske vrednosti smo poskusili zajeti čim več strateško pomembnih
ekosistemskih storitev po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment. Razlogi, da posamezne
ekosistemske storitve niso ovrednotene, so lahko različni, in sicer pomanjkanje podatkov zaradi:
• nepoznavanja biološke povezanosti med ekosistemom in končno koristnostjo;
• nepoznavanja količine oziroma razsežnosti koristi;
• neobstoja trga in zato nezmožnosti pripisovanja monetarnih vrednosti ter
• časovnih in denarnih omejitev pri izvedbi študije oziroma neizvedene ankete in predhodnega
zbiranja podatkov.
Tabela »Revizijski okvir ekosistemskih storitev – po vrstah storitev« se nahaja v prilogi 2.
V tabeli so ekosistemske storitve označene z barvami glede na njihovo strateško pomembnost, ki so jo
prepoznali poznavalci analiziranega območja, in sicer:
• temno zelena barva – strateško najpomembnejše storitve analiziranega območja Lovrenških
jezer;
• svetlo zelena barva – ekosistemske storitve, ki so zmerno strateško pomembne;
• siva barva – storitve, ki so bile spoznane kot strateško nepomembne, ter
• bela barva – storitve, ki jih na analiziranem območju ni ali pa je njihova pomembnost neznana.
V tabeli »Revizijski okvir ekosistemskih storitev« so v stolpcu »Utemeljitev in dokazi« navedene
ekonomske vrednosti po posamezni vrsti ekosistemskih storitev in viri podatkov za izračun te vrednosti.
42
Nekatere ekosistemske storitve zaradi omejenih podatkov niso monetarno izražene, je pa podana
utemeljitev oziroma so vrednosti izražene opisno.
Podporne storitve (nastajanje prsti, primarna produkcija, kroženje hranil in vode, obstoj biotske
raznovrstnosti ter opraševanje) so storitve, ki podpirajo proizvodnjo vseh drugih ekosistemskih storitev,
zato je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo, potrebno za razumevanje končnih koristi, ki
jih zagotavljajo vse druge ekosistemske storitve. Podporne storitve tako niso vključene v revizijski okvir,
kar pa ne pomeni, da niso del celotnega ekosistema oziroma da družbi ne nudijo nobenih koristi, ampak
so navadno vrednotene v povezavi s storitvami, ki jih podpirajo (O'Gorman, S. and Bann, C. (2008) A
Valuation of England's Terrestrial Ecosystem Services, a report to Defra).
Opraševanje, ki v osnovi spada med uravnalne storitve, je v našem primeru obravnavano kot podporna
storitev in je zato vrednoteno v povezavi z drugimi ekosistemskimi storitvami, ki jih opraševanje podpira,
kot na primer proizvodnjo hrane in surovin ter rekreacijo.
Ekosistemske storitve območij s statusom (zavarovana območja narave, Ramsar, svetovna naravna in
kulturna dediščina itd.) ni potrebno monetarno vrednotiti, saj se strateško pomembnost teh storitev lahko
dokaže s pridobljenimi statusi državnih in mednarodnih inštitucij. 3.5. Uporabljene metode
Uporabljene metode za računanje skupne ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev območja
Lovrenških jezer so naslednje:
metoda tržnih cen – ocena neposredne uporabne vrednosti za divjad, pitno vodo, lesno biomaso,
šoto, trofeje, ponor CO2;
metoda potnih stroškov – ocena turistično-rekreacijske vrednosti ekosistemskih storitev;
metoda nadomestnih stroškov – za oceno zaščitne in varovalne vloge območja;
metoda prenosa vrednosti – za oceno ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Ekonomsko vrednotenje ekosistemov je specifične narave, saj se rezultati pozitivnega delovanja
odražajo v daljšem časovnem obdobju (šota nastaja več sto let), rezultati pretiranega izkoriščanja
ekosistema oziroma uničenja pa se pojavijo relativno hitro. Zato je v izračunu neto sedanje vrednosti (v
nadaljevanju NSV) analiziranega območja upoštevano daljše časovno referenčno obdobje 50 let, od leta
2010 do leta 2059. Uporabljena diskontna stopnja za izračun upravičenosti posameznega scenarija je
5%.
43
3.6. Vrste ključnih deležnikov na pilotnem območju
Spodnja tabela prikazuje možne vrste deležnikov, ki lahko uporabljajo storitve, ki jih nudijo mokrišča. Za
analizirano območje Lovrenških jezer so značilne predvsem tiste interesne skupine, ki so v tabeli
označene z zvezdico.
Tabela 14: Interesne skupine mokrišč
neposredni ekstenzivni uporabniki *
neposredni intenzivni uporabniki
neposredni izkoriščevalci
kmetijski proizvajalci
uporabniki vode *
naselja blizu mokrišč
posredni uporabniki *
skupine za ohranjanje narave in naravnih
lepot *
neuporabniki *
neposredno koriščenje produktov mokrišč na trajnostni način
intenzivnejše koriščenje z novimi tehnologijami
onesnaževanje mokrišč s sedimenti ali izkoriščanje mineralnih
virov, gline, šote in peska brez neposredne skrbi za zdravje okolja
izsuševanje in preoblikovanje močvirij v kmetijska zemljišča
uporaba mokrišč kot vir pitne vode, kmetijskega namakanja,
pretoka itd.
mokrišča kot območja za širitev naselij
posredne izkoriščanje storitev mokrišč, kot je zmanjševanje neviht
in mokrišče kot protipoplavni ukrep
skupine, katerih cilj je ohranjanje narave in skupin, ki uživajo ob
prisotnosti rastlinskih in živalskih vrst
uporabniki, ki lahko pripišejo mokriščem notranjo vrednost
Vir: Schuyt, Brander, 2004: 21 (originalno poTurner in sod., 2000)
Vrednotenje lahko vpliva na upravljanje obravnavanega območja, kjer imajo prevladujoč vpliv sektorji, ki
upravljajo s ključnimi naravnimi viri, lokalne skupnosti, turistični centri, regionalne razvojne agencije, itd..
Rezultati študije bodo koristili tudi raziskovalcem in znanstvenikom, šolarjem in študentom, občanom,
NVO, svetovalnim podjetjem, ekonomskemu in gospodarskemu sektorju, medijem, lastnikom zemljišč
na območju, predstavnikom kmetijskega in gozdarskega sektorja, prostorskim načrtovalcem,
investitorjem, predstavnikom turističnega sektorja, … (seznam ključnih deležnikov se nahaja v prilogi 1).
44
3.7. Indikatorji za ocenjevanje celotne ekonomske vrednosti
Celotno vrednost mokrišč določimo s pomočjo treh glavnih tipov vrednosti (De Groot in sod., 2006):
1. Ekološka vrednost
Različni ekosistemi in njihove vrste igrajo različno vlogo pri ohranjanju bistvenih življenjsko pomembnih
procesov, kot je pretvarjanje energije, biogeokemijski ciklusi in evolucija. Velikost ekoloških vrednosti se
izraža skozi različne indikatorje, kot so raznolikost vrst, redkost, ekosistemska celovitost (zdravje),
odpornost ..., in so našteti v spodnji tabeli.
Tabela 15: Ekološki kriteriji vrednotenja in indikatorji merjenja
Kriterij
naravnost / celovitost
(reprezentativnost)
Kratek opis
stopnja človeške prisotnosti v smislu
fizične, kemične ali biološke motnje
raznolikost
raznolikost življenja v vseh njegovih oblikah,
vključno z ekosistemi, raznovrstnostjo vrst
in genov
lokalna, nacionalna ali svetovna redkost
ekosistemov in vrst
občutljivost ekosistemov na motnje ljudi
edinstvenost /
redkost
krhkost / ranljivost
(elastičnostodpornost)
obnovljivost /
rekreativnost
možnost spontanega obnavljanja
ekosistemov ali obnavljanja s podporo ljudi
Enota mere / indikator
- kakovost zraka, vode in tal
- odstotek prisotnosti ključnih vrst
- odstotek od min. kritične ekosistemske
velikosti
- število ekosistemov / geografskih enot
- število vrst / površina
- število endemičnih vrst in podvrst
- energetski sklad (GPP / NPP)
- nosilnost
- kompleksnost in raznolikost
- zaporedna faza / čas / NPP
- (stroški obnove)
Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 21
2. Socialno-kulturna vrednost
Veliki večini ljudi narava pomeni bistveno nematerialno blaginjo, ki se izraža skozi vpliv na fizično in
mentalno zdravje ter zgodovinsko, nacionalno, etično, religiozno in spiritualno vrednost. Glavni tipi te
skupine so prikazani v spodnji preglednici, zadnji stolpec prikazuje indikatorje za izražanje velikosti teh
storitev. Za ocenjevanje teh vrednosti so najbolj primerne participativne tehnike ocenjevanja
(vprašalniki, presoje, intervjuji s ključnimi osebami …) ali skupinsko vrednotenje, ki kvantificirajo
pomembnost, ki jo posamezniki pripisujejo ekosistemu.
Tabela 16: Socialno-kulturna merila vrednotenja in indikatorji merjenja
Soc. - kult. kriterij
Kratek opis
Enota mere / indikator
terapevtska
oskrba z zdravili, čistim zrakom, vodo in - primernost in sposobnost naravnih sistemov
zemljo, prostorom za rekreacijo in šport zagotavljati "zdravstvene storitve"
vrednost
splošnim terapevtskim učinkom narave
- povračilni in regenerativni učinki na uspešnost ljudi
na duševno in fizično dobro počutje
- soc.-ekon. koristi (nižji zdravstveni stroški in pogoji)
rekreacijska
pomen narave za kognitivni razvoj,
- estetska kakovost krajin
vrednost
duševno sprostitev umetniškega navdiha, - rekreacijska značilnost in uporaba
estetski užitek in rekreacijske koristi
- umetniška značilnost in uporaba
- preferenčne študije
podedovana
pomen narave kot osebna ali
- zgodovinske znamenitosti, značilnosti in artefakti
vrednost
kolektivna zgodovinska in
- določene kulturne krajine
kulturna identiteta
- kulturne tradicije in znanja
spiritualna
pomen narave pri simbolih in elementih - prisotnost svetega mesta ali storitve
vrednost
s svetim, verskim in duhovnim pomenom - vloga ekosistemov in / ali vrste pri verskih obredih in
v svetih besedilih
vrednost obstoja
- razkrita preferenca (npr. donacija in prostovoljno
pomen narave zaradi etičnih razlogov
(notranja vrednost) in pravice do enakosti delo) ali izražena preferenca (etični razlogi)
med generacijami (zapuščinska
vrednost)
Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 21
45
3. Ekonomska vrednost
Ekonomska vrednost je v praksi omejena na analize učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti in se
običajno meri v denarnih enotah, pri tem pa ne upošteva pomembnosti ostalih dveh skupin vrednosti.
3.8. Celotna ekonomska vrednost
Celotna ekonomska vrednost (Total econimic value - TEV) je sestavljena iz vseh treh komponent,
ekološke, socialno-kulturne in ekonomske vrednosti, od katerih ima vsaka enako pomembno vlogo pri
odločanju. Glede na vrsto ekosistemskih storitev in način njihove uporabe pa ekosistemske storitve
nadalje delimo na (Pagiola in sod., 2004: 9):
1) UPORABNO VREDNOST – koristi, ki izhajajo iz uporabe naravnih dobrin in storitev:
• neposredna uporabna vrednost - potrošnja ekosistemskih storitev (hrana, pitna voda,
namakanje, biomasa, šota, nelesni gozdni proizvodi, rekreacija (lov divjadi), trgovanje (prodaja
divjadi), izobraževanje …);
• posredna uporabna vrednost – vrednost ekosistemskih storitev (estetika (rekreacija, element
krajine)), ekosistemska (življenjski prostor za živali in rastline, uravnavanje podnebja, nastajanje
in ohranjanje prsti);
• vrednost izbire - ohranjanje možnosti prihodnje uporabe tako zase (vrednost izbire) kot za
druge (zapuščinska vrednost);
2) VREDNOST NEUPORABE – eksistenčna vrednost oziroma zadovoljstvo posameznikov zaradi
obstoja ekosistemskih storitev, pa čeprav jih sami neposredno ne bodo nikoli uporabljali (ohranjanje
biotopov, ohranitev značilne podobe krajine …).
TEV je vsota vseh navedenih vrednosti ob pogoju, da se:
• posamezne vrednosti medsebojno ne izključujejo (npr. sečnja na golo daje maksimalni donos lesa,
onemogoči pa rekreacijo v gozdu),
• vrednosti ne podvajajo, kar je zaradi kompleksnosti okoljskih storitev zelo težavno.
46
3.9. Ekosistemske storitve Lovrenških jezer
Ekosistemske storitve so koristi, ki jih nudi naravno okolje in so vse bistvene za človekovo zdravje in
dobro počutje. Poznamo štiri različne vrste storitev:
• oskrbovalne storitve oskrbujejo z dobrinami - hrana, voda, vlakna in gorivo ter okrasni viri;
• regulacijske storitve, ki uravnavajo ekosistemske procese – varovalna in zaščitna vloga,
uravnavanje klime, vode (npr. poplave, suša);
• kulturne storitve oskrbujejo z nematerialnimi koristmi – rekreacijske in ekoturistične storitve,
izobraževalne storitve, ljudsko-obrambne storitve;
• podporne storitve potrebne za proizvodnjo vseh ostalih dobrin in storitev ekosistema – naravna
dediščina.
Opomba: Pri metodah, kjer se uporabljajo tržne cene so upoštevane konzervativne ocene vrednosti, saj
je vrednost vsota vseh koristi, ki izhajajo iz primarne surovine, se pravi, da bi bilo potrebno poleg
prodaje osnovne surovine, kot je npr. lesna biomasa, kot šota, upoštevati tudi prihodke od prodaje
izdelkov iz osnovne surovine, npr. toplota in energija iz biomase …
V prilogi 3 so prikazane storitve, ki jih običajno nudijo posamezni tipi celinskih mokrišč. Obravnavano
območje sodi v skupino alpskih mokrišč.
47
3.9.1. Oskrbovalne storitve
3.9.1.1. Hrana
EKOSISTEMSKA STORITEV: LOV
Scenarij 1:
Od trajnostnega gospodarjenja z divjadjo oziroma ohranjanja lastnosti gozdnega rezervata, ki ima tudi
funkcijo zavetišča za različne živalske vrste (lovne in zavarovane vrste), ima poleg ožjega lovnega
območja korist tudi širše analizirano območje – celotno LPN Pohorje. Živali se namreč lahko svobodno
gibljejo in prehajajo med lovnimi in nelovnimi površinami, zato bi pri vrednotenju morali upoštevati ulov
na celotnem LPN Pohorje. Ker je analizirano območje izredno majhno in podatkov o letnem planu ulova
na celotnem LPN Pohorje, zaradi kompleksnosti združevanja baz odvzema podatkov in časovne
omejitve, ni bilo mogoče pridobiti, se bomo v nadaljevanju osredotočiti le na analizirani del LPN.
Ekosistemska storitev »Lov« je nekoliko specifična storitev, saj poleg prodaje mesa, ki se po seznamu
oskrbovalnih storitev uvršča med »Hrano« nudi tudi korist zaradi prodaje trofej, ki se po seznamu
oskrbovalnih storitev uvršča med »Okrasne vire«. Zaradi majhnosti analiziranega lovnega območja in
nizke dovoljene količine ulova bomo na tem mestu ocenili tako storitev prodaje mesa, kot storitev
prodaje trofej.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA), ki ocenjuje ekonomsko vrednost naravnih storitev, ki se kupujejo in prodajajo
na trgu.
Viri podatkov:
podatki o dovoljenem odstrelu na analiziranem območju LPN: Poročilo o letnem odvzemu divjadi za
LPN Pohorje, Odvzem divjadi za obdobje: 01.01.2010 - 31.12.2010, Zavod za gozdove Slovenije,
podatki o ceni dovolilnice: Zavod za gozdove Slovenije,
podatki o cenah lovskih trofej: Cenik LPN Pohorje za leto 2010,
podatki o točkah trofej: Spletna aplikacija Lisjak, Lovska zveza Slovenije, analiza narejena za LPN
Pohorje, za leto 2010,
podatki o odkupnih cenah divjadi: podjetje Nimrod d.o.o.,
letni načrt odstrela divjadi: Letni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010.
Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 53. str, upoštevajoč Dolgoročni načrt za VI.
Pohorsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2007-2016. Zavod za gozdove Slovenije, OE
Slovenj Gradec, 99. str.
Podatki:
Celotno LPN ima že dolgo tradicijo delovanja, prihajajo lovci iz celega sveta, največ jih pride iz Nemčije,
Avstrije in Italije. Na analiziranem območju LPN je realizacija uplena cca 0,5 jelena letno.
Povprečne vrednosti točk trofej jelenjadi uplenjene v letu 2010 v LPN Pohorje in tržne cene:
Kategorija ( (starost let)
2+ do 4+
5+ do 9+
10+
Točke (CIC)
Vrednost v € z DDV
112,31
140,72
157,97
264
972
1.296
Vir: LPN Pohorje za leto 2010
Na območju Lovrenških jezer je uplenjena jelenjad v starostni kategoriji 10+ (10 let in več).
48
Cena za trofejo jelena je odvisna od stanja uplenjene živali, v povprečju za jelenjad v kategoriji 10+
znaša 1.296€.
Cena dovolilnice (dnevna pristojbine za vstop v lovišče) znaša 50€. Trenutna odkupna cena za jelenjad
v koži je odvisna od kakovosti živali in se giblje od 2,1 do 2,5€ na kg (v povprečju 2,30€ na kg). Teža
uplenjene živali je odvisna od starosti živali in se giblje od 50 do 150kg (povprečno 100kg).
S prihodki od prodaje mesa se plača stroške poslovanja v višini 75% celotne vrednosti, ostalo se vrača
v lovišče za odškodnino lastnikom zemljišč, ki so utrpeli škodo po divjadi, za nakup krme za divjad ter za
vzdrževanje lovskih objektov in naprav. Kot strošek je pri izračunu NSV upoštevanih 25% prihodkov od
prodaje divjačine.
Napoved gibanja intenzitete odstrela:
Nosilec letnega načrta lovsko upravljavskega območja je Zavod za gozdove Slovenije. Letni načrt za VI.
Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010 je sestavljen v skladu z Zakonom o spremembah in
dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 17/08). Ohranjanje, vzdrževanje in
izboljševanje bivalnih in prehranskih pogojev divjadi mora biti ob izvrševanju načrtovanega odvzema
prednostna naloga v Pohorskem lovsko upravljavskem območju (Letni načrt za VI. …, 2010). Letni načrt
temelji na analizah preteklega gospodarjenja z divjadjo na območju, evidenco o škodah in trendih
populacij divjadi. Letni plan odvzema divjadi je usklajen z Dolgoročnim načrtom za VI. Pohorsko lovsko
upravljavsko območje za obdobje 2007-2016.
V nadaljnjih izračunih je intenziteta ulova ves čas enaka, upoštevano je letno naraščanje cene
dovolilnice in odkupne cene mesa, trofej in dovolilnic zaradi inflacijskih gibanj.
Ocena vrednosti:
Z množenjem števila uplenjenih živali na analiziranem območju, s povprečno težo uplenjene živali in
cene mesa v koži na kilogram je izračunana ekonomska vrednost od prodaje mesa, in sicer znaša 115€
v letu 2010.
Z množenjem števila uplenjenih živali na analiziranem območju brez upoštevanja mladičev in samic ter
cene trofeje dobimo ekonomska vrednost od prodaje trofeje, ki v letu 2010 znaša 216€.
Če predpostavljamo, da se letno proda 1 dovolilnica, znaša prihodek iz tega naslova 50€.
Ocenjena vrednost ekosistemske storitve »Lov« v letu 2010 znaša 352€ (stroški vzdrževanja lovskih
površin v višini 25% od cene mesa so v tej vrednosti že upoštevani). Ocena je podcenjena saj ne
vsebuje potrošnikovega presežka.
Scenarij 2:
Lov je po tem scenariju dovoljen na celotnem analiziranem območju Lovrenških jezer, vendar, ker se na
obravnavanem območju neomejeno izkorišča šota in lesna biomasa je tu značilni ekosistem in njegovo
delovanje porušeno. Divjad se tu, zaradi pomanjkanja hrane, vode in hrupa ne zadržuje več.
Ocenjena vrednost je po tem scenariju v vseh obravnavanih letih enaka 0€.
49
EKOSISTEMSKA STORITEV: KMETIJSTVO
Scenarij 1:
Na analiziranem območju je dovoljeno prilagojeno kmetovanje vendar v omejenem obsegu zaradi
gozdnega rezervata. Primerna površina na kateri bi se lahko ukvarjali s kmetovanjem je približno 10ha.
Trenutno kmetijstva na analiziranem območju ni, vendar bomo v nadaljevanju ocenili tudi potencialno
vrednost kmetovanja na tem območju.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA).
Viri podatkov:
V izračunu je, zaradi največjega možnega donosa v €/ha med vsemi kmetijsko okoljskimi podukrepi
(KOP) in ustreznosti z zahtevami predpisov za ohranjanje gozdnega rezervata in naravne vrednote,
uporabljeno ekološko kmetovanje.
Podatki:
Ocenjena vrednost za ekološko kmetovanje na ha, ki bi ga dobil kmetovalec na visokogorskih traviščih
Lovrenških jezer vključen v ekološko kmetovanje znaša 490€/ha. Vrednost je vsota posameznih
vrednosti:103€/ha za pokritje fiksnih stroškov za travinje, 228€/ha za KOP podukrep ekološko
kmetovanje in plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), ki je v povprečju za kmetije na Pohorju
od leta 2009 naprej ocenjena na 99€ (kot višinski kmetiji jim pripada 55% vrednosti OMD) + 60€ za
težavnost kmetovanja (do 45% vrednosti OMD). Maksimalna vrednost OMD je 180€.
Ocena vrednosti:
Ocenjena vrednost za ekološko kmetovanje v letu 2010 na analiziranem območju znaša 4.900€.
Scenarij 2:
Po tem scenariju se na analiziranem območju, zaradi netrajnostnega izkoriščanja ekosistemskih storitev
in tako izgubljanja vegetacijske odeje, kmetovanja ni, zato je ocenjena ekonomska vrednost v vseh
obdobjih enaka 0€.
EKOSISTEMSKA STORITEV: NELESNI GOZDNI PROIZVODI
Nelesni gozdni proizvodi so gozdni sadeži, ki rastejo na analiziranem območju: borovnice, brusnice,
gozdne jagode, gobe in zdravilna zelišča.
Scenarij 1:
Na območju gozda in travišč obravnavanega gozdnega rezervata, na površini 47,30ha, je omogočeno
nabiranje nelesnih gozdnih proizvodov razen gob (režim gozdnega rezervata).
Ker je namen obiskovalcev Lovrenških jezer običajno izlet v naravo in v večini ne nabiranje nelesnih
gozdnih proizvodov, je ta vrednost zanemarljiva oziroma ocenjena z 0€. Poleg tega so barjanska tla
težko prehodna in zato za nabiralce gozdnih sadežev nezanimiva.
Scenarij 2:
Zaradi netrajnostne rabe na obravnavanem območju nelesnih gozdnih proizvodov ni, zato je ekonomska
vrednost te ekosistemske storitve v vseh obravnavanih letih enaka 0€.
50
3.9.1.2. Voda
EKOSISTEMSKA STORITEV: PITNA VODA
Scenarij 1:
Pomen Lovrenških jezer se ob vse večji skrbi za zdravo pitno vodo povečuje. Lovrenška jezera so s
stališča zagotavljanja pitne vode nizvodno izredno pomembna, saj zaradi značilnih hidroloških razmer
(nepropustne podlage, šote, zadostne količine padavin in velike gozdnatosti) napajajo izvire v okolici.
Šota je sestavljena iz plasti odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne
zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Takšna sestava ji omogoča hitro vsrkati
velike količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje. Posebnost je torej enakomerna
razporeditev vode skozi celo leto, ki ni odvisna od vremenskih razmer.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA).
Viri podatkov:
Podatki o volumnu šote na obravnavanem območju so pridobljeni iz študije Culiberg (1986) in iz dela
avtorjev Martinčič in Piskernik (1985), podatki o vsebnosti vode so pridobljeni iz internetne strani
http://www.simetric.co.uk/si_materials.htm, podatki o ceni vode so pridobljeni iz javnega vodovodnega
podjetja (Mariborski vodovod d.d.).
Podatki:
Mokra šota vsebuje povprečno 78% vode, kar pomeni da vsebuje m3 izkopane šote cca 874 litre vode.
Na obravnavanem območju je cca 256.000m3 šote, kar pomeni, da je letna količina vode, ki se zbere iz
obravnavanega območja Lovrenških jezerih in v sušnih obdobjih napaja vodne izvire v okolici, enaka
199.680m3 vode (256.000 * 0,78).
Cena vode je sestavljena iz vodarine in vodnega povračila, ki je povečano za vodne izgube. Vodarine
pokriva predvsem stroške za njeno izkoriščanje, okoljska dajatev za črpano vodo pa naj bi bila
namenjena za vzdrževanje okolja, ki zagotavlja kakovost vode. Skupna cena vode torej znaša
0,6707€/m3 pitne vode.
Tabela 17: Cena vode brez cene za omrežnino
obračunske postavke
vodarina
normirana poraba pitne vode
Vodno povračilo - okoljska dajatev za
črpano vodo
osnovna cena
povečana za vodne izgube
Skupaj vodno povračilo
enota mere cena v €
DDV 8,5%
cena z DDV
m3
0,5404
0,0459
0,5863
m3
m3
0,0555
0,0223
0,0778
0,0047
0,0019
0,0066
0,0602
0,0242
0,0844
Vir: Mariborski vodovod d.d.
Napoved gibanja cen:
Predpostavlja se, da se cene letno povečujejo zaradi inflacijskih gibanj.
51
Ocena vrednosti:
Z množenjem letne količine vode, ki se zaradi obstoja mokrišča zadržuje na obravnavanem območju in
tržne cene vode na m3 (stroški priključnine niso upoštevani) dobimo ocenjeno letno korist oskrbovalne
storitve, pitne vode, ki v letu 2010 znaša 121.905€ (stroški vzdrževanja v višini vodnega povračila so
odšteti od vrednosti). Ocene so podcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.
Scenarij 2:
Po tem scenariju se šoto, ki ima pomembno hidrološko vlogo posrednika med padavinami in končnimi
uporabniki, zmerno izkorišča (20 let – glej poglavje ekosistemske storitve »Šota«). Zaloge pitne vode
se tako, po tem scenariju zmanjšujejo skladno z zmanjševanjem zalog šote. Po 20 letih, ko zalog šote
zmanjka, površinska voda prehitro odteče kar lahko povzroča v obdobjih obilnih padavin hudourniške
škode nizvodno, v sušnem obdobju pa, zaradi pomanjkanja zalog vode, lahko prihaja do izsušitve
vodnih virov.
Metoda in podatki:
Metoda in podatki so isti kot pri scenariju 1.
Ocena vrednosti:
Ocenjena vrednost pitne vode v letu 2010 po tem scenariju znaša 115.809€. Vrednost nato vsako leto
pada skladno z zmanjševanjem zalog šote. Ko po 20 letih zalog šote zmanjka, zmanjka tudi zalog pitne
vode, kar pomeni, da je vrednost po letu 2029 enaka 0€.
52
EKOSISTEMSKA STORITEV: VODNI PRETOK KOT POTENCIAL ZA PRIDOBIVANJE ELEKRIČNE
ENERGIJE
V neposredni bližini območja se nahaja mala hidroelektrarna (v nadaljevanju HE) Mislinjski jarek (na
sliki označeno rdeče), ki jo napajajo vodni viri na širšem območju. Za natančen izračun vpliva
analiziranega območja na pretok vode v HE Mislinjski jarek, bi potrebovali veliko več časa za meritve,
zato je vrednost te ekosistemske storitve ocenjena procentualno, glede na prihodke od prodaje
električne energije.
Slika 18: Položaj male HE Mislinjski jarek v prostoru
Vir: ARSO, 2010
Scenarij 1:
Na pretok vode v HE Mislinjski jarek ima analizirano območje Lovrenških jezer vlogo v času
pomanjkanja padavin. Puferska sposobnost barja omogoča stalen pretok vode tako v sušnem obdobju,
kot v obdobju obilnih padavin, kar zagotavlja stalen pretok vode in doseganje zmogljivosti elektrarne.
Prihodki od prodaje električne energije so tako skozi celotno obdobje relativno konstantni in ne prihaja
do izpadov prihodkov zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA).
Viri podatkov:
Podatke o prihodkih od prodaje električne energije so pridobljeni iz internetne strani http://www.engis.si/.
Podatki:
Prihodki od prodaje električne energije v mali HE Mislinjski jarek znašajo cca 88.000€. Predpostavljamo,
da analizirano območje posredno prispeva k dosegu 10% prihodkov.
53
Napoved gibanja:
Predvideva se, da se prihodki z leti višajo zaradi inflacijskih gibanj.
Ocena vrednosti:
Ocenjena vrednost ekosistemske storitve »Vodni pretok kot potencial za pridobivanje električne
energije« v letu 2010 je ocenjena na 8.800€. Stroški vzdrževanja niso upoštevani, saj lastniki elektrarne
ne vlagajo nazaj v okolje.
Scenarij 2:
Po tem scenariju se šoto, ki ima pomembno hidrološko vlogo, izkorišča (20 let – glej poglavje
ekosistemske storitve »Šota«). Pretok vode se tako, po tem scenariju spreminja skladno z
zmanjševanjem zalog šote. Po 20 letih, ko zalog šote zmanjka, površinska voda prehitro odteče kar
pomeni, da imamo v obdobjih obilnih padavin presežke pretoka vode, v sušnih obdobjih pa elektrarna
zaradi premajhnega pretoka ne more doseči svojega polnega potenciala.
Metoda in podatki:
Metoda in podatki so isti kot pri scenariju 1.
Ocena vrednosti:
Ocenjena vrednost v letu 2010 po tem scenariju znaša 7.920€.
54
3.9.1.3. Vlakna in gorivo
EKOSISTEMSKA STORITEV: LES
Scenarij 1:
Večidel obravnavanega območja predstavlja gozdni rezervat, ki nima poudarjene lesnoproizvodne
storitve, zato je vrednost te ekosistemske storitve zanemarljiva oziroma enak 0€.
Scenarij 2:
Na območju se izvaja neomejen posek vendar smo upoštevali, da se ves posek uporabi za biomaso in
celulozo zato je vrednost zanemarljiva oziroma enaka 0€.
EKOSISTEMSKA STORITEV: CELULOZA IN LESNA BIOMASA
Ocenjena skupna lesna zaloga drevja in grmičevja (skupaj z vejevjem) na analiziranem območju, ki je
primerna zgolj za lesno biomaso ali celulozo, znaša okrog 14.500m3.
Lesna biomasa je velik energetski vir, ki je v Sloveniji še slabo izkoriščen, vendar postaja vse bolj
aktualen, saj današnja moderna tehnologija omogoča koristno izrabo biomase kot energenta za
ogrevanje ali soproizvodnjo električne in toplotne energije.
Scenarij 1:
Po tem scenariju je, zaradi trajnostne rabe, možno izkoriščanje letnega prirastka prostorninskega lesa
tretjega kakovostnega razreda v višini 50% možnega poseka (zadnja vrstica v tabeli »Sortimentacija«).
Cilj izkoriščanja ni dobiček, ampak čim manjši poseg, zaradi pospeševanja povdarjenih storitev.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA).
Viri podatkov:
Podatki o skupni lesni zalogi drevja in grmičevja so pridobljeni iz baze Vektorska baza odsekov …,
2010; Vektorska baza sestojev …, 2010. Podatki za preračunavanje mer so povzeti po Butala in Turk,
1998: 9, podatki o trenutni ceni lesnih sekancev so pridobljeni od Zavoda za gozdove Slovenije.
55
Podatki:
Tabela 18: Sortimentacija prostorninskega lesa tretjega kakovostnega razreda
GGO
Odsek
Tip
09
09
09
09
11
11
11
12
12
12
12
12
12
Skupaj
37378B
37377B
37378A
37377A
01040B
01040A
01041
10142A
10139A
10138A
10142C
11125A
11125D
gozdni rezervat
gospodarski gozd
gozdni rezervat
gospodarski gozd
gozdni rezervat
gozdni rezervat
gozdni rezervat
gospodarski gozd
gozdni rezervat
gozdni rezervat
gozdni rezervat
gozdni rezervat
gospodarski gozd
Tekoči letni
3
prirastek (m )
32,91
7,33
57,49
6,11
18,60
51,19
2,38
6,62
74,72
2,77
70,86
5,52
8,48
344,98
Možni posek 10 letni (m3)
0,00
54,98
0,00
45,81
0,00
0,00
0,00
49,62
0,00
0,00
0,00
0,00
63,60
214,02
Vir: Vektorska baza odsekov …, 2010; Vektorska baza sestojev …, 2010
Tekoči letni prirastek je dobljen na podlagi podatkov tekočega letnega prirastka na nivoju odseka,
zmanjšan na površino, ki ga odsek zavzema na analiziranem območju. Možni posek predstavlja 75%
tekočega letnega prirastka * 10 letno obdobje. Na območju gozdnega rezervata (82,75 ha) poseka ni.
Od možnega letnega poseka na analiziranem območju (21,40m3), je zaradi ohranjanja možno izkoriščati
le 50% možnega letnega poseka, in sicer v višini 10,70m3 letno. Preračunano v majhne lesne sekance
znaša možno letno izkoriščanje 26,75nm3 (nm pomeni nasuti meter).
Povprečna prodajna cena za lesne sekance je 15€/nm3.
Napoved gibanja celotnih oziroma povprečnih zalog:
Predpostavljamo, da bo v celotnem 50 letnem obdobju odstotek izkoriščanja ostal enak. Upoštevano je
letno višanje cen zaradi inflacijskih gibanj.
Ocena vrednosti:
Z množenjem dejanskega letne poseka in odkupne cene lesnih sekancev dobimo ocenjene letne koristi
ponudnikov lesne biomase, ki v letu 2010 znaša 401€. Po tem scenariju je potrebno spoštljivo ravnati z
okoljem, zato se pri pobiranju lesnih ostankov ne uporabljajo pretežke mehanizacije. Ocene so
podcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.
Scenarij 2:
Po tem scenariju je dovoljeno neomejeno sekanje drevja in grmičevja. V izračunih v nadaljevanju je
upoštevano 5 letno izkoriščanje lesne zaloge ter izkoriščanje celotnega tekočega letnega prirastka, ki se
zmanjšuje skladno z zmanjšanjem lesne zaloge (prvo leto 345m3, drugo 276m3, tretje 207m3, četrto
138m3 in peto 69m3). 60% drevja in grmičevja se porabi za pridobivanje celuloze in 40% za lesno
biomaso. Zaradi želje po čim večjem dobičku, se po tem scenariju investira v težko mehanizacijo.
Metoda
Metoda tržnih cen (MPA).
Viri:
Podatki o skupni lesni zalogi drevja in grmičevja, podatki o ceni lesnih sekancev so enaki kot pri
scenariju 1, podatki o ceni lesa smreke v lubju so pridobljeni od Zavod za gozdove Slovenije.
56
Podatki:
Povprečna cena za lesne sekance je enake kot pri scenariju 1, odkupna cena lesa smreke v lubju celuloznega lesa je 22€/m3 fco kamionska cesta.
Napoved gibanja celotnih oziroma povprečnih zalog:
Predpostavlja se, da se zaloga biomase lahko uniči v obdobju petih let ob intenzivnem netrajnostnem
izkoriščanju, kar ima za posledico, da v vseh ostalih letih prihodkov iz tega naslova ni več. Upoštevana
so inflacijska gibanja cen.
Ocena vrednosti:
V prvem letu oziroma letu 2010 ekonomska vrednost prodaje celuloze in lesne biomase znaša 91.508€
(48.675€ za lesno biomaso in 42.834€ za celulozo), v drugem letu 91.238€, v tretjem 90.925€, v četrtem
90.568€ in v petem 90.166€. Ker se celuloze in lesne biomase ne izkorišča trajnostno, se zaloga ne
obnavlja, kar pomeni, da je ocenjena ekonomska vrednost v vseh nadaljnjih letih enaka 0€. Ocene so
podcenjene, saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.
EKOSISTEMSKA STORITEV: ŠOTA
Zaradi visoke talne vode in posebnih kemijskih razmer na barju začne nastajati šota. To je plast odmrlih
delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se
plast šote zelo počasi debeli. V ugodnih razmerah lahko plast šote postane tako debela, da se njen
zgornji del preneha napajati s podtalnico in tako nastane visoko barje.
Visoko barje se napaja izključno s padavinsko vodo. V tem skromnem, skrajnem okolju uspevajo le
posebej prilagojene rastline, najpomembnejši graditelji visokih barij pa so šotni mahovi. Ti so sposobni
hitro vsrkati velike količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje
(http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/sota).
Šota je nenadomestljiva v vrtnarstvu, ker ima številne prednosti pred alternativnimi izdelki (homogeno
sestavo, visoko strukturno stabilnost, visoke zmogljivosti, saj lahko zadržuje veliko vode in zraka, nizek
pH (3,5-4,5), ki je enostavno nastavljiva, nizko vsebnost soli, nizko hranljivost, ki je enostavno
nastavljiva, nima patogenov, insektov škodljivcev in nima semen plevela (Canadian Sphagnum Peat
Moss – internetni vir), uporablja pa se tudi kot gorivo. Zaradi svojih zdravilnih učinkov (priporočajo jo pri
boleznih gibal, ginekoloških in uroloških boleznih ter pri motnjah menstrualnega ciklusa in zdravljenju
sterilnosti) pa jo lahko uporabljajo tudi v zdravstvene namene v zdraviliščih.
Scenarij 1:
Ker je šoto na območju gozdnega rezervata in naravnih vrednot Lovrenških jezer prepovedano
izkopavati, je vrednost šote po scenariju 1 ocenjena z vidika njene puferske sposobnosti v poglavju
»Voda – pitna voda«.
Scenarij 2:
Po tem scenariju predpostavljamo, da bomo šoto izkoriščali cca 20 let ob zmerni porabi.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA).
57
Viri podatkov:
Podatki o volumnu šote, ki se nahaja na obravnavanem območju Lovrenških jezer so pridobljeni po
literaturi Culiberg, 1986; Martinčič in Piskernik,1985. Podatki o ceni šote so pridobljeni v trgovskih
centrih v Sloveniji, podatki o vsebnosti vode v osušeni šoti so pridobljeni iz Čokl,1975: 69; podatki o
vsebnosti vode v mokri šoti so pridobljeni iz interneta (http://www.simetric.co.uk/si_materials.htm).
Podatki:
Na obravnavanem območju Lovrenških jezerih se nahaja cca 256.000m3 (površina 1ha je visoka 25m)
šote.
Mokra šota je težka 1.120kg/m3 in vsebuje povprečno 78% vode, kar pomeni, da m3 izkopane šote
vsebuje cca 874 litrov vode.
Letna količina vode, ki se zbere iz obravnavanega območja Lovrenških jezerih je enaka 199.680m3. To
je približno enaka vrednost, ki jo na Pohorju letno porabijo za zasneževanje.
Izkopana šota je težka povprečno 570kg/m3 in vsebuje 14-18% vode, osušena in predelana šota, ki se
jo lahko polnjeni v vrečke za prodajo, pa je težka 110kg/m3 in vsebuje 15% vode. Iz 1m3 izkopane šote
dobimo torej 5,18m3 osušene in predelane šote.
Iz 256.000 m3 izkopane šote lahko pridobimo 1.326.545m3 šote, ki je pripravljena za polnjenje v vreče
za prodajo. V nadaljevanju smo upoštevali, da se šoto polni v standardne 200 literske vreče.
Cena šote se na trgu se giblje v višini cca 9,00€ na 200 litrov suhe bele šote (podatek za baltic peat).
Napoved gibanja celotnih oziroma povprečnih zalog:
Predpostavlja se, da bi ob letni porabi 331.636 vreč šote, če ne upoštevamo dejstva, da se načeta šota
tudi sama seseda in prhni, zaloga šote zadostovala za 20let. V vseh ostalih letih prihodkov iz tega
naslova ni.
Ocena vrednosti:
Z množenjem letnega izkoriščanja šote in tržne cene šote dobimo ocenjene letne koristi ponudnikov
šote, ki v letu 2010 znašajo 2.984.727€. Stroškov za vzdrževanje okolja po tem scenariju ni. Ocene so
podcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.
58
3.9.2. Regulacijske storitve
3.9.2.1. Varovalna in zaščitna vloga gozdnega rezervata in NV Lovrenških jezer
EKOSIST. STORITEV: ZAŠČITNA IN VAROVALNA STORITEV
Scenarij 1:
V slovenski zakonodaji sta opredeljeni dve storitvi, ki spadata v kategorijo varovalne storitve gozdov:
varovalna oziroma ekološka storitev in
zaščitna oziroma socialna storitev.
Storitev varovanja gozdnih zemljišč in sestojev opravljajo zlasti tisti gozdovi, ki zagotavljajo odpornost
tal na erozijske pojave, ki jih povzročata voda in veter. Ti gozdovi s koreninskim pletežem tla mehansko
utrjujejo in s tem vplivajo na zmanjšanje površinskega odtoka vode kar slabi njeno erozijsko moč, poleg
tega pa drevesne krošnje zmanjšujejo moč vetra (Mavsar, 2005).
Zaščitno storitev opravljajo gozdovi, ki varujejo gospodarske, predvsem infrastrukturne objekte ter
naselja pred naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje.
Metoda:
Varovalno in zaščitno ekosistemsko storitev se najpogosteje izračuna z uporabo metode nadomestnih
stroškov oziroma metode preprečevanja škode, ki ocenjuje ekonomsko vrednost na podlagi stroškov
povezanih z ukrepi za preprečevanje nastanka škode npr. izgradnje podpornih zidov.
Ocena vrednosti:
Zaradi majhnosti območja in kompleksnosti tovrstnega izračunavanja te vrednosti ni smiselno ocenjevati
in je ocenjena z 0€.
Scenarij 2:
Analizirano območje izgublja varovalno in zaščitno ekosistemsko storitev skladno z intenzivnostjo
izkoriščanja drevja in grmičevja. Enako kot pri scenariju 1 te vrednosti, zaradi majhnosti območja in
kompleksnosti tovrstnega izračunavanja, ni smiselno ocenjevati in je ocenjena z 0€.
59
3.9.2.2. Uravnavanje klime
EKOSISTEMSKA STORITEV: URAVNAVANJE PODNEBNIH PROCESOV
Scenarij 1:
Za Slovenijo je značilna velika spremenljivost vremenskih in podnebnih razmer, česar posledica je
povečano število ekstremnih vremenskih dogodkov. Ti vplivajo na proizvodnjo hrane, povzročajo
hudourniške poplave in plazove ter s tem škodo na objektih, v skrajnih primerih pa ogrožajo tudi
človeška življenja.
Podnebne spremembe predstavljajo vse večjo grožnjo tako za okolje kot socialni in gospodarski razvoj
ter zahtevajo hitro ukrepanje.
Med ekosistemsko storitev uravnavanje podnebnih procesov oz. klimatske storitve štejemo uravnavanje
toplogrednih plinov, temperature, padavin in drugih podnebnih procesov ter kemično sestavo ozračja.
Običajno to storitev opravlja drevje, v našem primeru pa ima pomembno vlogo, zlasti pri vezavi CO2 tudi
šota, biomasa in mah. Gozd s to storitvijo zmanjšuje škodljive in nadležne vplive imisij, zlasti hrupa,
prahu, aerosolov, plinov in žarčenja.
V povezavi s klimatsko storitvijo drevja, mahu in šote lahko opredelimo naslednje pozitivne učinke:
čist zrak,
zmanjšan učinek vetra,
vpliv na porazdelitev padavin,
zasenčenje in zmanjšanje vpliva solarne radiacije,
vpliv na suhe in mokre zračne usedline na vegetaciji,
vezava CO2 v biomasi, šoti, mahu in gozdnih tleh (Mavsar, 2005).
V okviru vrednotenja storitve uravnavanja podnebnih procesov drevja, šote in mahu se bomo v
nadaljevanju osredotočili le na ponor CO2.
Metoda:
Metoda tržnih cen (MPA).
Viri podatkov:
Kot osnova za izračun so služili podatki o emisijah in podatki o ponorih ogljikovega dioksida v Sloveniji,
podatki o predvidenih cenah za nakup potrebnih pravic do izpustov in podatki o okoljski dajatvi za
obremenjevanje okolja s CO2, ki so pridobljeni iz ARSO, podatki o absorpciji CO2 pa so pridobljeni iz
literature (Pohleven, 2009).
Podatki:
Slovenija se je s podpisom Kjotskega protokola zavezala, da bo v obdobju 2008–2012 zmanjšala svoje
izpuste za 8% glede na bazno leto 1986. Ciljne letne emisije v obdobju 2008-2012 za Slovenijo znašajo
18.726kt v ekvivalentih CO2 brez uveljavljanja ponorov oziroma 20.046kt v ekvivalentih CO2 ob
uveljavljanju ponorov. Pri izpustih toplogrednih plinov (TGP) v letu 2008 ima največji prispevek ogljikov
dioksid [CO2] (84,1%), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, sledita metan [CH4] (9,7%) in N2O
(5,4%), ki večinoma nastajata v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov ter emisije fluoriranih
ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6), ki pa so
zelo majhne (0,8%), vendar so zaradi njihovega visokega toplogrednega učinka izredno pomembne.
Čeprav se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je v letu 2008
precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. V letu 2008 so emisije TGP znašale okoli 21.285kt v
60
ekvivalentih CO2 brez uveljavljanja ponorov oziroma 12.753kt v ekvivalentih CO2 ob uveljavljanju
ponorov, kar je 5,2% nad izhodiščnim letom (1986). Največ teh plinov izpušča v okolje področje
energetike, v katero je zajeta poraba goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in
gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih; v letu 2008 je to področje ponovno prispevalo 82% vseh
emisij; sledila so mu področja kmetijstvo z 9 %, industrijski procesi s 6% in odpadki s 3% (Pohleven,
2009).
Tabela 19: Izpusti TGP po kategorijah virov (CO2 ekvivalent Gg), Slovenija, letno
2007
2008
Energetika*
Industrijski procesi
Uporaba topil in drugih proizvodov
Kmetijstvo
Sprememba rabe zemljišč in gozdarske dejavnosti
Odpadki
16.432
1.311
42
2.092
-8.509
694
17.473
1.186
28
1.978
-8.532
620
SKUPAJ emisije in odbitki
12.061
12.753
Vir: ARSO, 2008
Les nastaja s procesom fotosinteze ob pomoči sonca in z vezavo CO2 (1m3 lesa pa med nastajanjem s
fotosintezo absorbira 0,9 tone CO2).
Povprečna letna akumulacija (brez upoštevanja letnega poseka) CO2 v gozdovih v obdobju 1990−2005
znaša 9.867kt v ekvivalentih CO2 na leto, kar predstavlja skoraj 50% letnih izpustov CO2. Za Slovenijo
dovoljena kvota ponorov znaša 1.320kt v ekvivalentih CO2.
Predvidena cena za nakup potrebnih pravic za preseganje količine izpustov nad ciljno vrednostjo
Kjotskega protokola (18.726 kt v ekvivalentih CO2) znaša 15€/t CO2.
Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka s CO2 se plačuje zaradi onesnaževanja zraka z emisijo CO2,
ki nastane pri izgorevanju goriva, ki je bila uvedena že 1. 1. 1997 na podlagi Uredbe o taksi za
obremenjevanje zraka z emisijo CO2 na podlagi 80. člena Zakona o varstvu okolja. Okoljska dajatev se
plačuje zaradi rabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi (za namen pridobivanja toplote ali za
pogon), pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih
snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon
motorjev in turbin. Osnova za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO2 je
seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enot obremenitve zgorelih gorljivih organskih
snovi. Ceno za enoto obremenitve določi Vlada RS in znaša 12,5€ na enoto obremenitve (t CO2) (OP
TGP-1, 2009). Za zagotovitev sredstev za nakup pravic do izpustov TGP je predvidena uvedba okoljske
dajatve za obremenjevanje okolja z izpusti CO2 na pogonska goriva v višini do 0,02€/liter.
Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 se plačuje za kurilno olje, utekočinjen naftni
plin, zemeljski plin, plavžni plin, naftni plin, koksni plin, antracit, koks, črni in rjavi premog, lignit, etan,
odpadna olja in komunalne odpadke. Okoljska dajatev se ne plačuje za uporabo biomase za ogrevanje,
uporabo trdnih, tekočih in plinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase, uporabo bioplina, če se pridobiva
v čistilnih napravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov, ter uporabo predelanih živalskih
beljakovin in maščob.
61
Napoved gibanja zalog in cen:
Za uveljavitev in ohranitev priznanega ponora CO2 v slovenskih gozdovih, zaradi načrtnega
gospodarjenja z njim, je potrebno v slovenskih gozdovih letno akumulirati najmanj od 10 do 15% letnega
prirastka lesa (bruto 1.000.000m3/leto). Vendar je akumulacija CO2 v gozdu le začasna rešitev, saj
zalog ogljika v gozdovih ne bo mogoče povečevati v nedogled. Po izravnanju toka CO2 v gozd in iz
njega lahko gozd v daljšem časovnem obdobju doživi premik od ravnovesne starostne strukture in
vremenskih pojavov in sam postane vir CO2.
Predpostavljamo, da bo cena v obravnavanem obdobju rasla zaradi inflacijskih gibanj. V izračunih je
upoštevana rast cen v višini 1,87%.
Ocena vrednosti:
V obstoječi lesni zalogi 14.500m3, ki se nahaja na obravnavanem območju je v sedanjem stanju
vezanega 13.050 t CO2, vendar ker te zaloge v scenariju ne izkoriščamo, ne prihaja do dodatnih
izpustov CO2 v zrak, kar pomeni, da si v nadaljnjih izračunih pomembni le prirasti oziroma letni možni
posek prirasta.
Z upoštevanjem dejstva, da je ocenjeni letni prirast 344,98m3, kot je prikazano v tabeli v poglavju
»Ekosostemska storitev – celuloza in lesna biomasa« in da je možno izkoriščati 50% letnega možnega
poseka, ki znaša skupaj 10,70m3, da 1m3 lesa med nastajanjem s fotosintezo absorbira 0,9t CO2, da je
predvidena cena za nakup potrebnih pravic za preseganje količine izpustov nad ciljno vrednostjo
Kjotskega protokola 15€/t CO2, ki bo v predvidenem obdobju 2009-2012 presežena, bo Slovenija
morala po tem scenariju plačati letno za cca 4.513€ manj.
Zaradi letnega izkoriščanja vsako leto nastane dodatno za cca 9,6t CO2, kar pomeni 144€ plačila za
pravice do izpusta.
Celotna ocenjena vrednost za leto 2010 po tem scenariju je 4.368€.
Scenarij 2:
Sproščanje ogljikovega plina v ozračje, je možen vzrok za globalno segrevanje, imenovan tudi kot
učinek tople grede. Netrajnostno izkoriščanje šote pospešuje proces razgradnje in posledica je, da se
ogljik, ki je shranjen v šoti sprosti v ozračje, kot ogljikov dioksid. Vendar razvoj šotišč za vrtnarsko
proizvodnjo šote nima pomembnega vpliva na globalnem kroženju ogljika (Issue: Release of carbon
gases due to peatland development).
Napoved gibanja zalog in cen:
Po tem scenariju se poleg letnega prirasta izkorišča še petina lesne zaloge, kar pomeni, da se sprošča
v ozračje še dodatni CO2 v višini petine izkoriščenih lesnih zalog, po petih letih pa bo Slovenija
primorana plačevati višjo ceno za nakup potrebnih pravic za preseganje količine izpustov, v višini cca
220.000€. Vrednost plačila se bo povečevala skladno z inflacijskimi gibanji.
Ocena vrednosti:
Ocenjena ekonomska vrednost je po tem scenariju negativna, in znaša v prvem letu (2010) cca 48.675€, v drugem letu cca -92.844€, v tretjem letu -138.648€, v četrtem letu -186.133€ in v petem letu 235.346 €, v naslednjih letih bo najprej celo nekoliko padla, saj ne bo dodatnih izpustov zaradi prirasta
(prirasta od šestega leta dalje ni več, torej tudi izpustov ni več), nato pa se vrednost letno viša.
Posledica je slabšanje kvalitete vod, zraka, vpliv na podnebne spremembe (globalno segrevanje,
nestabilno podnebje), zmanjšanje števila in slabšanje stanja materialnih dobrin.
62
3.9.2.3. Uravnavanje vode
EKOSISTEMSKA STORITEV: PUFERSKA SPOSOBNOST
Mokrišča lahko sprejmejo velike količine vode, ki jo potem počasi sproščajo in s tem dolvodno
preprečujejo poplave ter erozijo, hkrati pa v sušnih obdobjih zagotavljajo pitno vodo in vodo za rabo v
gospodarske namene.
Scenarij 1:
Koristi:
‐ naravni vodni zbiralniki
‐ preprečevanje poplav
Viri podatkov:
Podatki o količini šote in o zmožnostih zadrževanja vode so podani v poglavju »Vlakna in gorivo –
ekosistemska storitev Šota«.
Podatki:
Podatki za zadrževanje vode v šotah so zelo različni, saj se šote med seboj prav tako močno razlikujejo.
V splošnem je to odvisno od vhodnih rastlinskih ostankov, stopnje primarne anaerobne transformacije
kakor tudi sekundarne oksidacije/mineralizacije po oziroma ob umiku vode, ki je lahko trajen ali pa le
občasen.
Ocena vrednosti:
Ekonomsko je puferske sposobnost ocenjena v poglavju »Voda – pitna voda«.
Scenarij 2:
Po tem scenariju zalog pitne vode in vode za namakanje ni, saj se šota, ki ima pomembno hidrološko
vlogo posrednika med padavinami in končnimi uporabniki, neomejeno izkorišča. Površinska voda po
tem scenariju prehitro odteče kar lahko povzroča v obdobjih obilnih padavin hudourniške škode
nizvodno, v sušnem obdobju pa, zaradi pomanjkanja zalog vode, lahko prihaja do izsušitve vodnih virov.
Celotna ocenjena vrednost za leto 2010 po tem scenariju je 0€.
63
3.9.3. Kulturne storitve
3.9.3.1. Rekreacijske storitve
EKOSISTEMSKA STORITEV: TURIZEM IN REKREACIJA
Scenarij 1:
Lovrenška jezera so prav zaradi zanimivih in edinstvenih naravnih lepot zelo priljubljena izletniška točka.
Poleg lepega razgleda, pa obiskovalci tu iščejo tudi zdravje, mir, sprostitev, spremembe okolja, stik z
naravo in njenim živalskim in rastlinskim svetom. Narava vpliva na človekovo fizično in psihično
rekreacijo s svojimi izravnalnimi mikroklimatskimi razmerami, na razbremenitev od vsakdanjega hrupa,
mogoče številne oblike aktivnosti. Z vidika storitva turizma in rekreacije je torej ohranjanje
obravnavanega ekosistema ključno. Pri izračunu smo upoštevali, da sta turizem in rekreacija na
Lovrenških jezerih trajnostna in da bosta taka ostala tudi še nadaljnjih 50 let in na storitve biodiverzitete
in drugih ne vplivata negativno.
Metoda:
Uporabljena je metoda potnih stroškov (Travel cost method - TCM) – individualna metoda potnih
stroškov, ki ocenjuje ekonomsko uporabno vrednost ekosistema oziroma območja, ki se uporablja
predvsem za rekreacijo. Metoda predpostavlja, da je vrednost odvisna od pripravljenosti za plačilo
(Willingness to pay – WTP) za stroške potovanja na izbrano območje. Potni stroški vključujejo stroške
vozovnic oziroma porabe goriva, vstopnin, izdatke v kraju bivanja in stroške porabljenega časa (Ruzzier
in sod., 2010: 19).
Viri podatkov:
Vprašalniki, zaradi pomankanja časa in denarja niso bili narejeni, statistični podatki o kraju bivanja,
zmogljivosti, prihodih, nočitvah so zbrani iz Statističnega urada RS, Unior d.d. Program turizem - RTC
Rogla in Planiskega društva Paloma – Planinska koča, upoštevane pa so tudi izkustvene ocene glede
na značilnosti analiziranega območja.
Prihodi:
Analizirano območje zavzema zelo majhen del Pohorja, 88,95 ha, zato smo v izračunih v nadaljevanju
upoštevali naslednje predpostavke:
upoštevani so podatki o prihodih turistov, ki so obravnavani v poglavju »turizem«,
ker je bilo v zimski sezoni povprečno za 70% več nočitev kot v letni sezoni, smo od skupnih
prihodov upoštevali le 20% tujih turistov in 40% domačih turistov, ki obiščejo Lovrenška jezera, saj
zimski turisti prihajajo pretežno zaradi zimskih športov kot so smučanje, tek na smučeh, sankanje …
in ne zaradi planinarjenja. Kljub temu se jih nekaj odloči tudi za izlet na Lovrenška jezera.
poleg samih prihodov turistov so upoštevani tudi enodnevni obiskovalci (enodnevnih obiskovalcev
Ribniške koče v povprečju okoli 5.000 letno od tega jih vsaj 50% obišče Lovrenška jezera);
predpostavljeno je, da Lovrenška jezera letno obišče približno 110.000 enodnevnih obiskovalcev.
Ocenjeno je, da je v letu 2009 Lovrenška jezera obiskalo okrog 167.653 obiskovalcev, od tega je
približno 76% domačih obiskovalcev in 24% tujih (podatki o razmerjih med domačimi in tujimi
obiskovalci so pridobljeni iz SURSa, ki so jim dodani še enodnevni obiskovalci).
Napoved gibanja prihodov:
Upoštevano je, da se število prihodov, zaradi povečevanja priljubljenosti planinarjenja, letno povečuje
za 0,1%. Število enodnevnih obiskovalcev je možno le v omejenem obsegu in le po brunčanih poteh,
64
kajti preveliko število obiskovalcev lahko naredi škodo bodisi v obliki uničevanja šote in drugih
rastlinskih vrst ali pa v obliki uničevana življenjskega prostora živali in preprečevanja njihovega gibanja.
Potni stroški oziroma pripravljanost za plačilo:
Povprečni potni stroški (oz. povprečna poraba) na turističnih potovanjih zajemajo povprečne izdatke za
prevoz na tujega turista iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj, nastanitvene stroške,
stroške za hrano, pijačo, nakupe, vstopnine ipd.. V nadaljevanju so izračunani iz:
poprečnih dnevnih izdatkov, pri katerih niso upoštevani stroški nastanitve, izdatki za igre na srečo,
zdravstvene storitve ter osebne storitve, ker niso povezani z porabo na obravnavanem območju in
povprečnih izdatkov za prevoz na tujega turista.
Tabela 20: Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajev
Skupaj
POVPREČNI IZDATKI (v EUR)
Ljubljana
Drugi
Zdraviliški Obmorski
Gorski kraji turistični
kraji
kraji
kraji
164,01
139,19
120,67
48,2
61,2
57,1
M
115,05
135,11
363,97
54,1
66,0
29,3
Struktura izdatkov (%)
nastanitev (s hrano ali brez)
hrana ali pijača v lokalih
11,4
hrana ali pijača v trgovinah
2,3
16
4,6
drugi nakupi (brez hrane in pijače)
5,5
5,8
prevoz (gorivo, parkirnine, cestnine, vozovnice, najem vozil)
7,4
9,0
rekreativne, kulturne dejavnosti, zabava, izleti
1,5
2,1
19,4
igre na srečo
1,5
zdravstvene storitve
osebne storitve (npr. frizerski, kozmetični, masažni salon),
pošto, telefon, internet in druge storitve
M
M
2,7
M
M
M
M
N
8,7
2,7
7,0
10,5
2,0
M
M
M
M
M
M
N
N
7,5
N
3,7
M
M
18,8
2,8
5,3
4,7
1,7
6,0
M
M
M
M
M
12,7
3,3
6,2
5,0
1,7
M
M
M
M
M
N
N
5,6
M
5,4
0,5
4,6
8,0
1,0
49,1
2,9
M
1,4
Povprečni dnevni izdatki4 na obiskovalca Lovrenških jezer, ki spadajo v skupino obiskovalcev gorskih
krajev, znašanjo okrog 40€.
Povprečno dnevni izdatki na turista vključuje vse izdatke, ki jih je imel turist med bivanjem v Sloveniji, in sicer za nastanitev, za hrano in pijačo v lokalih in trgovinah, za druge nakupe, za prevoz po Sloveniji, za rekreativne in kulturne dejavnosti, za igre na srečo itd.. Izdatki za prevoz iz kraja bivanja do Slovenije in nazaj so obravnavani posebej in v povprečno dnevno porabo niso vključeni. Izjema so le turisti, ki so imeli počitniški paket; v tem primeru je v strošku nastanitve upoštevana cena počitniškega paketa in ta pa poleg nastanitve vključuje tudi prevoz. 65
M
M
M
M
N
Vir: SURS, april 2009
4
M
M
Tabela 21: Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista5 iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj po
državah
Skupaj
SKUPAJ
Avstrija Italija
Zahodne Vzhodne
Države
evropske evropske nekdanje
Nemčija države
države Jugoslavije
165,33 53,90M 75,41 142,51M
M
M
M
M
avtodom
-
N
N
-
-
-
-
avtobus
N
-
N
N
N
N
N
N
N
-
N
-
498,88
N
N
N
M
N
N
N
motorno kolo
letalo
vlak
103,26
202,69
96,53
63,12
M
727,08
N
93,28
M
76,31
72,18
77,24 49,45
M
107,17
M
avto, kombi
M
309,10
Druge
države
N
-
-
M
N
N 836,53
N
N
N
377,68
-
M
-
Vir: SURS, april 2009
Kjer pomeni:
- … da ni pojava
M … manj natančno oceno - previdna uporaba
N … da je za objavo premalo natančna ocena
Po podatkih SURSa se je od skupnega števila anketiranih turistov 48% turistov v glavnem prehranjevalo
v nastanitvenem objektu, kjer so bivali. 7% turistov si je samih pripravljalo hrano. Slabih 31% turistov pa
je jedlo v gostinskih lokalih zunaj nastanitve, skoraj 14% pa je kombiniralo lastno pripravo z obiskom
gostinskih lokalov.
Tabela 22: Skupni stroški na obiskovalca po državah v letu 2009 (v €)
Avstrija
94
Italija
115
Nemčija
183
Zahodne evropske države
349
Vzhodne evropske države
147
Države nekdanje Jugoslavije
116
Druge države
767
Slovenija
40
Vir: SURS, april 2009
Ocena vrednosti:
Skupne ekonomske koristi območja za obiskovalce za rekreativne namene v letu 2010 znašajo cca
10.244.286€ letno. Povprečna pripravljenost za plačilo je v letu 2010 znašala cca 61,10€/obiskovalca.
Scenarij 2:
Po tem scenariju ni turizma, saj zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih danosti ni več zanimivih in
edinstvenih naravnih lepot, ki bi privabljale turiste oz. bi bila vabljiva rekreacijska destinacija.
Ocena vrednosti:
Ekonomska vrednost je enaka 0€.
5
Tuji turisti, ki so imeli počitniški paket niso upoštevani. 66
3.9.3.2. Izobraževalna storitev
EKOSISTEMSKA STORITEV: IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE
V kategorijo izobraževanja sodijo učne poti, gozdarski muzeji na prostem, sestoji, kjer so ohranjene
stare oblike gospodarjenja, v kategorijo raziskovanja pa sodi gozdni rezervat Lovrenška jezera.
Barje z gozdom je ena najprivlačnejših in najučinkovitejših oblik seznanjanja javnosti z naravo gozda in
vsestranskim značajem gozdarstva kot gospodarsko in okoljevarstveno naravnane dejavnosti (privzeto
po Krajnc, 1988: 62).
Analizirano območje omogoča dolgoročno raziskovanje naravnih zakonitosti Lovrenškega barja z
okolico in ekologije na sploh, kar naj bi bogatilo biološka izhodišča gospodarjenja z gozdom. Služi tudi
ohranjanju pestrosti avtohtonega genofonda.
Ocena vrednosti:
Oceno vrednosti izobraževanja in raziskovanja zaradi pomanjkanja časa in finančnih sredstev nismo
ocenjevali oz. smo ji pripisali vrednost 0€. Kljub temu se zavedamo, da so Lovrenška jezera ena izmed
najbolj zanimivih raziskovalnih in izobraževalnih površin.
3.9.3.3. Ljudsko-obrambna storitev
EKOSISTEMSKA STORITEV: LJUDSKO-OBRAMBNA STORITEV
Gozd je nepogrešljiv del našega koncepta splošnega ljudskega odpora.
V obrambni strategiji je gozd pomemben zlasti kot:
‐ kamuflažni element
‐ element (ne)prehodnosti
‐ rezerva hrane in surovin
‐ bivalni prostor
Ocena vrednosti:
Informacije, ki bi omogočale opredelitev gozdov s to storitvijo so praktično nedostopne. To so strogo
zaupni dokumenti, ki jih ni bilo mogoče pridobiti, zato te vrednosti nismo ocenjevali in zato ocenjena z
0€ (Krajnc, 1988: 64).
67
3.9.4. Podporne storitve
Podporne storitve so naravni procesi, ki podpirajo proizvodnjo vseh drugih ekosistemskih storitev, zato
je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo, potrebno za razumevanje končnih koristi, ki jih
zagotavljajo vse druge ekosistemske storitve (oskrbovalne, uravnalne in kulturne) in so zato vrednotene
v povezavi z njimi (O'Gorman, S. and Bann, C. (2008) A Valuation of England's Terrestrial Ecosystem
Services, a report to Defra). Med podporne storitve uvrščamo:
•
•
•
•
nastajanje prsti,
primarno produkcijo,
kroženje hranil in vode ter
obstoj biotske raznovrsnosti.
Nastajanje prsti je proces, kjer fizikalni, kemijski, biološki in človeški vplivi spreminjajo različne snovi v
prst. Prst je tanka rodovitna plast nad kamninami in sedimenti ali v vodi in pomembno vpliva na kroženje
energije in snovi v ekosistemu. Vsebuje hranila in vodo in je zato pomembna za rastline in živali ter tudi
človeka. Voda se filtrira in čisti, ko pronica skozi plast prsti, zato so prsti pomembne tudi za varstvo
okolja (http://www.globe.gov/fsl/educorn/assessment/soils/soilshome.html).
Ekološko je primarna produkcija osnovni proces, pomemben za življenje in presnovo združb. Del
sončnega sevanja, ki prispe na zemljo se porabi za fotosintezo. Iz anorganskih snovi se proizvedejo
organske snovi. Organizme, ki so sposobni teh pretvorb, imenujemo primarni producenti (zelene
rastline) (http://nic.fnm.uni-mb.si/rpldpe/pdf/UC_Primarna_in_sekundarna_produkcija.pdf).
V naravi obstaja kroženje hranil, kjer listje, iglice in drugi nadzemni deli rastlin počasi propadajo, razpadajo in spet hranijo rastline.
Kroženje vode je naravni fiziološki pojav, ki je bistvenega pomena za življenje. V hidrološkem ciklusu se
voda spreminja v različna agregatna stanja. S spreminjanjem pa se ob ustreznih razmerah tudi delno
filtrira, se pravi, da se prečiščuje. S tem dobimo čisto, pitno vodo.
Biotska raznovrstnost je bogastvo celotne biosfere, ki se odraža v genski raznovrstnosti organizmov, v
različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. Vse najpomembnejše
ekosistemske storitve so namreč odvisne od raznolikosti in spremenljivosti genov, vrst, populacij in
ekosistemov. Predstavlja vir hrane, gradbenih in tekstilnih materialov, zdravil, rekreacije in duhovne
sprostitve. V poglavju »Rastlinstvo in živalstvo« so naštete najpomembnejše rastlinske in živalske vrste,
ki so značilne za analizirano območje barja Lovrenška jezera.
Opraševanje, ki v osnovi spada med uravnalne storitve, je v našem primeru obravnavano kot podporna
storitev in je vrednoteno v povezavi z drugimi ekosistemskimi storitvami, ki jih podpira, kot so na primer
proizvodnja hrane in surovin ter rekreacija.
68
3.10. Rezultati in ugotovitve
3.10.1. Rezultati
V tabelah v nadaljevanju so predstavljeni rezultati posameznih ekonomskih ocen ekosistemskih storitev,
ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera scenarija z in brez ohranjanja ter celotna ekonomska vrednost za
leto 2010.
Za vsak posamezni scenarij je izračunana tudi neto sedanja vrednost, ki je razlika med diskontiranim
tokom vseh koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov s pomočjo katere se prikazuje ekonomsko
upravičenost investicije. Investicijsko vrednost smo upoštevali v letu 2009, prihodki in stroški so
upoštevani od leta 2010 dalje. Ekonomska doba oziroma referenčno obdobje za področje narave je,
zaradi specifičnosti naravnih procesov, daljše kot pri ostalih investicijah, zato smo upoštevali obdobje 50
let, od leta 2010 do leta 2059. Uporabljena diskontna stopnja za izračun upravičenosti posameznega
scenarija je 5%.
Scenarij 1
Za potrebe ohranjanja je na analiziranem območju potrebno postaviti nove brunčane poti (cca 400m),
ograje (cca 150m) in obnoviti razgledni stolp, katerih celotna vrednost je ocenjena na 58.000€. Poleg
tega je za potrebe ohranjanja habitatnega tipa visokega barja treba izvesti hidrološka dela izgradnje
nasipov na umetno narejenih odvodnih jarkih v dolžini cca 100m (približno 3 nasipe) katerih celotna
vrednost je ocenjena na 35.000€. Celotna ocenjena vrednost investicij v ohranjanje na analiziranem
območju tako znaša 93.000€ (podatki temeljijo na projektni prijavi WETMAN).
Kot stroški so od leta 2010 do leta 2059 upoštevani stroški vzdrževanja, kamor sodi okoljska dajatev za
črpano vodo, stroški vzdrževanja lovskih opazovalnic, stroški za krmljenje živali, stroški odškodnin za
kmete, tekoči stroški vzdrževanja brvi, stroški nakupa dovolilnic za izpuste CO2, zaradi koriščenja
prirastka, stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja lesenih brvi (tekoči so upoštevani na vsakih 5
let v višini 3.000€, investicijski pa na vsakih 20 let v višini celotne vrednosti investicije). Skupni stroški
vzdrževanja so v letu 2010 ocenjeni na 12.194€.
Investicija v turistične objekte ter stroški vzdrževanja turističnih objektov pri izračunu NSV ni
upoštevana, saj izračun rekreacijske vrednosti temelji na metodi potnih stroškov oziroma na
pripravljenosti za plačilo.
V spodnji tabeli so vrednosti stroškov in koristi podani za leto 2010, NSV pa je podana za celotno
obdobje 50 let.
Pri diskontnem faktorju 5% in vrednosti investicije 93.000€ je NSV 190.663.326€.
69
Tabela 23: SCENARIJ 1- TEV z ohranjanjem za leto 2010
OSKRBOVALNE STORITVE
hrana
pitna voda
vlakna in gorivo
Skupaj ocena vrednosti oskrbovalnih storitev
REGULACIJSKE STORITVE
zaščitna in varovalna storitev
storitev uravnavanja podnebnih procesov
Skupaj ocena vrednosti regulacijskih storitev
KULTURNE STORITVE
turistična in rekreacijska storitev
storitev izobraževanja in raziskovanja
ljudsko-obrambna storitev
Skupaj ocena vrednosti kulturnih storitev
OCENA TEV v letu 2010
5.252
130.705
401
136.358
0
4.368
4.368
10.245.812
0
0
10.245.812
10.386.539
Scenarij 2
Vložek osnovnih sredstev potrebnih za izkoriščanje lesne biomase, celuloze in šote je po scenariju 2
ocenjen v višini cca 800.000€ in je pri izračunu upoštevan v letu 2009. Kot stroški so v vseh nadaljnjih
letih do 2059 upoštevani stroški vzdrževanja, v višini stroškov za okoljsko dajatev za črpano vodo in
stroškov nakupa dovolilnic za izpuste CO2, zaradi koriščenja prirastka. V letu 2010 ti stroški znašajo
60.094€.
Pri diskontnem faktorju 5% in vrednosti investicije 800.000€ je NSV scenariju brez ohranjanja 38.850.190
€.
Tabela 24: SCENARIJ 2 -TEV brez ohranjanja za leto 2010
OSKRBOVALNE STORITVE
hrana
pitna voda
vlakna in gorivo
Skupaj ocena vrednosti oskrbovalnih storitev
REGULACIJSKE STORITVE
zaščitna in varovalna storitev
storitev uravnavanja podnebnih procesov
Skupaj ocena vrednosti regulacijskih storitev
KULTURNE STORITVE
turistična in rekreacijska storitev
storitev izobraževanja in raziskovanja
ljudsko-obrambna storitev
Skupaj ocena vrednosti kulturnih storitev
OCENA TEV v letu 2010
0
123.729
3.076.236
3.199.965
0
-48.675
-48.675
0
0
0
0
3.151.290
70
3.10.2. Ugotovitve
Od vseh ocenjevanih ekosistemskih storitev (oskrbovalne, regulacijske in kulturne), ki jih zagotavljajo
Lovrenška jezera je bila po scenariju z ohranjanjem v letu 2010 najbolje ocenjena rekreacijska in
turistična storitev (10.245.812€), nato hidrološka storitev v obliki puferske sposobnosti oziroma
zagotavljanja pitne vode v sušnih obdobjih (130.705€). K celotni ekonomski vrednosti manj prispeva še
lov, ponor CO2 ter izkoriščanje lesne biomase, vse ostale ekosistemske storitve imajo zanemarljivo
vrednost in v študiji niso ocenjevane.
Po scenariju brez ohranjanja je najbolje ocenjena oskrbovalna storitev – prodaja šote (2.984.727€) ter
lesne biomase in celuloze (91.508€). Zaradi netrajnostnega izkoriščanja pa se zaloge lesa porabijo v 5
letih, zaloge šote pa v 20 letih, zato v vseh nadaljnjih letih ne beležimo prihodkov iz tega naslova.
Posledice netrajnostnega ravnanja so:
izguba živalskih in rastlinskih vrst,
izguba rekreacijske in turistične vloge,
v obdobju 20 let izguba oskrbovalnih storitev,
izguba puferske sposobnosti in posledično preskrbe s pitno vodo,
izguba uravnavanja podnebja ….
Ocenjena ekonomska vrednost ohranjanja v letu 2010 za cca 7.235.248€ presega ocenjeno ekonomko
vrednost netrajnostnega intenzivnega izkoriščanja storitev barja. Neto sedanja vrednost po scenariju z
ohranjanjem znaša 190.663.326€, po scenariju brez ohranjanja pa 38.850.190€.
Največja posebnost šotnih barij je gotovo njihova puferska sposobnost. Šota namreč deluje kot
nekakšen vodni zbiralec, ki lahko v času padavin vsrka odvečno vodo, da le-ta prehitro ne odteče, po
drugi strani pa v sušnih obdobjih oskrbuje vodne vire v širši okolici. Količina vode tako skozi celo leto ne
niha in ne povzroča škode v obliki poplav, suše, izpad prihodka zaradi slabše vodne pretočnosti v mali
hidroelektrarni. Zaradi majhnega analiziranega območja ta storitev ni prišla tako močno do izraza (v
primerjavi z rekreacijo in turizmom) vendar lahko na podlagi rezultatov ugotovimo, da bi v primeru večjih
območij barij v bližini poselitev ta storitev in z njo povezane storitve (npr. zaščitno in varovalno)
zagotovo imele bistveno večjo vrednost. Da je vrednost rekreacijske in turistične storitve tako visoka niti
ni presenetljivo, saj so Lovrenška jezera znana kot ena izmed bolj obiskanih naravovarstveno
pomembnih območij v Sloveniji.
71
4.
ZAKLJUČEK
Obravnavana študija je prva študija v Sloveniji, v kateri se je poskušalo ovrednotiti celotno ekonomsko
vrednost ekosistemskih storitev (TEV) naravovarstveno pomembnega območja. Zaradi težav pri
pridobivanju podatkov, razpoložljivega časa in omejenih finančnih sredstev za izvedbo vrednotenja,
rezultati študije niso optimalni, vendar ker je bilo vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljata
posamezna scenarija (z in brez ohranjanja) izvedeno z upoštevanjem enakih osnov in predpostavk,
dovolj dobro predstavljajo pomembnost samega ohranjanja.
Rezultati so v prvi vrsti uporabni zlasti pri oblikovanju politik in ukrepov za obnovo in ohranjanje mokrišč,
poleg tega pa nudijo dodatne informacije o širših ekonomskih, socialnih in ekoloških prednostih mokrišč
ter primerjavo le-teh s potrebami in zahtevami lokalnih skupnosti.
Tudi številne druge ekonomske študije vrednotenja, v katerih so bili primerjani različni scenariji so v
glavnem pripeljale do istega zaključka, in sicer večje ekonomske vrednosti ohranjanja.
Lovrenška jezera so zaenkrat dobro ohranjena, ogrožajo jih prekomeren in nenadzorovan obisk, ki
lahko s hojo mehansko poškodujejo občutljivo vegetacijsko površino barja, zato so na območju urejene
brunčane poti. Poleg tega, lastnosti Lovrenških jezer predvsem v zimskem času ogroža vožnja z
motornimi sanmi. Glede na rezultate študije je njihovo ohranjanje in »pametna« uporaba ekosistemskih
storitev nujna, saj bi nas stroški izgube mokrišča Lovrenških jezer, v primeru intenzivne in netrajnostne
rabe, v obdobju 50 let, ob upoštevanju vseh ekosistemskih storitev, ki jih območje nudi, stali
151,8 milijonov €.
Z namenom ohranjanja mokrišča Lovrenških jezer, njihove ekosistemske vrednosti je ZRSVN s partnerji
(ZGS, IzVRS, RTV Slovenija, Občino Ruše) in sofinancerji ter podporniki (MOP, Občinami Zreče,
Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Slovenjska Bistrica, Slovenj Gradec, Oplotnica, Maribor, in Skladom za
ohranjanje narave Pohorje, ind.) kot nadaljevanje projekta NATREG začel izvajati LIFE+ projekt
Ohranjanja sladkovodnih mokrišč v Sloveniji (akronim WETMAN). V okviru projekta WETMAN se bo na
območju Pohorja (Lovrenška jezera, Klopnovrška barja, Ribniško jezero) med leti 2010-2015 izboljšalo
hidrološke razmere, postavilo nove in obnovilo še neobnovljene brunčane poti, postavilo ograje,
obnovilo razgledni stolp na Lovrenških jezerih, namestilo števce obiska, itd.
Glavni namen pričujoče študije je ozaveščanje javnosti o pomenu naravnih danosti, ki jih nudi
analizirano mokrišče – Lovrenška jezera in preveriti upravičenost investicij in aktivnosti (analiza stroškov
in koristi - CBA), ki jih bo Slovenija s pomočjo sredstev LIFE + programa preko projekta WETMAN
investirala v to območje.
Za namen ozaveščanja javnosti in vladnih inštitucij bo študija predstavljena tako strokovni kot laični
javnosti na lokalnem, nacionalnem in transnacionalnem nivoju (SEE in EU). Za namen promocije bo
izdelana zloženka »Lovrenška jezera – Ali se zavedamo vrednosti ohranjene narave?« in
nadgradnja razstave biotska raznovrstnost iz leta 2010. Gradivo bo na razpolago na internetni strani
www.natreg.eu, platformi Pohorje www.natreg.eu/Pohorje/, spletni strani SEE programa
www.southeast-europe.net in drugih virih.
72
5.
UPORABLJENA LITERATURA
1. Baza Dejanska raba kmetijskih zemljišč 2008. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Ljubljana;
2. Borec A., Bohak Z., Jež A. 2010. Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje. [Nosilec: Borec
A.], Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, [Strokovna študija nastala v sklopu
projekta NATREG - Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional
Development Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost
za trajnostni razvoj], 52 str.;
3. Butala V., Turk J. 1998. Lesna biomasa - neizkoriščeni domači vir energije. [Projekt Femopet
Slovenija], Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Center za energetske in ekološke
tehnologije, str. 9.;
4. Canadian
Sphagnum
Peat
Moss.
A
Horticultural
Teaching
Plan.
http://www.peatmoss.com/index.php;
5. Cegnar T. 1998. Temperatura zraka. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: 100-101;
6. Cenčič L., Cojzer M., Jenčič H., Medved L., Miklašič Z., Ogrizek R., Pisek R., Pristovnik D., Tajnikar
M. 2010. Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju Pohorje.
[Nosilec: Cenčič L.], Maribor, Zavod za Gozdove Slovenije, [Strokovna študija nastala v sklopu
projekta NATREG - Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional
Development Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost
za trajnostni razvoj], 56 str. + digitalne priloge;
7. Cenik LPN Pohorje za leto 2010, Zavod za gozdove Slovenije;
8. Costanza R., D’arge R., De Groot R., Farber S., Grasso M., Hannon B., Limburg K., Naeem S.,
O’Neill R. V., Paruelo J., Raskin R. G., Sutton P., Van den Belt M. 1997. The value of the world's
ecosystem services and natural capital. Nature, 387, 6230: 253-260;
9. Culiberg M. 1986. Palinološka raziskovanja na Lovrenškem in Ribniškem barju na Pohorju. Biološki
vestnik, 34: 1-14;
10. Čokl M. 1975. Gozdarski priročnik. Ljubljana, str. 69;
11. De Groot R., Stuip M., Finlayson M., Davidson N. 2006. Valuing wetlands – Guidance for valuing
the benefits derived from wetland ecosystem services. Ramsar Technical Report No. 3, CBD
Technical Serices No. 27; 45 str.;
12. Digitalni model ..., 2009. Digitalni model višin / reliefa INSAR DMV 12.5. Geodetska uprava
Republike Slovenije. http//www.gu.gov.si;
13. Digitalni ortofoto posnetki Slovenije. 2000-2009. merilo vira: 1:5.000, datum vira: 2008-2011, datum
zajema: 2008, Ljubljana, Geodetski zavod Republike Slovenije;
14. Direktiva o habitatih (Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in
rastlinskih vrst). The Council Directive 92/43/EEC;
15. Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic. Council Directive 79/409/ EEC, OJ C 139, 13.6.1977
16. Dolgoročni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2007-2016. Zavod za
gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 99. str.;
17. Evidenca odvzema divjadi v Lovišču s posebnim namenom Pohorje. Obdobje 2005-2010, za
območje Lovrenških jezer. Zavoda za gozdove Slovenije, 2011;
18. Gams I. 2008. Geomorphology of the Pohorje Mountain. Acta Geographica Slovenica, 48, 2: 187254;
19. Goodland R., Daly H. 1996. Environmental sustainability: Universal and nonnegotiable. Ecological
Applications 6, 4: 1002-1017;
20. Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška jezera. Baze Zavoda za gozdove
Slovenije, baze Zavoda RS za varstvo narave 2010/2011;
73
21. Hidrometeorološki zavod Slovenije (HMZS) - ročna meteorološka postaja Rogla - prikaz klimatskih
parametrov za obdobje 1987-1992;
22. Jogan N., Kaligarič M., Leskovar I., Seliškar A., Dobravec J. 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS.
Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Agencija Republike Slovenije za
okolje, 63 str.;
23. Jogan N., Kotarac M., Lešnik A. (ured.) 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih
habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst (končno poročilo), 734 str.;
24. Kaligarič M., Seliškar A. 1999. Klasifikacija sekundarnih in naravnih travišč v Sloveniji, delni pregled
travišč Slovenije s kratkim opisom. V: Kartiranje travišč Slovenije, osnutek priročnika, Prirodoslovno
društvo Slovenije, str. 14-19, 20-45;
25. Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer. Baze Zavoda za gozdove
Slovenije, baze Zavoda RS za varstvo narave 2010/2011;
26. Kolar B. 1999. Ekologija živali in varstvo okolja divjadi. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, str. 225
27. Krajnc M. 1988. Valorizacija splošno koristnih funkcij v gozdnogospodarski enoti Lovrenc na
Pohorju: diplomsko delo. (Biotehnična fakulteta, Oddelek za gozdarstvo). Ljubljana, samozaložba:
78 str.;
28. Lešnik Štuhec T. 2010. Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih
dejavnosti. 1. faza študije Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (naravna in kulturna
dediščina) na projektnem območju Pohorje. Projekt NATREG. Šentilj: 126 str.
29. Letni načrt za VI. … Letni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010. Zavod
za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 53. str.;
30. Martinčič A. 1996. Barja. V: Narava Slovenije, stanje in perspektive. Zbornik prispevkov o naravni
dediščini Slovenije, Ljubljana, Društvo ekologov Slovenije, str. 122 –132;
31. Martinčič A., Piskernik M. 1985: Die Hochmoore Sloweniens: floristische, vegetationskundliche und
ökologische Untersuchungen. Biološki vestnik, Vol. extr. 1, 239 str.;
32. Mavsar R. 2005. Ekonomsko vrednotenje vlog gozdov: Magistrsko delo. (Ekonomsko-poslovna
fakulteta). Maribor, samozaložba: 108-120 str.;
33. Mrakič J., Vomer B. 1985. Gozdni rezervati Slovenije : Gozdni rezervat Lovrenška jezera MB 0l SG
0l CE 0., Strokovna in znanstvena dela, 83, 81 str.;
34. Naravni park Pohorje – koncept razvoja s smernicami za razglasitev. Gozdno gospodarstvo
Maribor, Maribor, 1993;
35. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (2007) http://www.globe.gov/fsl/educorn/assessment/soils/soilshome.html;
36. Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče. Ur. l. RS, št. 49/02;
37. Ogrin D.1998. Podnebje. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: 110-111;
38. Pagiola S., Von Ritter K., Bishop J. 2004. Assessing the Economic Value of Ecosystem
Conservation. The World Bank Environmental department, Environmental department paper No.
101: 57 str.;
39. Perko D., Orožen Adamič M. 2001. Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735
str.;
40. Planinsko društvo Paloma. Knjiga obiskovalcev Ribniške koče na Pohorju. Obdobje 2000-2010
(december 2010);
41. Pohleven F. 2009. S predelavo lesa in uporabo lesnih izdelkov proti podnebnim spremembam. V:
Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Ljubljana, Gozdarski
inštitut Slovenije, Humar M, Kraigher H. (ur.), Strokovna in znanstvena dela 135: 143 – 148;
42. Poročilo o letnem odvzemu divjadi za LPN Pohorje, Odvzem divjadi za obdobje: 01.01.2010 31.12.2010, Zavod za gozdove Slovenije
43. Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij. Ur. l. RS, št. 64/04 in 5/06;
44. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Ur. l. RS, št. 91/2010;
74
45. Pravilnik o spremembah ... Pravilnik o spremembah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih
vrednot. Ur.l. RS, št. 93/2010;
46. Primarna
in
sekundarna
produkcija
http://nic.fnm.unimb.si/rpldpe/pdf/UC_Primarna_in_sekundarna_produkcija.pdf;
47. Prodaja električne energije - www.engis.si, datum;
48. Register naravnih vrednot… http://kpv.arso.gov.si/welcome/Metadata_search/ Metadata_ report
/report_metadata?DOC_ID=56&NODE_ID=378&L1=302&L2=94;
49. Ruzzier M., Žujo J., Marinšek M, Sosič S. 2010. Guidelines for the economic evaluation of natural
assets of the Protected areas. [Strokovna študija nastala v sklopu projekta NATREG - Managing
Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako
upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj], Meritum d.o.o.,
56 str.;
50. Schuyt K., Brander L. (2004). Living Waters - The economic values of the world wetlands. WWF,
SAEFL, 31 str.;
51. Spletna aplikacija LISJAK, Lovska zveza Slovenije, analiza narejena za LPN Pohorje, za leto 2010;
52. Statistični urad Republike Slovenije (2008) - Demografski kazalci občin, na analiziranem območju
Lovrenških jezer;
53. Statistični urad Republike Slovenije (2008, 2009) - Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po
posameznih občinah na Pohorju;
54. Statistični urad Republike Slovenije (2009) - Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz države
njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj po državah Statistični urad Republike Slovenije (2009) Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajev;
55. Unior d.d. Program turizem - statistika nočitev RTC Rogla – Unior. Obdobje od 2000-2010;
56. Uredba o habitatnih ... Uredba o habitatnih tipih. Ur. l. RS, št. 112/03;
57. Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000. Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07
in 43/08;
58. Uredba o ustanovitvi lovišč ... Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki
Sloveniji. Ur. l. RS, št. 117/04;
59. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09
in 91/10;
60. Uredba o varstvu samoniklih gliv. Ur. l. RS, št. 57/98;
61. Vektorska baza funkcij gozdov v Sloveniji – stanje 2010. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije;
62. Vektorska baza katastrskih …., 2004. Vektorska baza katastrskih občin – stanje 2004. Ljubljana,
Geodetska uprava Republike Slovenije;
63. Vektorska baza odsekov gozdov v Sloveniji – stanje 2010. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije;
64. Vektorska baza RPE- register prostorskih enot / hišne številke, stanje 2010. Ljubljana, Geodetska
uprava Republike Slovenije
65. Vektorska baza sestojev gozdov v Sloveniji – stanje 2010. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije;
66. Vektorska baza zemljiškega katastra v Sloveniji – stanje 2011. Ljubljana, Geodetski zavod
Republike Slovenije;
67. Vsebnost vode v šoti… - www.simetric.co.uk/si_materials (februar 2011);
68. Zakon o ohranjanju narave. Ur.l. RS, št. 56/99, 96/04-UPB2;
69. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu. Ur.l. RS, št. 17/08;
70. Zupančič B. 1998. Padavine. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: 98-99;
75
6.
PRIPOROČENA LITERATURA
1. Gams I. 1959. Pohorsko Podravje: razvoj kulturne pokrajine. (Dela SAZU, razred 4, 15). Ljubljana,
SAZU: 231 str.;
2. Gams, I., 1962. Visokogorska jezera v Sloveniji. Gradivo. Geografski zbornik, Ljubljana 7: 195-262;
3. Marolt M. 2009. Okoljski vidiki lova in lovstva v Sloveniji: Diplomsko delo. (Filozofska fakulteta,
oddelek za geofgrafijo). Ljubljana, samozaložba: 158 str.;
4. Martinčič A. 1994. Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia 3: 17-23;
5. Martinčič A. 1995. Vegetacija razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 36) R. Tx. 37 v
Sloveniji. Biološki vestnik, 40, 3/4: 101-111;
6. Martinčič A., Maher I, Leskovar I., Kosi G., Skoberne P., Luznar D. 1994. Zasnova rajonizacije
ekosistemov Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov). II/2 Nizka barja v Sloveniji, Opisi barij.
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 63 str.;
7. Martinčič A., Piskernik M., Batič F., Červek I. S., Tarman K., Kos I., Skoberne P., Luznar D. 1991.
Zasnova rajonizacije ekosistemov R. Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov R Slovenije). I.
Visoka in prehodna barja v Sloveniji. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v
Ljubljani, Ljubljana. 241 str.;
8. Philippi G., Görs, S. 1992. Klasse: Scheuchzerio-Caricetea fuscae. – V: Oberdorfer, E.
(ur.). Suddeutsche Pflanzengesellschaften, Teil I: Fels- und Mauergesellschaften, alpine Fluren,
Wasser-, Verlandungs- und Moorgesellschaften, Gustav Fischer Verlag, Jena, Stuttgart, New York,
str. 221-272;
9. Rejec Brancelj I. 2010. Voda kot naravna in kulturna vrednota. www.arso.gov.si (november 2010);
10. Rejec Brancelj I. 2010. Voda kot naravna in kulturna vrednota. www.arso.gov.si (november 2010)
11. Zupančič M. 1982. Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 v Sloveniji. Biološki vestnik, 30, 1: 137-150;
12. Zupančič M. 1994. Barjansko smrekovje. V: Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije – Kataster
značilnih ekosistemov Slovenije (vodja projekta: Martinčič, A.), BF Oddelek za biologijo, Biološki
inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, str. 9;
13. Zupančič M. 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije. SAZU Razred za naravoslovne vede, Dela 36, str.
222;
76
7.
PRILOGE
Priloga 1: Spisek deležnikov
neposredni intenzivni uporabniki
lovstvo (Lovišče s posebnim namenom – Pohorje), gozdarstvo
(lastniki zemljišč, koncesionarji, lokalna skupnost), kmetijstvo
(država), raziskovalci, (lokalne) turistične organizacije in podjetja
/
neposredni izkoriščevalci
/
kmetijski proizvajalci
/
uporabniki vode *
lokalna skupnost (VVO Občina Zreče), hidroelektrarna,
naselja blizu mokrišč
/
posredni uporabniki
/
neposredni ekstenzivni uporabniki *
planinska društva, izobraževalne ustanove (osnovne šole, srednje
skupine za ohranjanje narave in naravnih šole, univerza), turistična društva, društva in (javni) zavodi, ki
lepot *
delujejo na področju varstva okolja, narave, trajnostnega razvoja
in izobraževanja
neuporabniki *
/
77
Priloga 2: Revizijski okvir ekosistemskih storitev - po vrstah storitev
Pomembnost znotraj
geografskega območja
Vrsta ekosistemske
storitve
Trenutna
pomembnost
Utemeljitev
in
dokazi
Trend v času
vrednotenja ES
Vrsta
ekosistema in
območje
ekosistemske
storitve
Oskrbovalne storitve
Divjad - jelenjad
Hrana
Ekološki pridelki
Trend povečanja
Nelesni gozdni proizvodi
(borovnice, brusnice,
gobe, zdravilna zelišča)
Vrednotenje ni mogoče, ker ni
podatkov o količini nabranih gozdnih
proizvodov.
Ni poudarjena lesno proizvodna
funkcija.
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 401 €
Scenarij 2 = 91.508 €
Skupna lesna zaloga drevja in
grmičevja, cena lesnih sekancev,
tekoči letni prirast, možni in dejanski
posek.
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 0 €
Scenarij 2 = 2.984.727 €
Količina šote na analiziranem
območju, vsebnost vode v šoti, teža
izkopane šote, cena šote.
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 8.800 €
Scenarij 2 = 7.920 €
Prihodki od prodaje električne
energije,
delež vode območja.
Ni podatka.
Les
Celuloza in lesna biomasa
Vlakna
Šota
Gorivo / energija
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 136 €
Scenarij 2 = 0 €
Poročilo o letnem odvzemu divjadi za
LPN Pohorje, cena dovolilnice,
odkupna cena divjadi, letni načrt
odstrela divjadi, stroški vzdrževanja
lovskih površin.
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 4.900 €
Scenaij 2 = 0 €
Subvencije, ki bi jih lahko dobili za
ekološko kmetovanje od Agencije RS
za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Vodni pretok
Genski viri
Bio kemikalije, naravna
medicina, farmacevtski
izdelki
Gozd in vrstno bogata
travišča
Vrstno bogata travišča
Gozd in vrstno bogata
travišča
Gozd
Gozd in aktivna visoka
barja (ruševje)
Aktivna visoka barja
Aktivna visoka barja in
barjanski gozd
Ni podatka.
Okrasni viri
trofeje
Čista voda
Pitna voda
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 216 €
Scenarij 2 = 0 €
Letni načrt odstrela divjadi, cena
lovskih trofej.
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 121.905 €
Scenarij 2 = 115.809 €
Količina šote na analiziranem
78
Gozd in vrstno bogata
travišča
Aktivna visoka barja in
barjanski gozd
Pomembnost znotraj
geografskega območja
Vrsta ekosistemske
storitve
Trenutna
pomembnost
Slana voda
Novi okoljski proizvodi
/
/
Uravnavanje kakovosti zraka
Absorbcija
onesnaževanja,
transpiracija in fotosinteza
Vrsta
ekosistema in
območje
ekosistemske
storitve
Utemeljitev
in
dokazi
Trend v času
vrednotenja ES
območju, povprečna količina vode, ki
jo vsrka m3 šote, cena vode.
/
/
/
/
Uravnalne storitve
Uravnavanje podnebnih
procesov – vezava CO2
Vezava CO2
Uravnavanje voda Preprečevanje poplav
Puferska sposobnost
Zaščitna in varovalna storitev
erozija
Uravnavanje kakovosti voda
Preprečevanje bolezni
Ni podatka.
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 4.368 €
Scenarij 2 = - 48.675 €
Podatki o emisijah in podatki o
ponorih CO2 v Sloveniji, cena
nakupnih pravic za izpuste, podatki o
povprečni absorpciji CO2.
Izračun pri pitni vodi in pretoku vode,
saj ima puferska sposobnost v našem
primeru koristi predvsem v obliki
stalne preskrbe z vodo.
Preprečevanje poplav je drugotnega
pomena, saj v bližini ni nepremičnin,
kjer bi škoda lahko nastala.
Vrednotenje ni mogoče, ker ni
podatkov o varovalni funkciji gozdov
oziroma je ta zanemarljiva, saj v
bližini ni nepremičnin, kjer bi škoda
lahko nastala.
Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenih območij - varovanje
vodnih teles zaradi preskrbe s
kakovostno pitno vodo.
Kvaliteta pitne vode na samem
območju vprašljiva zaradi tanke
preperinske podlage.
Ni podatka o denarni vrednosti
uravnavanja kakovosti voda.
Kakovost vode
Telesne dejavnosti na
prostem, ki spodbujajo
telesno zdravje in dobro
počutje
Uravnavanje naravnih
nevarnosti
(ne poplave)
Aktivna visoka barja in
barjanski gozd
Celotno območje
Lovrenških jezer
Gozdovi in ostali deli
na J analiziranega
območja
Ni podatkov.
Nadzorovanje škodljivce
Opraševanje
Celotno območje
Lovrenških jezer
(izračun za gozdne
površine)
Ni podatkov.
Habitat in hrana za vrste,
ki oprašujejo
Vrednoteno v povezavi z ostalimi ES,
ki jih opraševanje podpira.
Zanemarljiva vrednost, ker v bližini ni
nepremičnin, tako da plazovi ne
morejo povzročiti velike škode.
Vrednotenje ni mogoče, ker ni
podatkov o varovalni funkciji gozdov.
Ni podatkov o zaščitni vlogi ES pred
ognjem.
Plazovi
Ogenj
Celotno območje
Lovrenških jezer
Gozd
Kulturne storitve
Kulturna dediščina zgodovina
Rekreacija in turizem
/
/
Pohodništvo
Vrednost ES (leto 2010):
Scenarij 1 = 10.244.286 €
79
Del Lovrenških jezer, ki
je odprt za obiskovalce
Pomembnost znotraj
geografskega območja
Vrsta ekosistemske
storitve
Estetska vrednost – naravna
dediščina
Trenutna
pomembnost
Trend v času
vrednotenja ES
Scenarij 2 = 0 €
Prihodi turistov, prihodi enodnevnih
obiskovalcev, potni stroški (povprečni
stroški in povprečni izdatki za prevoz).
Državni in lokalni pomen NV.
Površina po posamezni naravni
vrednoti.
Vrednotenje ni mogoče, ker ni
podatka o denarni vrednosti naravne
dediščine.
5 NV:
Lovrenško
barje, Mulejev vrh,
Mislinja,
Radoljna in
Planinka
Celotno območje
Lovrenških jezer
Ni direktnih zaposlitev
Indirektna zaposlitev
Vrednotenje indirektnih zaposlitev
(transport, nastanitve, restavracije
izven ZO) ni mogoče, ker niso
izvedene ankete, kjer bi lahko dobili
natančne podatke o zaposlitvi zaradi
obstoja ZO.
Celotno območje
Pohorja
Območje je opredeljeno
kot gozdni rezervat
Lovrenška jezera s
kategorijo 2 (Uredba o
varovanih gozdovih in
gozdovih s posebnim
namenom).
Površina gozdnega rezervata.
Ankete niso bile izvedene, zato ni
podatka o denarni vrednosti prispevka
območja k znanosti in raziskovanju.
Gozd, barja, jezera
Ankete niso bile izvedene, zato ni
podatkov za izračun koristi zaradi
duševne stabilnosti.
Ankete niso bile izvedene, zato ni
podatkov za izračun vrednosti
izobraževalnih storitev.
Duhovna vrednost inspiracija, stik z naravo
Izobraževalna storitev –
tradicionalno in neformalno
Vrsta
ekosistema in
območje
ekosistemske
storitve
Direktna zaposlitev
Zaposlitev
Znanost in raziskovanje
Utemeljitev
in
dokazi
Neformalna izobraževalna
pot
Mentalno in fizično zdravje –
blaženje stresa, relaksacija,
gibanje, kvalitetna izraba
časa
Ankete niso bile izvedene, zato ni
podatkov za izračun koristi zaradi
mentalnega in fizičnega zdravja.
Socialni stiki – družina in
širša razmerja
Ankete niso bile izvedene, zato ni
podatkov za izračun koristi zaradi
socialnih stikov.
Občutek za prostor
Občutek za
skupnost/identiteta
/
Nastajanje zemlje
Primarna proizvodnja
Kroženje hranil
Kroženje vode
Trenutno se ne meri
Trenutno se ne meri
Trenutno se ne meri
Trenutno se ne meri
/
Podporne storitve
/
/
/
/
80
Pomembnost znotraj
geografskega območja
Vrsta ekosistemske
storitve
Trenutna
pomembnost
Trend v času
vrednotenja ES
Utemeljitev
in
dokazi
Spada v ekološko pomembno
območje, posebno varovano območje
po direktivi o habitatih in območje
varovano po direktivi o pticah.
Spada v lovišče s posebnim
namenom, katerega cilj je opravljanje
posebnih nalog ohranjanja.
Varovane in zavarovane
rastlinskih in živalskih
vrst
Biotska raznovrstnost – divje
živali – bogato okolje
Površina področja Natura 2000.
Ni podatka o denarni vrednosti
prispevka območja k znanosti in
raziskovanju.
Natura 2000
81
Vrsta
ekosistema in
območje
ekosistemske
storitve
Celotno območje
Lovrenških jezer
Celotno območje
Lovrenških jezer
Priloga 3: Storitve mokrišč
Tabela: Storitve mokrišč
OSKRBOVALNE STORITVE
ribolov, lov, sadeži,
Hrana
zrna…
shranjevanje in
hranjenje vode,
Voda
zagotavljanje vode za
namakanje in za pitje
Presihajoče in
nepresihajoče
reke in potoki
Stalna
jezera,
rezervoarji
Presihajoča
jezera,
močvirja
Gozdnata
mokrišča,
močvirja
Alpska
mokrišča in
mokrišča
tundr
»Springs and
Oases«
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
Geotermalna
mokrišča
Podzemna
mokrišča z
jamami in
podzemnimi
vodnimi sistemi
z
Vlakna in gorivo
proizvodnja lesa,
kuriva, šote, krme,
agregatov
z
z
z
z
z
z
Biokemični proizvodi
ekstrakcija
materialov, iz živih
organizmov
z
z
?
?
?
?
?
?
z
z
?
z
?
?
?
?
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
medicine, geni za
odpornost na
Genski material
rastlinski patogeni,
okrasnih vrst in tako
naprej
REGULACIJSKE STORITVE
Vpliv na regulacijo
toplogrednih plinov,
temperature, padavin
Regulacija klime
in drugih podnebnih
procesov, kemična
sestava ozračja
obnavljanje in
odvajanje podzemne
Hidrološki režim
vode, skladiščenje
vode za kmetijstvo in
industrijo
82
z
z
Omejitev
onesnaževanja in
razstrupljanje
Zaščita pred erozijo
Zaščita pred
naravnimi nesrečami
hramba, predelava in
odstranjevanje
odvečnih hranil in
onesnaževal
ohranitev tal in
preprečevanje
strukturne sprememb
(na primer obalne
erozije, obrežne
erozije,…)
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
?
z
z
Nadzor poplav,
varovanje pred neurji
z
z
z
z
z
z
z
osebna čustva in
dobro počutje; verski
pomen
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
?
?
z
z
z
z
?
z
z
z
z
KULTURNE STORITVE
Duhovne in
inspiracijske
možnosti za turizem
in rekreacijske
dejavnosti
Estetske
občudovanje narave
možnosti za formalno
in neformalno
Izobraževalne
izobraževanje in
usposabljanje
PODPORNE STORITVE
habitat za stalno
Biodiverziteta
živeče ali prehodne
vrste
zadrževanje
Formiranje
sedimentov in
(rodovitne) zemlje
kopičenje organskih
snovi
Rekreacijske
Kroženje rudninskih
snovi
Opraševanje
shranjevanje,
recikliranje, obdelava
in pridobivanje hranil
podpora
opraševalcem
z
z
z
Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 16
83
z