1. No category

SOUTH EAST
EUROPE
Transnational Cooperation Programme
Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa.
www.southeast-europe.net
Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.
Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor.
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE
EKOSISTEMSKIH STORITEV
NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
www.natreg.eu
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
SMERNICE
1 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Priporočilo za RUZZIER, M., s sod. 2010. Smernice za ekonomsko
citiranje: vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih
SOUTH EAST
območjih narave. Meritum d.o.o.. Ljubljana
EUROPE
Transnational Cooperation Programme
Izdajatelj:
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Avtorji:
Mitja Ruzzier, Jasmina Žujo,
Miha Marinšek, Samo Sosič
Datum:
Marec 2010
S M EDelovni
R Nsklop:
I C E3.3 Razvoj smernic
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE
EKOSISTEMSKIH STORITEV
NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Slovenski prevod
in lektoriranje:
Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa.
www.southeast-europe.net
Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za
kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.
Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike
Slovenije za okolje in prostor.
Jasmina Žujo, Henrik Ciglič
Pregled in revizija:
Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić
Slika na naslovnici:
arhiv CARINTHIA
Oblikovanje,
AvantGuarde
Design, Beograd, Srbija
Avtorji: prelomi:
Mitja Ruzzier,
Jasmina Žujo,
Miha Marinšek, Samo Sosič
Tisk: Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija
Datum: Marec 2010
Število izvodov: 100
Delovni sklop: 3.3. Razvoj smernic
SMERNICE
3 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 2
Project code:
Starting date:
Ending date:
Project WEB site address:
Lead partner organisation:
Project manager:
E-mail:
Telephone number:
Title of the deliverable:
WP/activity related to
the deliverable:
Type (internal or restricted
or public):
WP leader:
Activity leader:
Contract number:
Editor(s)/Author(s):
E-mail:
Telephone number:
Javno
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
8-IX-507/12-O-09/GD
Mitja Ruzzier, PhD, Jasmina Žujo, Miha Marinšek, Samo Sosič
[email protected], [email protected]
+386 1 756 58 870, +386 0590 80 999
ZAČETNICE IN OKRAJŠAVE
VO
JVE
MA
WTP
WTA
MPA
PFA
HPM
TCM
ZTCM
ITCM
RUM
DCA
COI
LOA
CVM
CMA
BT
CBA
TEV
Varovano območje
Jugovzhodna Evropa
Tisočletna ocena ekosistema (ang. Millennium Ecosystem Assessment)
Pripravljenost za plačilo (ang. Willingness to pay)
Pripravljenost za sprejetje (ang. Willingness to accept)
Metoda tržnih cen (ang. Market price approach)
Metoda proizvodne funkcije (ang. Production function approach)
Metoda hedonostičnih cen (ang. Hedonic pricing method)
Metoda potnih stroškov (ang. Travel cost method)
Conska metoda potnih stroškov (ang. Zonal travel cost method)
Individualna metoda potovalnih stroškov (ang. Individual travel cost method)
Metoda naključnih koristi (ang. Random utility model)
Metoda izogibanja škodi (ang. Damage cost avoided)
Metoda stroškov bolezni (ang. Cost of illness method)
Metoda izogibanja škodi (ang. Loss of output approach)
Metoda kontingenčnega vrednotenja (ang. Contingent valuation method)
Metoda diskretne izbire (ang. Choice modeling approach)
Metoda prenašanja koristi (ang. Benefit transfer)
Analiza stroškov in koristi (ang. Cost-Benefit Analysis)
Celotna ekonomska vrednost (ang. Total economic value)
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
Project acronym:
Project title:
DELIVERABLE SUMMARY
PROJECT INFORMATION
NATREG
Kako upravljati (za)varovana območja, da bodo postala priložnost
za trajnostni razvoj
SEE/A/479/2.3/X
11.03.2009
31. 7. 2011
www.natreg.eu
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Gregor Danev
[email protected]
00 386 1 23 09 532
DELIVERABLE INFORMATION
Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na
varovanih območjih narave
WP 3 – Enotna strategija za integrirano upravljanje (za)varovanih
območij, Akt. 3.3. - Razvoj smernic
SMERNICE
5 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 4
DEVELOPMENT WITH NATURE
PREDGOVOR
1. UVOD
1.1. POVZETEK
1.2. NAMEN
1.3. CILJ
1.4. KAKO UPORABLJATI SMERNICE
1.5. DEFINICIJA ZAVAROVANIH OBMOČIJ
1.6. EKOSISTEMSKE STORITVE
1.7. UPORABNOST EKONOMSKEGA VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV VO
1.8. IZVEDBA EKONOMSKE ANALIZE
1.9. GLAVNI VIDIKI VREDNOTENJA EKOSISTEMA
1.9.1. Opredelitev vrednosti skupnega toka koristi ekosistemov
1.9.2. Opredelitev neto koristi posegov, ki spreminjajo ekosistem
1.9.3. Porazdelitev stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja VO
1.9.4. Identifikacija potencialnih finančnih virov za ohranjanje VO
2. NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE METODE EKONOMSKEGA VREDNOTENJA
EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
2.1. METODA RAZKRIVANJA PREFERENC
2.1.1. Metoda tržnih cen
2.1.2. Metoda proizvodne funkcije
2.1.3. Metoda hedonističnih cen
2.1.4. Metoda potnih stroškov
2.1.5. Metoda izogibanja škodi
2.1.6. Metoda stroškov bolezni
2.2. METODA IZRAŽENIH PREFERENC
2.2.1. Metoda kontingenčnega vrednotenja
2.2.2. Metoda diskretne izbire
2.3. METODA PRENAŠANJA KORISTI
3. REZULTATI IN UGOTOVITVE
4. ZAKLJUČEK
5. ŠTUDIJE PRIMEROV
6. DODATNO BRANJE
7. REFERENCE
8. POVEZAVE
9. DODATEK
6
7
7
7
7
7
8
9
10
11
12
12
13
14
15
16
17
17
20
23
27
35
37
38
39
45
49
53
55
56
62
62
63
64
Tabela 1:
Tabela 2:
Tabela 3:
Tabela 4:
Tabela 5:
Tabela 6:
Tabela 7:
Tabela 8:
Tabela 9:
Tabela 10:
Tabela 11:
Tabela 12:
Tabela 13:
Tabela 14:
Tabela 15:
Tabela 16:
Kategorije VO in cilji upravljanja po posameznih kategorijah
Ekosistemske storitve
Svetovno najpomembnejši ekosistemski tipi in njihove storitve
Kriteriji za MPA
Kriteriji za PFA
Kriteriji za HPM
Kriteriji za ZTCM
Kriteriji za RUM
Kriteriji za DCA
Kriteriji za COI
Kriteriji za CVM
Odločitveni eksperiment za vrednotenje avstralskih mokrišč
Kriteriji za CMA
Kriteriji za BT
Rangiranje metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev VO
Običajno uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje
ekosistemskih storitev na VO
Tabela 17: Celotne ekonomske koristi od pogozdovanja na preglednih območjih
8
9
10
20
23
27
31
34
36
38
44
45
49
52
53
54
59
SLIKE
Slika 1:
Slika 2:
Slika 3:
Slika 4:
Tipologija ekonomskih storitev: TEV
Koristi, ki jih ponuja določen ekosistem
Sprememba celotnih ekonomskih koristi, ki jih omogoča ekosistem
z in brez ohranjanja
Analiza stroškov in koristi ohranjanja
11
12
13
14
DEVELOPMENT WITH NATURE
TABELE
KAZALO
SMERNICE
7 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 6
PREDGOVOR
1. UVOD
Ekosistemi so se in se še vedno pogosto prikazujejo kot manjvredna območja
ali območja, ki ne prispevajo k ekonomski vrednosti lokalne skupnosti, regije
ali države. Toda dejstvo je, da ekosistemi ponujajo široko paleto storitev
(oskrbovalne storitve, ki oskrbujejo z dobrinami, na primer s hrano, vodo, z
lesom, vlakni in zdravili in manj otipljive storitve, ki so težje merljive, vendar
enako kritične, na primer uravnalne, podporne in kulturne storitve), ki niso nekaj
večnega, neuničljivega in neomejenega. Zaradi naraščanja števila prebivalstva,
dohodka in porabe se vse bolj izkorišča naravno okolje. Človeške dejavnosti so
pripeljale do zvišane atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida in drugih
toplogrednih plinov, slabe kakovosti zraka, izgube biotske raznovrstnosti,
podnebnih sprememb, kemikalij, odpadkov, onesnaževanja voda ...
1.1. Povzetek
S pomočjo ekonomskega vrednotenja se lahko ekosistemske storitve, ki jih
prinaša posamezen ekosistem, ovrednotijo, tako da so vladne institucije
in širša javnost dobro seznanjene, kolikšna je pravzaprav škodljivost
nenadzorovanega izkoriščanja naravnih dobrin in kako koristne so aktivnosti
ohranjanja. Z ekonomskim vrednotenjem naravnih storitev bi v prihodnje
utegnili bodisi upravičiti obstoječe stroške projektov ohranjanja okolja
(npr. ustanovitev zavarovanih območij) bodisi upravičiti izpeljavo takšne
spremembe v prostoru, ki bi vodila k višji blaginji lokalnega prebivalstva ali
celotne družbe
Koristi, ki izhajajo iz ohranjanja naravnih območjih, zlasti biotske raznovrstnosti,
je zelo težko opredeliti in ovrednotiti, vendar lahko s pomočjo še vedno se
razvijajočih različnih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemov ocenimo
kolikšna je celotna ekonomska vrednost ekosistemov.
Vrednotenje nam prav tako pomaga prepoznati v kakšnem obsegu bodo
posamezne skupine z ohranjanjem pridobile ter tako pripomore pri oblikovanju
mehanizmov za zbiranje nekaj teh koristi za namene ohranjanja. Tovrstni
mehanizmi so osnova pridobivanja finančnih virov za ohranjanje ekosistema.
V dokumentu predstavljene metode so na splošno zelo zapletene. Nekatere
zahtevajo precej znanja in izkušenj s področja ekonomije, zato je zelo
priporočljivo, da se z ekonomskim vrednotenjem ukvarja interdisciplinarna
skupina strokovnjakov s področij biologije, ekologije, ekonomije itn.
Menedžerji zaščitenih območij in nosilci odločanja bi se morali pri odločitvah
o primernosti določenih ukrepov posvetovati s strokovnjaki s področja
ekonomije, ki se ukvarjajo z vrednotenjem naravnih dobrin in ekosistemskih
storitev, da jim pomagajo oceniti vpliv ukrepa na širše okolje.
V prvem delu dokumenta so predstavljene najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko
vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območij narave (v nadaljevanju VO).
V drugem delu se možnosti uporabe posameznih metod ponazorijo s pomočjo dveh skupnih
tabel. Prva tabela povzema glavne značilnosti v dokumentu predstavljenih metod za ekonomsko
vrednotenje ekosistemskih storitev, druga pa predstavi možne koristi, ki jih prinašajo okoljske
storitve, in predlaga metode, ki se navadno uporabljajo za njihovo ekonomsko vrednotenje.
1.2. Namen
Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO so prispevek k skupni
strategiji za integrirano upravljanje VO. Namen smernic je obveščanje upravljalcev VO o načinih
ekonomskega vrednotenja celotnih koristi, ki jih prinaša posamezno VO, za katero ne veljajo
zakonitosti klasične ekonomije.
1.3. Cilj
Cilj smernic je predstaviti najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje
ekosistemskih storitev VO ter jih na podlagi njihovih pozitivnih in negativnih značilnosti kritično
oceniti in razvrstiti. Takšno razvrščanje na podlagi kriterijev je v pomoč uporabnikom pri izbiri
primerne metode za ekonomsko vrednotenje.
1.4. Kako uporabljati smernice
Za izbrano VO se v prvem koraku opredelijo vse ekosistemske storitve, ki jih to območje zagotavlja.
Smernice s pomočjo preglednih tabel v tretjem poglavju »Povzetek in priporočila« pomagajo
uporabnikom izbrati ustrezno metodo za ekonomsko vrednotenje posameznih ekosistemskih
storitev.
Metode so v tabelah ocenjene na podlagi naslednjih kriterijev:
· potrebni podatki za izvedbo ekonomskega vrednotenja,
· stroški izvedbe ekonomskega vrednotenja,
· ustrezno znanje za opravljanje ekonomskega vrednotenja,
· kompleksnost izvajanja ekonomskega vrednotenja,
· čas, potreben za izvajanje ekonomskega vrednotenja,
· zanesljivost rezultata ali natančnost ekonomskega vrednotenja,
· prenosljivost rezultatov,
· pogostost uporabe metod,
· univerzalnost uporabe metod.
Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih
storitev so v tretjem poglavju razvrščene na podlagi zgoraj naštetih kriterijev. Kriterijem
je določen rang od 1 do 5, ki določa prednost posamezne metode. Rang 5 pomeni najboljšo,
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 8
DEVELOPMENT WITH NATURE
rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju. Namen takšnega pregleda metod je, da
lahko uporabniki hitro dobijo informacije o značilnostih vsake metode in o položaju posamezne
značilnosti glede na druge metode; vrednosti so bile posamezni metodi podeljene arbitrarno, na
podlagi ocene in izkušenj pripravljalcev priročnika.
Posameznik se lahko s pomočjo predmetnih smernic za ekonomsko vrednotenje, glede na svoje
potrebe (npr. predmeta vrednotenja, proračunskih omejitev, časa, posebnosti študije, obsega
preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo), lažje odloči, katero metodo oziroma
kombinacijo metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev bo izbral.
Predstavljene metode so na splošno zelo zapletene. Nekatere zahtevajo precej znanja in
izkušenj z različnih področij, zato je zelo priporočljivo, da ekonomsko vrednotenje opravlja
interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področja biologije, ekologije, ekonomije itn.
Menedžerji VO in nosilci odločanja bi se morali pri odločitvah o primernosti določenih ukrepov
vsaj posvetovati s strokovnjaki s področja ekonomije.
1.5. Definicija zavarovanih območij
Obstaja veliko različnih izrazov za opisovanje VO, kar je posledica neobstoja skupnih standardov
ali terminologij v času ustanavljanja VO v sodobnem smislu. Vsak narod je tako razvil svoj lastni
pristop z različnimi opisi in opredelitvami.
Tako je generalna skupščina Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN) leta 1994 v Buenos
Airesu sprejela definicijo VO in šest kategorij, ki glede na glavni cilj upravljanja opisujejo VO. S to
definicijo je VO »območje kopnega in/ali morja, namenjenega zlasti zaščiti in ohranjanju biotske
raznovrstnosti ter naravnih in z njimi povezanih kulturnih virov, ki je upravljano pravno ali na kak
drug učinkovit način« [3; p.4].
Tabela 1: Kategorije VO in cilji upravljanja po posameznih kategorijah
KATEGORIJA
Ia strogi naravni rezervat: VO
upravljajo predvsem za znanost
Ib divja območja: VO upravljajo
predvsem za zaščito divjine
II
III
IV
Nacionalni park: VO upravljajo
predvsem zaradi varovanja
ekosistemov in rekreacije
naravni spomenik: VO upravljajo
predvsem za ohranjanje posebnih
naravnih značilnosti
upravljalska območja habitatov
oz. vrst: VO upravljajo predvsem
za ohranjanje prek posredovanja
upravljanja
DEFINICIJA
območja na kopnem in/ali morju, ki imajo nekaj odprtih ali reprezentativnih ekosistemskih, geoloških
ali fizioloških lastnosti in/ali vrst, na voljo predvsem za znanstvene raziskave in/ali spremljanje okolja
širša območja nespremenjenih oziroma rahlo spremenjenih zemljišč in/ali morij, ki ohranjajo svoje
naravne značilnosti in vpliv, brez trajnega ali znatnega bivanja, ki so zaščitena in upravljana tako, da
ohranjajo svoje naravno stanje
naravna območja kopnega in/ali morja, ustvarjena zaradi (a) zaščite ekološke celovitosti enega ali
več ekosistemov za sedanje in prihodnje generacije, (b) preprečevanja izkoriščanja ali naseljevanja,
ki je škodljivo za namene VO in (c) zagotavljanja osnovnih duhovnih, znanstvenih, izobraževalnih,
rekreativnih in turističnih možnosti, kar pa mora biti v celoti okoljsko in kulturno združljivo.
območja, ki vsebujejo eno ali več posebnih naravnih ali kulturnih značilnosti izjemne ali edinstvene
vrednosti zaradi svoje naravne redkosti, zastopniške ali estetske kvalitete ali kulturnega pomena
območja na kopnem in/ali morju, ki so pod aktivno intervencijo za namene upravljanja, da se zagotovi
vzdrževanje habitatov in/ali izpolnjujejo zahteve posebnih vrst
KATEGORIJA
V zaščitena pokrajina/morje: VO
upravljajo predvsem zaradi
ohranjanja pokrajine/morja in
rekreacije
VI VO, kjer se upravlja z viri: VO
upravljajo predvsem za namene
trajnostne rabe naravnih
ekosistemov
DEFINICIJA
območje kopnega z obalo in morjem, kjer je interakcija ljudi in narave v daljšem časovnem obdobju
proizvedla področje posebnega značaja s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in/ali kulturnimi
vrednotami in pogosto z visoko biotsko raznovrstnostjo. Varovanje celovitosti teh tradicionalnih
interakcij je bistvenega pomena za zaščito, vzdrževanje in razvoj takšnega območja.
območja s pretežno nespremenjenimi naravnimi sistemi, ki se upravljajo z namenom zagotovitve
dolgoročnega varovanja in ohranjanja biodiverzitete ob hkratnem zagotavljanju trajnega pretoka
naravnih storitev za zadovoljevanje skupnih potreb družbe
Vir: Guidelines for Protected Area Management Categories; IUCN, 1994 (5)
Definicijo VO je od leta 2007, ko je bil prvi osnutek predstavljen v Almerii v Španiji, uspešno
izpopolnilo in revidiralo veliko ljudi znotraj IUCN-WCPA. Revidirana definicija opredeljuje VO kot
»jasno določen geografski prostor, prepoznan, posvečen in, ki je pravno ali na drug učinkovit način
upravljan za dosego dolgoročnega ohranjanja narave s povezanimi ekosistemskimi storitvami in
kulturnimi vrednotami« [3; p.8].
1.6. Ekosistemske storitve
Ekosistem je po tisočletni oceni ekosistema (Millennium Ecosystem Assessment) opredeljen kot
dinamičen kompleks združb rastlin, živali ter mikroorganizmov in prav tako njihovega neživega
okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota, pri čemer pa so tudi ljudje njegov sestavni
del [1; str.3]. Sestavni del so tudi upravljani ekosistemi, kot so kmetijske površine in celo urbana
območja. Ekosistemi zagotavljajo najrazličnejše uporabne storitve, ki povečujejo blaginjo, brez
katerih bi bili v mnogih pogledih na slabšem.
Ekosistemske storitve, kot so: čiščenje zraka in vode; uravnavanje odtekanja deževnice in suše;
razgrajevanje odpadkov in razstrupljevanje; nastajanje tal in vzdrževanje; zatiranje škodljivcev
in bolezni; opraševanje rastlin; širjenje semen in kroženje hranil; vzdrževanje biodiverzitete za
kmetijstvo; farmacevtske raziskave in razvoj ter drugi industrijski procesi; zaščita pred škodljivimi
ultravijoličnimi sevanji; uravnavanje klime in umirjanje skrajnih temperatur, vetra in valov..., so
na voljo brez plačila kot dar narave in bistveno prispevajo k blaginji ljudi [16; p.5].
Tisočletna ocena ekosistema razvršča ekosistemske storitve v štiri kategorije: oskrbovalne
storitve, kot so hrana in voda; uravnalne storitve, kot so urejanje voda in nadzor bolezni;
kulturne storitve, kot so duhovne, rekreativne in kulturne, in podporne storitve, kot so
kroženje hranil, ki ohranjajo razmere za življenje na zemlji. Te kategorije ponazarjajo različne
načine prispevanja ekosistemov k blaginji ljudi.
Tabela 2: Ekosistemske storitve
Ekosistemske storitve
Uravnalne storitve
Kulturne storitve
uravnavajo ekosistemskeprocese
oskrbujejo z nematerialnimi koristmi
uravnavanje kvalitete zraka
estetske
uravnavanje klime
duhovne in religiozne
uravnavanje in čiščenje voda
inspiracijske
uravnavanje erozije tal
izobraževalne
razgrajevanje odpadkov in razstrupljevanje
pomen prostora in lokacije
zatiranje škodljivcev in bolezni
kulturna dediščina
opraševanje
rekreacijske in ekoturistične
preprečevanje naravnih katastrof
Podporne storitve - potrebne za proizvodnjo vseh ostalih dobrin in storitev ekosistema
tvorba prsti
primarna produkcija
Oskrbovalne storitve
oskrbujejo z dobrinami
hrana (posevki, živina, divja hrana, itd, ...)
vlakna (vata/konoplja/svila )
drva
genetski viri
biokemikalije, naravna zdravila, farmacevti
sveža voda
kroženje hranil
Vir: Ecosystems and Human Well-being, A Framework for assessment; MA, 2003, str.57 [1]
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
9 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
SMERNICE
11 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 10
Tabela 3: Svetovno najpomembnejši ekosistemski tipi in njihove storitve
storitve
DEVELOPMENT WITH NATURE
pitna voda
hrana
x
les, gorivo, vlakna
x
novi produkti
x
uravnavanje
biodiverzitete
x
kopno
x
gozdovi
x
x
mesta
x
x
x
x
x
x
kroženje hranil
x
x
x
kvaliteta zraka in
klima
x
x
x
x
x
kopenske
vode
obalna
območja
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
uravnavanje naravnih nevarnosti
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
zdravje ljudi
morja
x
razstrupljevanje
kulturne in
naravne lepote
1.8. Izvedba ekonomske analize
ekosistemski tipi
obdelana
zemlja
x
x
polarnaobmočja
gore
otoki
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
Vir: How much is an ecosystem worth? Assessing the economic value of conservation, The World Bank, 2004, str.4 [16]
Naravni ekosistemi, ki nas oskrbujejo s storitvami, nujnimi za človekovo preživetje, so neprestano
pod velikim pritiskom. Po vsem svetu lahko zasledimo spremembe: preusmerjanje in uporaba
gozdnih ekosistemov za druge namene; osuševanje mokrišč; uničevanje koralnih grebenov; vse večje
spreminjanje sladkovodnih virov, kar vpliva na napajanje, s stopnjo pretoka ter onesnaževanjem, z
zajetji, preusmeritvami, ekstrakcijo, s spremembo rabe zemljišč ter degradacija kmetijskih zemljišč in
pašnikov zaradi prevelike uporabe [16]. Nekateri od teh pritiskov so namerni - vpliv človekovih dejavnosti
- drugi pa so nenamerni. Da bi lahko v celoti razumeli vplive in posledice, ki jih povzročajo te dejavnosti,
je treba uveljaviti ustrezno ekonomsko vrednotenje naravnih ekosistemov in storitev, ki jih zagotavljajo.
1.7. Uporabnost ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev VO
Razlogi za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO so naslednji:
a. Demonstracija in količinsko ovrednotenje ekosistemskih storitev VO (surovin, varovanja
naravnih in človeških sistemov in vzdrževanja možnosti prihodnje proizvodnje in rasti in tudi
stroškov, povezanih z izgubo, teh koristi zaradi degradacije virov);
b. Združevanje poslovnih in ekonomskih vprašanj pri načrtovanju ohranjanja narave in njegovem
uresničevanju;
c. Prepoznavanje in razvoj potencialnih finančnih mehanizmov in ekonomskih spodbud za
upravljanje;
d. Lažje pridobivanje sredstev zavarovalnic za blažitvene ukrepe, posledic naravnih nesreč;
e. Povečane potrebe po izdelavi »Presoje vplivov na okolje« oziroma postopka, ki zagotavlja, da
se okoljske posledice projektov določijo in ocenijo pred izdajo dovoljenja;
f. Razvijanje mehanizmov, ki zagotavljajo, da so stroški in koristi, ki nastanejo kot posledica
ohranjanja, enakomerneje razporejeni (uvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo dohodek lokalnim
skupnostim, ki imajo od VO nezadostne koristi, uvajanje plačil kot so davki ali obveznice za
škodljive dejavnosti in pridobivanje sredstev obiskovalcev in turistov, ki imajo koristi od VO,
vendar malo ali nič stroškov). [8]
Večina ekonomskih analiz vključuje naslednje korake:
1. Identifikacija ekosistemskih storitev, ki so specifične za posamezno VO;
2. Izračun celotne ekonomske vrednosti (Total economic value - TEV) VO, ki je vsota naslednjih
vrednosti:
a. UPORABNE VREDNOSTI, ki vključuje koristi, nastale s fizično uporabo ekosistemskih
storitev in se nadalje deli na:
· Neposredno uporabno vrednost - neposredna potrošnja ekosistemskih storitev
(potrošnja: hrana, les, gorivo in energetske surovine in nepotrošnja: rekreacija,
kultura, izobraževanje…);
· Posredno uporabno vrednost - posredna potrošnja ekosistemskih storitev
(opraševanje, uravnavanje podnebja, naravna filtracija vode, vodni rezervoarji,
nastajanje prsti in ohranjanje biodiverzitete);
· Vrednost izbire - ohranjanje možnosti prihodnje uporabe tako zase (vrednost
izbire) kot za druge (podedovana vrednost);
b. VREDNOSTI NEUPORABE, ki se nanaša na zadovoljstvo posameznikov zaradi obstoja
ekosistemskih storitev, pa čeprav jih sami neposredno ne bodo nikoli uporabljali.
Slika 1: Tipologija ekonomskih storitev: TEV
Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.9 [10]
Koristi, povezane z okoljem, zlasti z biodiverziteto, je izredno težko identificirati in
ovrednotiti. Najenostavneje je določiti neposredno uporabno vrednost, in sicer vrednost
lesa, pridelkov, količine vode, stavb in stavbnih zemljišč na obravnavanem območju. Težje
je določiti ceno za mir, estetski videz krajine, ohranjanje duhovnih vrednosti in prispevanje
k zdravju posameznika, zaradi možnosti rekreacije in bivanja v zdravem okolju. Na primer
koristi, pridobljene s posameznimi sestavinami biodiverzitete, koristi od ulova posamezne
divje živali je razmeroma preprosto ugotoviti, medtem je izredno težko opredeliti koristi od
same biodiverzitete [10; str.10].
3. Opredelitev skupnih ekonomskih stroškov, ki nastanejo pri ustanavljanju in vodenju VO:
· upravljalski stroški oziroma neposredni izdatki, na primer za opremo, infrastrukturo, človeške vire;
· oportunitetni stroški oziroma uporabna vrednost območja, ki je izgubljena ali onemogočena,
ker je bila zaščitena;
· posredni stroški oziroma drugi posredni stroški aktivnosti, npr. vplivi povezani s turizmom;
DEVELOPMENT WITH NATURE
ekosistemske
SMERNICE
13 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
4. Količinsko ovrednotenje koristi in stroškov [10; str.27];
5. Opredelitev porazdelitve koristi in stroškov med različne zainteresirane skupine, kar pokaže,
kdo pridobi ali izgubi z zavarovanjem območij in kakšne ekonomske spodbude so potrebne [10;
str.29].
1.9.2. Opredelitev neto koristi posegov, ki spreminjajo ekosistem
1.9. Glavni vidiki vrednotenja ekosistema
Za potrebe presoje o upravičenosti ohranjanja moramo vedeti dvoje:
· Kaj bi se zgodilo, če ne naredimo nič? in
· Kaj bi se zgodilo, če bi se odločili za določen način ohranjanja (glej sliko spodaj)?
»Študije o vrednotenju so bistveno povečale naše znanje o vrednosti ekosistemov. Ker se prvotne
študije niso usmerjale na specifična vprašanja, so bile pogosto podcenjene. Žal pa so okoljski
zagovorniki v medijih, vlade, podjetja in civilne družbe pogosto posegli po impresivnih, vendar
včasih nezdravih rezultatih vrednotenja in jih pogosto neustrezno nekritično uporabljali« [Pagiola
et al., 2004, PV]. Zato je na videz preprosto vprašanje »kako dragocen je ekosistem?« mogoče
razlagati na več različnih načinov. Glavne vidike vrednotenja ekosistemov je mogoče povzeti v
naslednjih vprašanjih: a) kakšna je ekonomska vrednost veljavnega toka koristi ekosistema? ali
b) prihodnjih tokov? c) kakšna je vrednost ohranjanja ekosistema? d) oziroma sprememba rabe
le-tega?.
Zgornja vprašanja se med seboj razlikujejo in dajejo povsem različne odgovore. Svojo pozornost
usmerjajo na način uporabe ekonomskega vrednotenja za preučitev štirih različnih vidikov
vrednotenja ekosistemov.
1.9.1. Opredelitev vrednosti skupnega toka koristi ekosistemov
Ta vidik se običajno pojavlja v okviru ´nacionalnih računov` (Koliko ekosistemi dejansko
prispevajo k ekonomski aktivnosti?) in se najpogosteje uporablja na nacionalni, lahko pa tudi na
globalni, regionalni ali lokalni ravni.
Vrednost različnih koristi, ki jih zagotavlja ekosistem se lahko oceni kot kaže spodnja slika [10;
str.15].
k
o
r
i
s
t
i
Ta vidik ima običajno projektno ali politično ozadje (ali bi koristi, ki jih prinaša ohranjanje, predpis
ali spodbuda upravičile svoje stroške?) in se bistveno razlikuje od prejšnjega v tem, da se sprašuje
o spremembah tokov stroškov in koristi (neto vrednosti) in ne o vsoti celotne vrednosti tokov.
Kot kaže slika spodaj, ohranjanje ni nujno v celoti učinkovito. Nekateri ukrepi tako lahko le
prispevajo k upočasnitvi, ne pa k zaustavitvi propadanja. Vprašanje je, ali je TEV za ekosistemske
storitve, ki jih omogoča ekosistem z ukrepi ohranjanja, večja ali manjša od TEV za storitve, ki jih
omogoča ekosistem brez ohranjanja. V primeru z ohranjanjem je treba upoštevati tudi stroške za
uresničevanje ukrepov ohranjanja.
vpliv degradacije
k
o
r
i
s
t
i
Ohranjanje
biodiverzite
Vodne
storitve nižje
ob strugi
neto povečanje
ekosist koristi
Ohranjanje
Ohranjanje
b iodiverzite
biod.
Vodne storitve
Rekreacija
Izkoriščanje
goz dnih
produktov
Izkoriščanje
gozdnih
produktov
Rekreacija
Izkoriščanje
gozdnih
produktov
Slika 2: Koristi, ki jih ponuja določen ekosistem
Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.16
Rekreacija
Izkoriščanje
gozdnih
produktov
Ohranjanje
biodiverzitete
Vodne storitve
nižje ob strugi
Vodne
storitve nižje
ob strugi
Stroški
ekosistemske
koristi
ekosistemske
koristi
jutri brez
ohranjanja
ohranjanja
ekosistemske
koristi
jutri z
ohranjanjem
Slika 3: Sprememba celotnih ekonomskih koristi, ki jih omogoča ekosistem z in brez ohranjanja
Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.24
Vrednost ohranjanja ni nujno pozitivna. Obstajajo primeri, v katerih vrednost pridobljenih
dodatnih storitev na račun pretvorbe ekosistema v alternativno rabo presega vrednost storitev,
pridobljenih z ohranjanjem. Da se lahko ugotovi ali je pretvorba ekosistema z ekonomskega
vidika učinkovita, pa moramo spremembam koristi odšteti stroške izvedbe posegov [10; str.26].
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 12
SMERNICE
15 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 14
DEVELOPMENT WITH NATURE
Zgornja slika prikazuje, kako lahko neposredno primerjamo vrednosti različnih storitev, ki bi jih
dobili z in brez ohranjanja.
k
o
r
i
s
t
i
Ohranjanje
biodiverzite
neto povečanje
ekosist. koristi
1.9.4. Identifikacija potencialnih finančnih virov za ohranjanje VO
Samo zavedanje o pomembnosti in dragocenosti ekosistemskih storitev pa ni preveč uporabno,
če ne vodi do dejanskih investicij v ohranjanje naravnih ekosistemov.
Ohranjanje biod
Vodne storitve
Izkoriščanje
gozdnih
produktov
Vodne
storitve nižje
ob strugi
Rekreacija
Izkoriščanje
gozdnih
produktov
b rez
ohranjanja
z
ohranjanjem
Opredelitev načina razdelitve neto dobičkov med različnimi interesnimi skupinami je pogosto
pomembnejša kot analiza stroškov in koristi. Namreč, ocenjevanje višine stroškov in koriti
ohranjanja po posameznih interesnih skupinah nam pomaga najti učinkovite mehanizme, s
katerimi lahko del pridobljenih koristi uporabimo za financiranje samega ohranjanja.
Povečanje
biodiverzite
povečanje
izkor. vodnih
bruto povečanje
ekosist. koristi
stor.
Zmanjšano
izkoriščanje
gozdnih proiz.
o portunitetni stroški
izgubljenih koristi
Stroški ohranjanja
stroški ukrepov
ohranjanja
Analiza stroškov in
koristi od ukrepov
ohranjanja
Slika 4: Analiza stroškov in koristi ohranjanja
Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.25
Z ekonomskega vidika so stroški ohranjanja razdeljeni na dva dela: neposredne stroške,
ki so povezani z uresničevanjem samih ukrepov ohranjanja, in oportunitetne stroške, ki
ponazarjajo izpad koristi, ker je bila uporaba določenih storitev onemogočena. Celotni stroški
so nato primerjani z bruto povečanjem ekosistemskih koristi, ki nastajajo zaradi uresničevanja
ohranitvenih ukrepov. Če so koristi večje od stroškov, je investiranje v ohranjanje upravičeno.
Ključni izziv je identificirati spremembe, ki bi izhajale iz predlaganih ukrepov, npr. koliko več
proizvodnje bi bilo in kako hitro bi se koristi povečale/zmanjšale kot posledica predlaganih
ukrepov (koristi, ki so pridobljene kasneje v prihodnosti, so manj vredne) [10; str.26].
1.9.3. Porazdelitev stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja VO
Različne interesne skupine imajo pogosto zelo različne stroške in koristi od ekosistemov.
Informacija o razporeditvi stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja med interesnimi skupinami
nam pove, kakšne spodbude imajo različne interesne skupine, da upravljajo z naravnimi
dobrinami na sprejemljiv način. Primerjava neto koristi, ki jih nekatere skupine dobijo od
ekosistema brez ukrepov ohranjanja s koristmi, ki jih druge skupine dobijo od ekosistema zaradi
ohranjanja, nam pomaga določiti tiste skupine, ki bodo ohranjanje najverjetneje podprle, in tiste
skupine, ki ga najverjetneje ne bodo [10; str.29].
Ocenjevanje stroškov in koristi od ohranjanja po posameznih interesnih skupinah nam pomaga
oblikovati učinkovite mehanizme, s katerimi lahko del pridobljenih koristi uporabimo za
financiranje samega ohranjanja [10; str.V]. Tovrstni mehanizmi so osnova za načrtovanje in
izvajanje ukrepov ohranjanja ekosistemov.
Ekonomsko vrednotenje bi lahko potencialno uporabili na področju Pohorja v Sloveniji.
Pohorje leži južno od reke Drave med Dravogradom, Mariborom in Slovenskimi Konjicami ter
zajema 84.000 hektarjev. Več kot 70 % območja prekrivajo gozdovi, ki mu dajejo značilno
podobo. To območje ima zelo pomembno vrednost zaradi njegove rekreativne rabe. Sedanji
gospodarski razvoj Pohorja je tesno povezan z izkoriščanjem gozdov, poljedelstvom in
turizmom, zato moramo posebno pozornost nameniti sporom med različnimi iniciativami
prostorskega načrtovanja, regionalnega razvoja in področju ohranjanja narave.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 16
DEVELOPMENT WITH NATURE
2. NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE METODE EKONOMSKEGA
VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH
OBMOČJIH NARAVE
VO so območja, za katera ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije. Posebnost je v tem, da
VO poleg dobrin, s katerimi se trguje na trgu, ponujajo tudi celo paleto ekosistemskih storitev, ki
nimajo delujočih trgov oziroma trgi ne delujejo učinkovito. Tako sta poraba in ponudba takšnih
storitev v večini primerov z družbenega vidika neučinkoviti.
Vendar pa se ljudje zaradi današnjega stresnega načina življenja, pomanjkanja nekaterih
naravnih virov, sprememb gospodarskih razmer, demografskega razvoja, spremenjenih vrednot
in drugih socio-ekonomskih sprememb vedno bolj zavedajo pomembnosti ohranjene narave
in dajejo prednost tradicionalni rabi naravnih dobrin (npr. ekološko pridelana živila). Tako VOjem pripisujejo vedno večji pomen, kar posledično vpliva na dvigovanje ekonomske vrednosti
ekosistemskih storitev in na lažje upravičevanje aktivnosti ohranjanja.
V nadaljevanju opisujemo možne načine vrednotenja ekosistemskih storitev, ki omogočajo, da
se netržnim storitvam pripišeta dejanski pomen in vrednost, kar je izjemno pomembno z vidika
odločanja o optimalni porazdelitvi virov in odločitvah o ciljih gospodarjenja. Potrebna je namreč
takšna porazdelitev virov, da bodo družbene koristi maksimalne, kar pa je možno doseči le, če
tudi ekosistemske storitve ustrezno ovrednotimo.
Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih
storitev, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, so razvrščene s pomočjo naslednjih kriterijev:
· potrebnih podatkov za izvedbo ekonomskega vrednotenja ekosistema,
· stroškov izvedbe ekonomskega vrednotenja ekosistema
· ustreznega znanja za opravljanje ekonomskega vrednotenja ekosistema,
· kompleksnosti izvajanja ekonomskega vrednotenja ekosistema,
· časa, potrebnega za izvajanje ekonomskega vrednotenja ekosistema,
· zanesljivosti rezultatov ali natančnosti ekonomskega vrednotenja ekosistema,
· prenosljivosti rezultatov,
· pogostosti uporabe metod,
· univerzalnosti uporabe metod.
Razvrščanje po kriterijih se opravi s pomočjo rangiranja, in sicer je vsaki značilnosti metode
določen rang od 1 do 5, ki določa položaj metode po posameznem kriteriju v primerjavi z drugimi
metodami. Rang 5 pomeni najboljšo, rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju.
SMERNICE
17 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
drugimi metodami. Kako pomemben je posamezni kriterij za posameznika, je odvisno od potreb
načrtovane raziskave (npr. od predmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti
storitev, ki se jih vrednoti, financ, razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega
preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo itd).
2.1. Metoda razkrivanja preferenc
Pri metodah razkrivanja preferenc se vrednosti določajo posredno na osnovi podatkov o potrošnji
dobrin, ki imajo tržno ceno in so povezane z naravnimi dobrinami, ki jih vrednotimo. Poudarek je
na dejanski izbiri posameznika in njegovi »»pripravljenosti, da plača« (willingness to pay WTP),
kar je tudi prednost teh metod [9; str.224].
2.1.1. Metoda tržnih cen
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda tržnih cen (market price approach – MPA) ocenjuje ekonomsko vrednost naravnih
storitev, ki se kupujejo in prodajajo na trgu (neposredno in posredno uporabno vrednost).
PROCES VREDNOTENJA:
Postopek vrednotenja okoljskih storitev po MPA:
1. Izbira ustreznega načina ocenjevanja – stroškovni pristop:
a. metoda oportunitetnih stroškov, npr. oblikovanje novega gozda, pomeni izgubo
zemljišč;
b. metoda alternativnih stroškov, npr. mokrišča, ki zagotavljajo varstvo pred poplavami,
se lahko vrednotijo na osnovi stroškov graditve umetnih obramb pred poplavami enake
učinkovitosti;
c. metoda nadomestnih stroškov/preprečevanja škode, npr. stroški ponovne
vzpostavitve prejšnjega stanja (stroški filtriranja vode se lahko uporabijo kot približek za
vrednost škode onesnaževanja vode);
d. metoda ˝ projekta v senci ˝, npr. stroški zagotavljanja enakih okoljskih storitev na
alternativnih lokacijah;
e. metoda stroškov subvencije, npr. subvencija kmetijskemu sektorju za okoljsko občutljive
prakse;
2. Identifikacija primernega blaga/trga in pridobivanje podatkov;
3. Prilagoditev podatkov o cenah, tako da je ta brez davka ali subvencij, za izpeljavo približnih
vrednosti;
4. Ustrezno združevanje približkov (npr. prek prizadetega prebivalstva itd.) [15; str.3].
V poglavju »Rezultati in ugotovitve« je prikazana zbirna tabela, ki predstavlja rezultate rangiranja
metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev. Vrednosti od 1-5 so podeljene
arbitratno, na podlagi ocene in izkušenj pripravljalcev študije.
PRIMER UPORABE MPA:
Hipotetična situacija [6; poglavje 1]: Onesnaževanje voda je povzročilo zaprtje
poslovnega ribolovnega območja in osebje zaposleno v agenciji želi vrednotiti koristi od
čiščenja.
Namen takšnega pregleda metod je, da lahko uporabniki hitro dobijo uporabno informacijo
o značilnostih in rangu posamezne metode glede na izbrani kriterij ali v celoti v primerjavi z
Standardna metoda za merjenje uporabne vrednosti virov s katerimi se trguje na trgu je
ocena potrošnikovega in proizvajalčevega presežka z uporabo tržne cene in količine
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 18
DEVELOPMENT WITH NATURE
podatkov. Celotne neto ekonomske koristi ali ekonomski presežek so seštevek presežka
potrošnikov in presežka proizvajalcev.
Korak 1: Ocenjevanje funkcije povpraševanja na trgu pred zaprtjem
Zaradi poenostavitve je uporabljena linearna funkcija povpraševanja. Začetna tržna cena za
kg rib znaša 5 €, največja WTP za kg pa 10 €. Pri ceni 5 € na kg je potrošnik pripravljen kupiti
10.000 kg rib letno. Tako potrošniki porabijo skupno 50.000 € za ribe letno. Vendar so nekateri
potrošniki pripravljeni plačati več kot 5 € za kg rib in imajo neto ekonomske koristi od nakupa
rib. Skupni presežek potrošnikov prikazuje obarvani modri del grafa in znaša (10 €-5 €) *
10.000/2 = 25.000 €.
SMERNICE
19 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
razdalje do ribjih lovišč povečajo na 0,6 € za kg, skupni variabilni stroški po zaprtju znašajo
3.600 €.
Proizvajalčev presežek po zaprtju znaša 6.000 € - 3.600 € = 2.400 €.
Korak 6: Računanje izgube proizvajalčevega presežka: 5.000 € - 2.400 € = 2.600 €
Pri računanju izgub je treba upoštevati dejstvo, da je predstavljeni primer hipotetičen in da
temelji na predpostavkah, ki, zaradi jasnosti, močno poenostavljajo analizo. Na zapletenost
analize navadno vpliva velika količina različnih dejavnikov, npr. ribiči se lahko po zaprtju
odločijo za drugo ribiško lokacijo in tako vplivajo na zmanjšanje izgube.
Korak 7: Računanje celotne ekonomske izgube zaradi zaprtja
To je vsota izgubljenih potrošniških in proizvajalčevih presežkov. Skupna izguba znaša 16.000
€ + 2.600 € = 18.600 €. Tako koristi od čiščenja onesnaženja znašajo 18.600€.
POTREBNI PODATKI:
Tržni podatki so lahko zbrani iz primarnih ali sekundarnih virov [15; str. 3].
Korak 2: Ocenjevanje funkcije povpraševanja na trgu po zaprtju
Po zaprtju se začetna tržna cena za kg rib poveča na 7 €, skupna količina povpraševanja pa
zmanjša na 6.000 kg letno.
Ekonomska korist po zaprtju je nižja, kot je prikazano na sliki. Novi potrošniški presežek znaša
(10-7 €) * 6.000/2 = 9.000 €.
Korak 3: Računanje izgube ekonomskih koristi potrošnikov
Od koristi potrošnikov pred zaprtjem odštejemo koristi potrošnikov po zaprtju (25.000 € 9.000 € = 16.000 €).
Korak 4: Ocenjevanje proizvajalčevega presežka pred zaprtjem
Proizvajalčev presežek se meri z razliko med celotnimi prihodki od proizvoda in celotnimi
variabilnimi stroški za njegovo proizvodnjo. Pred zaprtjem je bilo ulovljenih 10.000 kg
rib letno. Ribiči so bili plačani 1 € za kg, njihovi skupni prihodki so znašali 10.000 € letno.
Variabilni stroški za lovljenje so bili 0,5 € za kg, celotni variabilni stroški pa 5.000 € letno.
Proizvajalčev presežek pred zaprtjem znaša 10.000 € - 5.000 € = 5.000 €.
Korak 5: Ocenjevanje proizvajalčevega presežka po zaprtju
Po zaprtju je bilo ulovljenih le 6.000kg rib letno. Pri nespremenjeni veleprodajni ceni 1 € bi
skupni prihodki po zaprtju znašali 6.000€ letno. Variabilni stroški se zaradi daljše potovalne
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – uporaba tržnih vrednosti;
Pokritost naravnega okolja - odvisna od obsega obstoja trgov za okoljske storitve [15; str. 3].
UPORABA METODE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
Nekateri vidiki MPA kot so blažitveni stroški, lahko dejansko rabijo kot vložki k metodi proizvodne
funkcije [14; str. 20].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavne prednosti MPA so:
· uporabna pri določanju okvirne denarne vrednosti naravnih dobrin, ki bi jih drugače imeli za
`zastonjske´,
· potreben razmeroma kratek čas za izvedbo,
· podatke o ceni, obsegu in stroških je za uveljavljene trge razmeroma lahko pridobiti,
· metoda uporablja zbrane podatke o dejanskih zahtevah potrošnikov,
· metoda uporablja standardne in sprejete tehnike.
Glavne pomanjkljivosti so:
· tržni podatki so na voljo le za omejeno količino ekoloških dobrin in storitev in morda ne odsevajo
vrednosti vseh proizvodnih uporab virov,
· na ceno vplivajo sezonska in druga nihanja,
· zaradi tržnih pomanjkljivosti in/ali politične napake v tržnih transakcijah morda niso v celoti
upoštevane dejanske ekonomske vrednosti blaga ali storitev,
· ni primerna za merjenje vrednosti večjih sprememb obsega, ki lahko vplivajo na ponudbo ali
povpraševanje po blagu ali storitvah,
· izračunane vrednosti ekosistemskih storitev so lahko precenjene, saj se pri tej metodi ne
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 20
DEVELOPMENT WITH NATURE
odbijajo tržne vrednosti drugih sredstev, potrebnih za postavitev ekosistemskih proizvodov na
trg [6; poglavje 1],
· ocenjevanje funkcije povpraševanja in spremembe povpraševanja glede na spreminjajoče se
storitve ekosistema je lahko zelo zapleteno,
· potrebnih je veliko podatkov ter računalniških in ekonometričnih spretnosti.
KRITERIJI:
Tabela 4: Kriteriji za MPA
KRITERIJI ZA MPA OPIS
potrebni podatki tržne podatke je relativno lahko pridobiti, potrebna velika količina
podatkov
stroški izvedbe
relativno poceni
ustrezno znanje
potreben je vsaj posvet s strokovnjaki iz področja ekonomije
kompleksnost
relativno lahko izvedljiva
izvajanja
čas izvedbe
potreben čas za zbiranje podatkov (potrebno upoštevati sezonska
nihanja za obstoječe podatke) - do 3 mesecev
zanesljivost
najmanjša vrednost okolj. storitev brez presežka WTP nad plačano
rezultatov
ceno; ni uporabna pri obsežnih spremembah
prenosljivost
odvisen od velikosti trga
rezultatov
pogostost uporabe najpogosteje uporabljena metoda pri računanju uporabne vrednosti
univerzalnost
za računanje posredne in neposredne uporabne vrednosti
uporabe
RANG
4
4
4
5
4
4
4
5
3
2.1.2. Metoda proizvodne funkcije
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda proizvodne funkcije (Production function approach - PFA) ocenjuje ekonomsko
vrednost ekosistemskih storitev, ki prispevajo k proizvodnji tržnega blaga [6; poglavje 2]. PFA se
osredotoča na (posreden) odnos, ki lahko obstaja med specifično netržno ekosistemsko storitvijo
in proizvodnjo tržnih dobrin [15; str. 5].
Tehnika odziva na dražljaj je starejša metoda vrednotenja, ki si prizadeva vzpostaviti
odnos med okoljskimi vplivi (odziv) in fizičnimi okoljskimi vplivi, kot so onesnaževanje
(odmerek). Tehnika se uporablja, ko je odnos odmerek-odziv med vzrokom poškodbe okolja,
npr. onesnaževanjem in vplivom, npr. obolevnostjo zaradi onesnaženja, dobro znan. Tehnika
uporablja znanstvene izsledke o fizičnih učinkih onesnaževanja in jih prenese v ekonomski
model vrednotenja. Ekonomsko vrednotenje se izvaja z oceno proizvodnje ali potrošne funkcije
dobička podjetij ali pridobljenih prihodkov oziroma izgub posameznikov. Glavna področja
uporabe metodologije so: vrednotenje izgub (npr. pridelka), nastalih zaradi onesnaženja, vplivov
onesnaževanja na ekosisteme, rastlinstvo in erozijo prsti, ter vplivi onesnaženja zraka v mestih
na zdravje, materiale in zgradbe [9; str.227]. Ta pristop je preveč poenostavljen in ne upošteva
morebitnih sprememb v ekonomskem vedenju posameznikov, na katere so okoljske spremembe
že vplivale, zato se pri vrednotenju uporablja nova tehnika.
Sodobna PFA predvideva, da ekosistemske storitve v bistvu rabijo kot vhodni faktor (zemlja,
delo in kapital ter okoljski vložki) v proizvodnji tržnih dobrin, ki prinašajo korist. Spremembe
v kakovosti in količini vhodnih faktorjev bodo povzročile spremembe v proizvodnih stroških,
kar pa bo vplivalo na količino in ceno končne tržne dobrine. Spremembe lahko vplivajo tudi na
ekonomske donose drugih vhodnih faktorjev npr. najemnin za zemljišča in kapital, plače za delo.
Na koncu spremembam produkcije, cen in donosov sledijo spremembe v presežkih potrošnikov
in proizvajalcev. Spremembe teh presežkov pa določajo oceno vrednosti ekosistemskih storitev
v funkciji vhodnih faktorjev [15; str. 5]. Enak učinek se lahko uporabi tudi pri funkciji stroškov, ki
poveže stroške proizvodnje določene dobrine s stroški vhodnih faktorjev.
PROCES VREDNOTENJA:
Ocenjevanje vrednosti ekosistemskih storitev preko PFA zahteva precejšnjo stopnjo analitične
strogosti, zlasti pri prepoznavanju in določanju razmerja med različnimi faktorji v proizvodnih
in/ali stroškovnih funkcijah:
1. Zbiranje podatkov - vključuje tržne podatke o cenah, proizvodnji in povpraševanju ter podatke
o vhodnih faktorjih in cenah;
2. Izpeljava proizvodne in/ali stroškovne funkcije – ocena razmerja med okoljskim vložkom in
proizvodnjo končnih tržnih dobrin;
3. Ocena sprememb v presežkih potrošnikov in proizvajalcev - spremembe v proizvodnji in stroških
so analizirane v povezavi s ponudbo in povpraševanjem na končnem trgu z namenom oceniti
spremembe v presežkih [15; str. 5].
Dva koraka metode sta:
³ pri tehniki odziva na dražljaj se določijo fizični okoljski učinki na ekonomsko dejavnost, pri
sodobni PFA se vpliv teh okoljskih sprememb ovrednoti glede na ustrezno spremembo v
tržni proizvodnji določene dejavnosti.
Ta dva koraka je mogoče analizirati skupaj, če se fizični vpliv na proizvodnjo zaradi okolja
obravnava kot »vložek« v ekonomsko dejavnost in lahko njegovo vrednost, tako kot vse druge
vložke, enačimo z njegovim vplivom na produktivnost vseh tržnih produktov [4].
PRIMER UPORABE PFA:
Hipotetična situacija [6; poglavje 2]: Voda v rezervoarju, ki oskrbuje mestni sistem pitne
vode je bila onesnažena s kmetijskimi odtekanji. Osebje agencij želi ugotoviti ekonomske
koristi ukrepov odprave odtekanja.
Korak 1: Specifikacija proizvodne funkcije za čisto pitno vodo
Specifikacija funkcionalnega razmerja med vložki (voda določene kakovosti iz rezervoarja,
kemikalije, in filtracija) in produkti (čista pitna voda).
Korak 2: Ocenjevanje sprememb v stroških čiščenja
Ocenjena proizvodna funkcija se nato uporablja s spreminjanjem kakovosti vode v rezervoarju.
Raziskovalec izračuna količino potrebnih kemikalij in filtrov za prečiščevanje različnih ravni
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
21 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 22
DEVELOPMENT WITH NATURE
kakovosti vode v rezervoarju z vstavljanjem različnih ravni kakovosti vode v proizvodno
funkcijo. Te količine se nato pomnožijo z njihovimi stroški.
Korak 3: Ocena ekonomske koristi varovanja rezervoarja pred kmetijskim
odtekanjem z nižanjem stroškov čiščenja vode
Če se odpravijo vsa odtekanja, na primer, bo rezervoar z vodo potreboval zelo malo čiščenja in
stroški čiščenja pitne vode bodo minimalni. To pa se lahko primerja s stroški čiščenja vode, kjer
odtekanje ni pod nadzorom. Razlika v prečiščevalnih stroških vode je ocenjena korist odprave
odtekanja. Podobno se lahko ocenijo koristi za različne stopnje zmanjševanja odtekanja. Za
ta korak potrebujemo podatke o načrtovanih uspehih aktivnosti omejevanja odtekanja z
nižanjem odtekanja in posledičnih spremembah v kakovosti vode v rezervoarju.
POTREBNI PODATKI:
Treba je veliko podatkov o trgu končnega blaga in vhodnih faktorjih, kot so spremembe storitev,
vpliv na proizvodnjo, neto vrednost proizvedenega blaga. Potrebno je specificirati proizvodno
funkcijo in strukturo trga [15; str. 6].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – orodje za predstavitev pomembnosti predmeta razprave in kot vhodni podatek za
analize stroškov in koristi ter kot podlaga za pravne ocene škode;
Pokritost naravnega okolja – ekosistemske storitve rabijo kot surovine za številne tržne izdelke,
obstaja veliko število empiričnih primerov PFA [15; str. 6].
UPORABA METODE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
Stroške blažitve, preprečevanja in izogibanja škodi lahko vključimo v okvir proizvodne funkcije,
saj te aktivnosti navadno spreminjajo proizvodno in stroškovno funkcijo. Tržne cene (in celo
ocene WTP ali WTA za netržne spremembe) je mogoče vključiti v oceno ekonomske vrednosti
sprememb, kjer se uporablja proizvodnja funkcija za oceno fizične spremembe [14; str.20].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavni prednosti metode sta:
· na splošno je metodologija enostavna, izvedba je relativno poceni,
· potrebna omejena količina podatkov, podatki so lahko dostopni [6; poglavje 2].
Glavne pomanjkljivosti so:
· podatke o strukturi stroškov in funkcij je zaradi zaupnosti težko pridobiti [15; str.7],
· v primeru, da v proizvodnjo tržnega blaga niso vključene vse storitve, je vrednost takšnega
ekosistema, za družbo, lahko podcenjena,
· potrebni so podatke o znanstvenih odnosih med ukrepi za izboljšanje kakovosti ali količine virov
in dejanskimi rezultati teh ukrepov, ki pa navadno niso dobro znani ali razumljeni,
· če spremembe naravnih virov vplivajo na tržno ceno končne dobrine ali ceno katerihkoli drugih
proizvodnih vložkov, metoda postane veliko bolj zapletena in težje izvedljiva [6; poglavje 2].
PRIMER IZ PRAKSE:
Vrednost mokrišč: Peconiški estuarij, Long Island - New York [6; poglavje 2]
Študija je bila osredotočena na vrednotenje mejnih sprememb v hektarjih mokrišč kot
njihovega prispevka k proizvodnji rakcev, pokrovač, školjk, ptic in vodnih ptic. Predpostavka
je bila, da mokrišča zagotavljajo prehransko verigo in habitat kot podporo za te vrste. Najprej
je bila ocenjena produktivnost različnih tipov mokrišč kot proizvodnja prehranske verige in
povezana s proizvodnjo različnih vrst rib. Nato je bil ocenjen pričakovani donos rib in ptic na
hektar habitata. Nazadnje je bila z uporabo komercialnih cen za ribe, z ozirom na vrednosti
za ptice in z uporabo lovskih vrednosti za vodne ptice, ovrednotena količina pričakovane
proizvodnje rib in ptic.
Rezultati študije so pokazali, da je ocenjena letna vrednost hektarja morske trave $1.065,
hektarja slanega barja $338, in hektarja bibavičnega mulja $68 v smislu večje produktivnosti
rakcev, pokrovač, školjk, ptic in vodnih ptic. Na podlagi rezultatov te študije lahko upravljavci
izračunajo ekonomsko vrednost produktivnosti od ohranjanja ali obnove mokrišč v
estuariju. Izračunane vrednosti ne zajemajo celotne vrednosti mokrišč, ker se osredotočajo
le na proizvodnjo komercialno in rekreacijsko vrednejše vrste. TEV za mokrišča lahko poleg
izračunane vrednosti vključuje tudi vrednost drugih storitev, kot so erozija, zaščita pred
neurjem ali estetika.
KRITERIJI:
Tabela 5: Kriteriji za PFA
KRITERIJI ZA PFA OPIS
potrebni podatki potrebni so podatki o spremembi storitev in njihovih vplivov na
proizvodnjo, ki pa jih pogosto primanjkuje
stroški izvedbe
stroški izvedbe so lahko relativno nizki
ustrezno znanje
potrebni strokovnjaki s področja ekonomije
kompleksnost
lahko se uporablja v primerih, ko so obravnavana sredstva popolni
izvajanja
nadomestki drugih sredstev in v primerih, ko imajo samo proizvajalci
(ne potrošniki) končnih dobrin koristi od sprememb količine ali
kakovosti virov sredstev
čas izvedbe
za izvedbo je potrebnih 3-6 mesecev
zanesljivost
omogoča, da se učinek spremembe vložka izrazi kot vpliv na obseg
rezultatov
proizvodnje ali proizvodnih stroškov; če vse storitve niso povezane s
proizvodnjo tržnih dobrin so vrednosti lahko podcenjene
prenosljivost
prenosljivost je najverjetneje omejena z upoštevanjem razmerij
rezultatov
med končnimi tržnimi dobrinami in osnovnimi vložki ter specifično
proizvodnjo in stroškovno funkcijo
pogostost uporabe uporablja se bolj redko
univerzalnost
posredna in neposredna uporabna vrednost - uporabna za kakršnekoli
uporabe
vplive na proizvedeno blago
2.1.3. Metoda hedonističnih cen
RANG
4
4
2
3
3
4
4
1
3
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda hedonističnih cen (Hedonic pricing method - HPM) ocenjuje ekonomsko vrednost
ekosistemskih storitev (netržnega blaga, kot so hrup, onesnaževanje zraka, kakovost vode,
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
23 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 24
DEVELOPMENT WITH NATURE
bližine odlagališč itd), ki neposredno vplivajo na tržne cene nekaterih drugih dobrih. Ta pristop
se največkrat uporablja za analiziranje učinkov kakovosti okolja na cene hiš ali pa vpliv učinkov
okolja na višino plače [6; poglavje 3].
Poudarek te metode je na opazovanju vedenja na trgih blaga, povezanih z ekosistemskimi
storitvami, ki jih analitiki ocenjujejo. Metoda temelji na predpostavki, da je cena mnogih tržnih
proizvodov funkcija skupka značilnosti, kot so struktura, lokacija, okolica, okoljske značilnosti,
značilnosti sosesk itd.
S pomočjo statističnih tehnik metoda poskuša ločiti implicitne cene vsake izmed teh značilnosti.
Predpostavka je, da bodo lastnine, ki vključujejo višjo stopnjo zaželenih okoljskih značilnosti,
dosegale višjo ceno na trgu kot podobna lastnina z nižjo stopnjo teh istih značilnosti [9; str. 225].
Hiša v bližini mestnega parka, na primer, bo prodana po višji ceni kot hiša, ki je od parka
bolj oddaljena. Ekonomska vrednost hiše se v tem primeru določi na podlagi oddaljenosti od
parka. (Ob ostalih nespremenjenih pogojih).
Pri vrednotenjih netržnih storitev metoda uporablja dve vrsti trgov:
· nepremičninski trg - opis hiše glede na število sob, lokacijo, strukturo, starost itd.,
· trg dela - opazovanje razlik v plačah med delovnimi mesti z različno izpostavljenostjo fizičnim
tveganjem je bilo uporabljeno pri oceni vrednosti izogibanja tveganju v primeru smrti ali
poškodbe [9; str. 225].
PROCES VREDNOTENJA:
Pri HP se zaradi večjega števila značilnosti, ki vplivajo na cene, uporabljajo mnogovrstne
regresijske ekonometrične tehnike, za katere sta potrebni dve stopnji analiz:
1. Ocenjevanje funkcije hedonističnih cen – pregled razmerij med cenami na trgu nepremičnin
in njihovimi značilnostmi;
2. Izpeljava krivulj povpraševanja in osnovnih vrednosti - cene nepremičnin so določene z
interakcijo ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin in zato ne odsevajo presežka
WTP čez plačano ceno, npr. potrošnikov presežek; zato si druga faza analize HPM prizadeva
oceniti krivuljo povpraševanja z upoštevanjem značilnosti interesov in tako oceniti celotno
ekonomsko vrednost [15; str. 8].
Kot pri vseh ekonometričnih analizah je izvedba HPM odvisna od kakovosti podatkov, specifikacije
ustrezne funkcionalne oblike funkcije hedonističnih cen (npr. linearne), vključitve ali opustitve
pojasnjevalnih spremenljivk v prvotni analizi itd [15; str. 8].
PRIMER UPORABE HPM:
Hipotetična situacija [6; poglavje 3]:
Osebje v agenciji želi izmeriti koristi programa ohranjanja odprtega prostora v regiji, kjer se
odprta zemljišča hitro razvijajo.
SMERNICE
25 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Korak 1: Zbiranje podatkov o prodajah stanovanjskih nepremičnin v regiji za določeno
časovno obdobje (običajno eno leto). Zahtevani podatki vključujejo:
• prodajne cene in lokacije stanovanjskih nepremičnin,
• nepremičnine, soseske, dostopnost in okoljske značilnosti, ki vplivajo na prodajne cene.
V našem primeru je bistvena okoljska značilnost bližina odprtega prostora. Raziskovalec lahko
zbira podatke o obsegu in vrsti odprtega prostora v določenem radiju vsake nepremičnine ter
označi tiste nepremičnine, ki ki ležijo v neposredni bližini odprtega prostora.
Korak 2: Statistično ocenjevane funkcije, ki povezuje vrednost nepremičnin z njihovimi
lastnostmi, vključno z razdaljo do odprtega prostora. S končno funkcijo se izmeri delež cen
nepremičnin, ki ga je mogoče pripisati vsaki izmed teh značilnosti. Tako lahko raziskovalec
oceni vrednost ohranjanja odprtega prostora z opazovanjem sprememb v ceni povprečnih
domov, ko se obseg odprtega prostora v bližini spreminja.
POTREBNI PODATKI:
Potrebna je velika količina podatkov o obravnavani tematiki (npr. cenah stanovanjskih
nepremičnin), ki jih je navadno težko meriti in pridobiti. Podatke lahko dobimo iz:
primarnih virov – neposredni uporabniki (npr. lastniki stanovanj) lahko zagotovijo neposredno
povezavo med socialno-ekonomskimi značilnosti in obravnavano tematiko;
sekundarnih virov – socialno-ekonomske značilnosti na geografsko določenih območjih (npr.
soseskah), ker se predpostavlja, da so dovolj podobne trenutnim ali potencialnim uporabnikom;
geografskih informacijskih sistemov (GIS), primernih za merjenje in zbiranje podatkov [15;
str. 8-9].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – uporablja se kot informacija o lokalnih in posebnih učinkih območja in kot vložek v
analizo stroškov in koristi in kot podlaga za davčno in pravno oceno škode;
Pokritost naravnega okolja – omejena je na okoljske značilnosti, ki se kažejo blizu stanovanjskih
območij, tako da jih kupci zaznavajo in bi lahko imele posledice v obdobju, ko tam živijo [15;
str. 9].
PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
HPM je v osnovi samostojna metoda z razmeroma malo možnostmi za kombinacijo z drugimi
metodami [14; str. 21].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavne prednosti metode so:
· uporablja dejanske podatke o trgu [15; str. 10],
· nepremičninski trgi so, zaradi razmeroma učinkovitih odzivov na informacije, dobri in zanesljivi
kazalci vrednosti,
· podatki o nepremičninah so ponavadi zelo zanesljivi,
· podatke o prodaji nepremičnin in njihovih značilnostih je mogoče pridobiti iz različnih virov
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 26
in jih povezovati z drugimi sekundarnimi viri podatkov z namenom pridobivanja opisnih
spremenljivk za analizo,
· primerna za preučevanje množice možnih medsebojnih vplivov med tržno dobrino in kakovostjo
okolja [6; poglavje 3].
· ˝coniranje˝ ali varovalni pasovi: lastnine, ki ležijo znotraj območja z dvema ali tremi hektarji
varovalnih območij, imajo v povprečju za 16,7 % višjo vrednost na hektar,
· mokrišča: za vsako povečanje odstotne točke v odstotkih parcel opredeljenih kot mokrišča,
se povprečna vrednost na hektar poveča za 0,3%.
Glavne pomanjkljivosti so:
· okoljske značilnosti se navadno pojavljajo v tandemu, zato je težko 'izluščiti' učinek ene same
značilnosti [9; str. 225],
· ugotovljene korelacije med okoljskimi storitvami in ceno nepremičnin so lahko lažne zaradi
medsebojnih vplivov faktorjev, npr. davkov, obresti itd., ki niso vključeni v določen model,
· uporaba ni primerna, če se okoljski vplivi ne upoštevajo pri odločitvah o nakupu nepremičnine
ali če se bodo okoljski vplivi šele pojavili,
· po prostorskih merilih je velikost trga težko oceniti,
· predpostavke ne bodo nikoli v celoti opisale realnosti, npr. kupci so lahko slabše obveščeni o
značilnostih neke hiše kot prodajalci [4],
· obseg merljivih okoljskih koristi je omejen na stvari, ki se nanašajo na cene stanovanj,
· izvedba in razlaga rezultatov je relativno zapletena in zahteva visoko stopnjo statističnega
strokovnega znanja,
· rezultati so močno odvisni od specifikacije modela,
· potrebna je velika količina podatkov, ki jih je treba obdelati,
· čas in stroški so odvisni od razpoložljivosti in dostopnosti podatkov [6; poglavje 3].
Rezultati: Na podlagi rezultatov te študije bi lahko upravitelji npr. izračunali vrednost ohranjanja
parcel odprtega prostora z računanjem učinkov na vrednost nepremičnin, ki mejijo na parcelo.
Za domnevno preprost primer je bila vrednost za ohranitev 10 hektarjev parcel odprtega
prostora, obkroženega s 15 »povprečnimi« lastninami, ocenjena na $410.907.
PRIMER IZ PRAKSE:
Vrednost okoljskih lepot v Southoldu, Long Island - New York [6; poglavje 3]
Situacija: Mesto Southold, Long Island, New York ima obalo ob Peconiškem zalivu in ob morskem
rokavu Long Island. V primerjavi s preostalim polotokom leži na relativno podeželskem območju
z mnogimi kmetijskimi zemljišči. Vendar pa gostota prebivalstva in stanovanj v mestu skokovito
narašča, tako da pritiski na kmetijska zemljišča in druge vrste odprtega prostora naraščajo.
Izziv: Program za varovanje Peconiškega morskega rokava preučuje različne upravljalske
aktivnosti za zavarovanje morskega rokava in okoliške površine. Da bi ocenili nekaj vrednosti,
na katere upravljalske aktivnosti vplivajo, so napravili raziskavo hedonističnega vrednotenja,
in sicer z uporabo 1.996 stanovanjskih prenosov.
Analiza: Raziskava je pokazala, da imajo naslednje spremenljivke, pomembne za lokalno
okoljsko upravljanje, pomembne učinke na vrednost nepremičnin v mestu Southold:
· odprti prostor: lastnine, ki mejijo na odprti prostor, imajo v povprečju za 12,8 % višjo
vrednost na hektar kot podobne lastnine drugje,
· kmetijska zemljišča: lastnine, ki ležijo v bližini kmetijskih zemljišč, imajo v povprečju za 13,3
% nižjo vrednost na hektar. Vrednosti nepremičnin so se nekoliko večale z večanjem razdalje
od kmetijskih zemljišč,
· glavne ceste: lastnine, ki ležijo manj kot 20 m od glavne ceste, imajo v povprečju za 16,2 %
nižjo vrednost na hektar,
KRITERIJI:
Tabela 6: Kriteriji za HPM
KRITERIJI ZA HPM
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost
izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost
rezultatov
OPIS
zahteva veliko količino podatkov, ki jih je težko pridobiti in izmeriti
če so podatki na voljo brez težav, je uporaba lahko poceni
zahteva po mnogovrstni regresijski ekonometrični tehniki
relativno zahtevna za izvedbo in interpretacijo
za izvedbo potrebnih 6-12 mesecev
WTP za okoljske značilnosti se kaže na trgu (opažene korelacije med
okoljskimi storitvami in cenami nepremičnin so lahko lažne zaradi
medsebojnih vplivov faktorjev, ki niso vključeni v določen model).
prenosljivost
rezultati se ne morejo prenesti na trg brez upoštevanja dejavnikov
rezultatov
povpraševanja in ponudbe na trgih; obseg okoljskih koristi, ki jih je
mogoče izmeriti, je omejena na stvari, ki so povezane z obravnavano
tematiko, npr. cenami stanovanj.
pogostost uporabe relativno redka uporaba
za računanje posredne in neposredne uporabne vrednosti
univerzalnost
uporabe
RANG
3
4
2
3
2
4
3
2
3
2.1.4. Metoda potnih stroškov
2.1.4.1. Tradicionalna metoda potnih stroškov
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda potovalnih stroškov (Travel cost method - TCM) ocenjuje ekonomsko uporabno vrednost
ekosistema oziroma območja, ki se uporablja za rekreacijo. Metoda predpostavlja, da je vrednost
odvisna od WTP za stroške potovanja na izbrano območje [6; poglavje 4]. Potni stroški vključujejo
stroške vozovnic oziroma porabe goriva, vstopnin, izdatke v kraju bivanja in stroške porabljenega
časa. Ker metoda ocenjuje le dejanske stroške z neposredno uporabo okoljskih storitev, se
metoda ne more uporabljati za računanje vrednosti neuporabe [4].
TCM se osredotoča na vprašanje »Koliko potovanj oziroma obiskov?«. Pri računanju ekonomske
vrednosti se lahko upoštevajo tudi socialno-ekonomske značilnosti (npr. dohodek, izobrazba,
starost…), ki so odvisne od bližine mesta, vrste obiskovalcev (tranzitni ali sezonski obiskovalec),
specifikacije potnih stroškov (mejni, skupni ali zaznani stroški), stroškov potovalnega časa,
obstoja alternativnih lokacij, variacij v kakovosti in o vrstah potovanj [15; str. 11].
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
27 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
SMERNICE
29 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
TCM ima dve različici glede na opredelitev spremenljivke »obiskov« v funkciji ustvarjanja
potovanj:
1. Conska metoda potnih stroškov (Zonal travel cost method – ZTCM) - celotno območje, od
koder obiskovalci prihajajo, deli na številne cone in opredeli odvisno spremenljivko kot ceno
za obiskovalca [15; str. 11];
2. Individualna metoda potnih stroškov (Individual trave cost method - ITCM) - v statistični
analizi uporablja zbrane podatke po posameznih obiskovalcih namesto podatkov iz vsake
cone. Ta metoda zahteva več zbiranja podatkov, tudi analiza je nekoliko bolj zapletena, vendar
daje natančnejše rezultate [6; poglavje 4].
Ključna predpostavka je: z rastjo potnih stroškov pada število obiskov [4].
PROCES IZVAJANJA:
ITCM temelji na tehniki anketiranja [15; str. 11]:
1. Podeljevanje vprašalnikov vzorčnim obiskovalcem območja z namenom, da se pridobijo
podatki o kraju bivanja, demografskih in vedenjskih značilnostih, pogostosti obiska območja
ali drugih podobnih območij in informacij o potovanju, kot so npr. namen, dolžina, z njimi
povezani stroški itd.;
2. Izračun stroškov obiska iz pridobljenih podatkov in njihova povezava z drugimi pomembnimi
dejavniki, npr. pogostostjo obiska ter, prek ekonometrične analize, ustvarjanje razmerja
povpraševanja;
3. Uporaba funkcije povpraševanja pri ocenjevanju rekreacijske vrednosti celotnega območja
prek potrošniškega presežka, izračunanega z upoštevanjem plačane »cene«, npr. potnih
stroškov oziroma WTP za dostop do posameznega rekreacijskega območja.
ZTCM se opravlja na naslednji način [15; str. 12]:
1. Zbiranje podatkov prek raziskav na kraju samem o številu obiskov gospodinjstev v obdobju in
njihovem izvirnem kraju;
2. Razdelitev izbranega območja na cone z naraščajočimi potnimi stroški;
3. Izračun povprečnih conskih stroškov obiska glede na oddaljenost od izvora potovanja do
območja;
4. Krivulja povpraševanja povezuje povprečne conske cene potovanj (potnih stroškov) s
povprečnim številom conskih obiskov na gospodinjstvo;
5. Ocenjevanje skupnega letnega potrošnikovega presežka v smislu rekreacijskega izkustva obiska
območja.
PRIMER UPORABE ZTCM:
Primer[6; poglavje 4]: Območje, ki ga uporabljajo predvsem za rekreativni ribolov, je
ogroženo zaradi razvoja v okolici. Onesnaževanje in drugi vplivi tega razvoja lahko uničijo
ribji habitat na tem območju, kar bi povzročilo velik padec ali popolno izgubo sposobnosti
zagotavljanja storitev rekreativnega ribolova. Osebje agencije želi določiti vrednost
programov ali aktivnosti za zaščito ribjega habitata v območju.
Korak 1: Identificiranje con, ki obdajajo območje
Cone se lahko določijo s pomočjo koncentričnih krogov okoli območja ali s smiselno geografsko
delitvijo območja.
Korak 2: Zbiranje informacij o številu obiskovalcev vsake cone in številu obiskov v lanskem letu.
Korak 3: Računanje stopnje obiskov na 1.000 prebivalcev posamezne cone
Dobimo jo, če skupno število letnih obiskov na cono delimo s številom prebivalcev cone v
tisočih. Primer je prikazan v tabeli:
cone
0
1
2
3
nad 3
obiski skupaj
obiski/leto
400
400
400
400
0
1.600
število prebivalcev cone
1.000
2.000
4.000
8.000
obiski/1.000
400
200
100
50
Korak 4: Računanje povprečne razdalje krožnega potovanja in potovalnega časa
do območja za vsako cono
Predpostavimo, da ljudje v coni 0 nimajo ne potovalne razdalje ne časa. Vsaka naslednja cona bo
imela večji potovalni čas in razdaljo. Z uporabo povprečnih stroškov na kilometer in na uro časa
potovanja lahko raziskovalec izračuna potne stroške na potovanje. Izračun standardnih potnih
stroškov na km z uporabo avtomobila od točke A do drugih območij je enostaven. Predpostavimo,
da je ta strošek na kilometer 0,3 €. Stroški časa so bolj zapleteni. Pri najenostavnejšem pristopu
se uporablja povprečna urna postavka. Predpostavimo, da je za vse cone 0,15 €/ minuto, čeprav
se v praksi cene po conah najverjetneje razlikujejo. Izračuni so prikazani v tabeli:
cone krožno potovanje krožno potovanje
razdalja krat
potovalni čas krat
potovalna razdalja potovalni čas stroški/km (0,3€) stroški/minuto (0,15€)
0
1
2
3
0
20
40
80
0
30
60
120
0,00
6,00
12,00
24,00
0,00
4,50
9,00
18,00
Skupni potni
stroški/ potovanje
v EUR
0,00
10,50
21,00
42,00
Korak 5: Ocenjevanje funkcije povpraševanja za povprečnega obiskovalca
Funkcija povpraševanja za povprečnega obiskovalca se oceni s pomočjo enačbe, ki povezuje
obisk na prebivalca s potnimi stroški in drugimi pomembnimi spremenljivkami (regresijska
funkcija). Prav tako so lahko vključene tudi demografske spremenljivke, kot je starost,
dohodek, spol in stopnja izobrazbe, z uporabo povprečne vrednosti za vsako cono. Enačba, ki
vsebuje le potne stroške in obiske/1000, je sledeča:
Obiski/1.000 = 330 - 7,755 * (potni stroški).
Korak 6: Izdelava funkcije povpraševanja za obiske območja z uporabo rezultatov
regresijske analize
Prva točka na krivulji povpraševanja je skupna količina obiskov območja s sedanjimi stroški
dostopa (ob predpostavki, da ni vstopnine), ki znaša v našem primeru 1.600 obiskov letno.
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 28
SMERNICE
31 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 30
cone
0
1
2
3
potovalni stroški plus 10 €
10,00
10,50
31,00
52,00
obiski/1000
252
171
90
0
prebivalci
1.000
2.000
4.000
8.000
obiski skupaj
obiski skupaj
252
342
360
0
954
Tako dobimo drugo točko na krivulji povpraševanja - 954 obiskov ob vstopnini v višini 10 €. Na
enak način dobimo tudi število obiskov pri različnih višinah vstopnin, kot kaže tabela spodaj:
vstopnina v EUR
20
30
40
50
obiski skupaj
409
129
20
0
Korak 7: Ocenjevanje skupnih ekonomskih koristi območja za obiskovalce
Skupne ekonomske koristi območja za obiskovalce dobimo z računanjem površine pod
krivuljo povpraševanja oziroma s potrošnikovim presežkom. Tako dobimo skupno oceno
ekonomskih koristi za rekreativne namene območja, ki skupaj znaša cca 23.000 € letno ali cca
14,38€/obisk (23.000 € / 1600).
Rezultati: Če aktivnosti za zaščito stanejo manj kot 23.000 € letno, bodo stroški nižji od
koristi območja. Če pa so stroški zaščite višji, se mora osebje odločiti, ali se zaradi drugih
razlogov ribji habitat sploh splača zavarovati.
POTREBNI PODATKI:
Potrebni so podatki o kraju stalnega prebivališča obiskovalcev, demografskih in vedenjskih
značilnostih, pogostosti obiska območja ali drugih podobnih informacijah o območjih in
potovanjih (npr. podatki o namembnosti, dolžini potovanja ter z njimi povezanih stroškov itd.).
Podatki o pojasnjevalnih spremenljivkah lahko prav tako vplivajo na stopnjo obiska, npr. dohodek,
želje in možnosti alternativnih lokacij kot tudi način potovanja (avto, železnica, itd.) do območja.
Uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS), še posebej v aplikacijah ZTCM, lahko pomagajo
pri opredelitvi potnih stroškov cone z upoštevanjem območij s podobnimi potnimi stroški,
razpoložljivimi nadomestnimi lokacijami in socialno-ekonomskimi značilnostmi [15; str. 12].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje - se uporablja kot ocena uporabne vrednosti natančno opredeljenih rekreativnih
območij ali ločenih, dobro zaznanih okoljskih ali kulturnih značilnosti znotraj takšnih območij;
Pokritost naravnega okolja - zagotavlja široko pokritost naravnega okolja, kot so gozdne pokrajine,
gozdovi, močvirja, reke in jezera (npr. ribarjenje) obalnih območij in VO kot celote [15; str. 12].
PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
Raziskovalni vidik metode namiguje, da se lahko uporablja v kombinaciji z metodo izražanja
preferenc, kjer je mogoče pridobiti informacije o potnih stroških in vrednostih za simulirane trge,
ki vključujejo predmetne okoljske dobrine [14; str. 22].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavne prednosti te metode so:
· primerna za oceno uporabne vrednosti natančno opredeljenih rekreativnih območij [15; str. 15];
· ocenjuje eno funkcijo koristnosti ločeno od druge [4];
· ekonomska vrednost je ocenjena na podlagi tržnih cen;
· osnova so dejanska dejanja (kaj ljudje dejansko naredijo) in ne hipotetične situacije – izražene
WTP (kaj ljudje pravijo, da bodo naredili v hipotetični situaciji);
· rezultati se relativno lahko razlagajo in pojasnjujejo [6; poglavje 4].
Glavne pomanjkljivosti metode so:
· lahko se ocenijo le omejene oblike funkcije ustvarjenih potovanj (zaradi omejenih podatkov);
· potrebni so strokovnjaki s področja ekonometrije,
· težko je primerjati ocene vrednosti različnih raziskav z uporabo TCM,
· neprimerna za obravnavo učinkov razpoložljivosti nadomestnih lokacij in sprememb v ravni
kakovosti posebnih značilnosti območja,
· nezaupanje v metodologijo lahko privede do neuporabe rezultatov TCM,
· pomanjkanje teoretičnih smernic o ustrezni funkcionalni obliki funkcije ustvarjanja potovanj,
· ocenjuje le neposredne (rekreacijske) uporabne vrednosti posameznega območja,
· neupoštevanje ekosistemskih storitev, ki jih kratkoročni obiskovalci ne opazijo [15; str. 15],
· ni preprosta za vrednotenje sprememb v kakovosti območja za rekreacijo [6; poglavje 4].
KRITERIJI:
Tabela 7: Kriteriji za ZTCM
KRITERIJI ZA ZTCM
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost
izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost
rezultatov
prenosljivost
rezultatov
pogostost uporabe
univerzalnost
uporabe
OPIS
omejena dostopnost do podatkov
najcenejša metoda
zahteva ekonometrično znanje
relativno nekompleksna
3
5
2
5
treba je upoštevati sezonska nihanja: 6-18 mesecev
1
podaja oceno potrošnikovega presežka ali WTP v povezavi z obiski na 4
rekreacijskih območjih
težko je primerjati ocene vrednosti različnih raziskav z uporabo TCM 2
srednja frekvenca uporabe
posredna in neposredna uporabna vrednost - uporabna za
rekreacijske namene
Opomba: v zgornji tabeli je predstavljena le ZTCM, ker se pogosteje uporablja.
3
2
RANG
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
Druge točke dobimo z ocenjevanjem števila obiskovalcev s spremenjenimi hipotetičnimi
vstopninami (ob predpostavki, da se vstopnina pojmuje enako kot potne stroške). V našem
primeru smo za začetek predpostavili, da vstopnina znaša 10 €, in to oceno vnesli v ocenjeno
regresijsko enačbo: V = 330 - 7.755C. V spodnji tabeli so prikazani rezultati:
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 32
DEVELOPMENT WITH NATURE
2.1.4.2. Metoda naključnih koristi
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda naključnih koristi (Random utility model – RUM) temelji na odločitvi posameznikov
glede obiska rekreativnih območij. Temelji na izbiri »kam odpotovati« med različnimi možnostmi
oziroma različnimi nadomestnimi območji. Izbira med dostopnimi območji je še posebej odvisna
od primerjave značilnosti vsakega območja. Strukturna podlaga metode je posameznikova
posredna funkcija koristnosti, ki se nanaša na dejavnike, kot so dohodek, socialno-ekonomske
značilnosti, potni stroški in kakovostne značilnosti koristi (dobro počutje in užitek), ki izhajajo z
rekreativnega obiska [15; str. 15].
PRIMER:
Če želimo modelirati netržno rekreacijsko vrednot gozdov kot destinacijo za gorske kolesarje
v Sloveniji se najprej sestavi vzorec za gorske kolesarje. Kolesarje se najprej vpraša, koliko
potovanj z gorskim kolesom so imeli v preteklih 12 mesecih, nato se jih zaprosi, da vsako
območje ocenijo v smislu značilnosti območja (npr. zahtevnost poti, možnosti dodatnih
storitev npr. pranja kolesa ...), oddaljenosti stalnega prebivališča od območja, porabe
potovalnega časa do vsakega območja ... [4].
Kadar imamo večje število opazovanih območij, lahko koristnost razdelimo na posamezne
vnaprej določene komponente, za katere predpostavljamo, da so odvisne od značilnosti
območja. Pridobljeni presežek se lahko oceni z uporabo programa, kot je STATA ali LIMDEP, ki
pomaga izračunati vpliv blaginje zaradi sprememb v kvaliteti in razpoložljivosti območja [4].
PROCES VREDNOTENJA:
RUM je lahko izpeljana iz analize potnih stroškov:
1. Razdeljevanje vprašalnika vzorcu obiskovalcev na izbranih rekreativnih območjih in zbiranje
demografskih in vedenjskih informacij, informacij o pogostosti obiska območja in drugih
območij ter potovalnih informacij. Zbirajo se tudi podatki o značilnostih vsakega območja;
2. Ocenjevanje verjetnosti obiska določenega območja na podlagi stroškov obiskovanja območja,
značilnosti območja in nadomestnih območij;
3. Ocenjevanje vrednosti sprememb kakovosti značilnosti območja s povezavo ustreznih
koeficientov funkcije koristnosti s koeficienti stroškov potovanja [15; str. 16].
POTREBNI PODATKI:
Pri zbiranju podatkov je potrebna analiza potovalnih stroškov [15; str. 16].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – ocene uporabne vrednosti povezane z različnimi značilnostmi rekreacijskih območij;
Pokritost naravnega okolja - Pokritost naravnega okolja - ocene vrednosti netržnih ekosistemskih
storitev, povezanih z dostopnostjo do rekreativnih virov, npr. do varovanih območij, gozdnih
površin, gozda, rek, jezer, močvirij in obalnih območij [15; str. 16].
SMERNICE
33 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
Sposobnost razlage izbire med alternativnimi območji je povezana s sposobnostjo razlage
skupnega povpraševanja po rekreaciji. TCM in RUM sta tako komplementarni metodi za
ocenjevanje vrednosti ekosistemskih storitev in je odločitev o uporabi vsake odvisna od potrebnih
podatkov. Tako TCM kot RUM se lahko uporabljata v kombinaciji z metodami izražanja preferenc,
če se raziskava uporablja za namene zbiranje podatkov [14; str. 22].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE:
Glavne prednosti so:
· ekonomska vrednost je ocenjena na podlagi tržnih cen,
· najprimernejša za obravnavo učinkov razpoložljivosti nadomestnih lokacij in sprememb v ravni
kakovosti posebnih značilnosti območja,
· primerna za oceno uporabne vrednosti, povezane z natančno opredelitvijo rekreacijskih mest
[15; str. 17],
· bolj primerna za ocenjevanje koristi od bistvenih značilnosti oziroma od sprememb v kakovosti
območij kot za ocenjevanje območja kot celote,
· osnova so dejanska dejanja ljudi (kaj ljudje dejansko naredijo) in ne izražena pripravljenost za
plačilo (kaj ljudje pravijo, da bodo naredili v hipotetični situaciji) [6; poglavje 4].
Glavne pomanjkljivosti so:
· omejena sposobnost zbrati dovolj podatkov,
· najzapletenejša in najdražja med TC-metodami [6; poglavje 4],
· vključuje veliko predpostavk,
· zahteva prefinjene statistike in ekonometrije.
2.1.4.3. Lastnosti obeh metod potnih stroškov
· Denarna vrednost prostega časa ali oportunitetni časovni stroški potovanja – opredelitev in
merjenje oportunitetnih stroškov časa je lahko problematično; lahko se uporabijo plače
posameznikov, toda če ljudje v samem potovanju uživajo, čas potovanja postane korist in ne
strošek, in vrednost območja bo tako precenjena [6; poglavje 4];
· Združevanje obeh TCM ali pogostost uporabe destinacije potovanja (kam?) - potrebna je povratna
zanka med kako in kdaj ter simultano ocenjevanje obeh sestavin;
· Kakšna je izbira: predvideva se, da lahko raziskovalci natančno opredelijo izbiro, ki je postavljena
pred rekreativce, ampak kaj lahko imamo za podobno storitev in kaj za različno v funkciji
koristnosti
· Merjenje značilnosti območja – lahko se izbira med dvema pristopoma: subjektivni (npr. ribiču je
pomembna čistoča reke) ali znanstveno objektivni pristop (npr. štetje vrst);
· Prednost heterogenosti – ljudi je smiselno razvrščati v vzorce glede na to kakšno prednost dajejo
območjem z različnimi značilnostmi (koliko so jim všeč posamezna območja), saj imajo precej
različne preference;
· Gneča – gneča opredeljuje in je opredeljena z izbiro lokacije [4];
· Namen potovanja - če ima potovanje več kot en namen, je lahko vrednost območja precenjena.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
35 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 34
PRIMER IZ PRAKSE:
Izboljšanje kakovosti vode na območju zaliva Chesapeake (največji estuarij v ZDA)
[6; poglavje 4]
Situacija: Stroški, ki jih imajo kmetje in davkoplačevalci za uresničevanje najboljših praks
upravljanja na kmetijah za zmanjšanje usedlin in odtokov hranil v zaliv Chesapeake so dobro
znani. Polemika o koristih, ki izhajajo iz izboljšanja kakovosti vode, je nastala v osemdesetih
letih 20. stoletja in se nadaljuje še danes.
Izziv: Ekonomiste so prosili, da ocenijo ekonomske koristi izboljšanja kakovosti vode
uporabnikov plaže na območju zaliva Chesapeake. Treba je bilo torej vzpostaviti povezavo
med razliko v kakovosti vode in razliko v WTP uporabe plaže. Preveriti je bilo treba hipotezo, in
sicer, da je povprečna WTP, ki izhaja iz potnih stroških obiskovalcev določenih plaž, pozitivna v
korelaciji s kakovostjo vode. Pravilnost hipoteze omogoča raziskovalcem uporabo empiričnih
rezultatov za ocenjevanje povečanja WTP za izboljšanje kakovosti vode na vseh plažah.
Analiza: Raziskovalci so na postaji za spremljanje, ki stoji najbliže plaži, kot indeks kakovosti
vode na plaži izbrali koncentracijo dušika in fosforja v vodi. Predpostavljeno je bilo, da indeks
odseva stopnjo objektivnih vizualnih in drugih značilnosti, ki vplivajo na vrednost uporabe
plaže. Presečna analiza podatkov o potnih stroških, zbranih od 484 ljudi na 11 javnih plažah, je
bila uporabljena kot pripis skupnim WTP za 20-odstotno povečanje kakovosti vode, za katero je
bilo predpostavljeno, da je povezana z 20-odstotnim zmanjšanjem skupnega dušika in fosforja.
Rezultati: Povprečna letna koristnost za vse uporabnike plaže Maryland zaradi izboljšanja
kakovosti vode je ocenjena na $ 35 milijon v letu 1984. Ocena je konzervativna iz več razlogov:
predpostavljeno je bilo, da vrednost izboljšanja kakovosti vode poveča le vrednost sedanje uporabe
plaže, navadno pa se lahko pričakuje, da izboljšanje kakovosti vode vpliva na splošno povečanje
uporabe plaže, ocene ne upoštevajo obiskovalcev zunaj statističnega metropolitanskega območja
vzorčenja Baltimore-Washington, prebivalstvo in njihovi dohodki se na območja plaž zaliva
Chesapeake povečujejo, kar bo verjetno vplivalo na povečan obisk in s tem skupno WTP.
KRITERIJI:
Tabela 8: Kriteriji za RUM (legenda 1-najboljše, 5-najslabše)
KRITERIJI ZA RUM
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost
rezultatov
OPIS
zahteva analizo potnih stroškov, potrebni podatki so lahko omejeni
najdražja med metodami potnih stroškov
zahteva specifična znanja iz statistike in ekonometrije
najzahtevnejša med metodami potnih stroškov
6-12 mesecev
ocenjevanje WTP za povečanje sprememb v kakovosti značilnosti
rekreacijskega območja, ki običajno vključuje ekosistemske storitve;
najprimernejša v primeru, ko je veliko nadomestnih območij
prenosljivost
ocene temeljijo na relativnem nivoju različnih značilnosti vsakega
rezultatov
območja, zato je prenosljivost omejena
pogostost uporabe uporablja se bolj poredko
univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost
RANG
2
1
1
1
2
5
3
1
3
2.1.5. Metoda izogibanja škodi
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda izogibanja škodi (Damage Cost Avoided - DCA) ocenjuje ekonomske vrednosti, ki
temeljijo na stroških izogibanja škodi nastalih zaradi izgubljene ekosistemske storitve, stroških
zamenjave ekosistemskih storitev ali stroških zagotavljanja nadomestnih storitev [6; poglavje 5].
PRIMER:
· vrednotenje izboljšanja kakovosti vode z merjenjem stroškov nadziranja emisij odpadnih voda,
· vrednotenje storitev gozda ali mokrišča v obliki varovanja pred erozijo z merjenjem stroškov
odstranitve erodiranih usedlin z niže ležečih območij.
PRIMER UPORABE DCA
Hipotetična situacija [6; poglavje 5]: Agencija razmišlja o obnovitvi nekaterih propadajočih
mokrišč z namenom, da izboljša njihove sposobnosti za zaščito okolice pred poplavami.
Agencija želi ovrednotiti koristi izboljšanja zaščite pred poplavami.
Korak 1: Ekonomska ocena storitev za zaščito pred poplavami, ki jih zagotavljajo mokrišča,
bi opredelila sedanjo in pričakovano raven zaščite pred poplavami, če bi bila mokrišča v celoti
obnovljena.
Korak 2: Ta korak je odvisen od izbrane različice metode DCA, ki se lahko uporablja z dvema
različnima pristopoma. Eden od pristopov je uporaba informacij o zaščiti pred poplavami,
pridobljenih v prvem koraku za oceno morebitne škode na nepremičninah v primeru poplave.
V tem primeru bi raziskovalec ocenjeval verjetno škodo na nepremičnini v evrih, če mokrišča
niso obnovljena. Drugi pristop pa je ugotoviti, ali so lastniki nepremičnin v neposredni bližini
porabili dodaten denar za zaščito svojega premoženja pred možnostjo škode zaradi poplav,
na primer z nakupom dodatnih zavarovanj ali z dodatno zaščito svojih kletnih prostorov.
Ocena koristi povečane zaščite pred poplavami je skupni seštevek vseh stroškov izogibanja
škodi vseh prizadetih nepremičnin. Toda pri tem ne smemo pričakovati, da bosta oba pristopa
dala isto oceno. Lahko se pričakujemo le, da bodo ljudje v primeru, če so stroški za izogibanje
škodi nižji kot morebitna škoda, plačali, da se škoda prepreči.
Metoda stroškov nadomestitve se opravlja z oceno stroškov zamenjave prizadetih
ekosistemskih storitev. V tem primeru se storitev za zaščito pred poplavami ne more
neposredno nadomestiti, tako da ta metoda ne bi bila koristna. Uporablja se lahko tako, da
oceni stroške zagotavljanja nadomestne storitve za prizadete storitve. V tem primeru se lahko
postavi zaščitna stena ali nasip za zaščito bližnjih nepremičnin pred poplavami. Raziskovalec
mora tako oceniti stroške postavitve in vzdrževanja takšnih sten ali nasipov in opredeliti, ali
bodo ljudje pripravljeni sprejeti steno ali nasip namesto obnove mokrišč.
Rezultati: Če so koristi za zaščito pred poplavami zaradi obnove mokrišč večje od stroškov
obnove, potem bi morali obnoviti storitve mokrišč, ki ščitijo pred poplavami.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
37 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 36
DEVELOPMENT WITH NATURE
POTREBNI PODATKI:
Potrebni so podatki o zdravstvenem statusu, kupovanju trajnih dobrin, ki lahko ublažijo
izpostavljenost ozonu, splošno o vedenju na prostem in še posebno o dnevih s slabo kakovostjo
zraka [12; str.100].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – ekonomska ocena različnih scenarijev: izogibanje škodam, nadomestitev ekosistema
ali oskrbovanje z nadomestki;
Pokritost naravnega okolja – zagotavlja široko pokritost naravnega okolja, ki je ocenjeno s stroški
izogibanja škodi ali z nadomestitvijo ekosistemov ali storitev.
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE:
Glavne prednosti so:
· metoda lahko, glede na pridobljeno količino podatkov in stopnjo podobnosti ali zamenljivosti
med nadomestnim blagom, daje bolj grobe ocene ekonomske vrednosti,
· potrebnih je manj podatkov in sredstev,
· pomanjkanje podatkov lahko izključuje metode vrednotenja, ki ocenjujejo WTP,
· za storitve, ki bi jih bilo teže vrednotiti z drugimi metodami, zagotavlja nadomestna merjenja
vrednosti, ki so kolikor je mogoče skladne z ekonomskim konceptom uporabne vrednosti [6;
poglavje 4].
Glavne pomanjkljivosti so:
· stroški ponavadi niso natančno merilo za koristi,
· metode ne upoštevajo socialnih preferenc za ekosistemske storitve ali vedenje posameznikov
v primeru, če teh storitev ni (morali bi jih uporabiti kot zadnjo možnost za ocenjevanje
ekosistemskih storitev),
· lahko so nekonsistentne, ker le malo okoljskih ukrepov in predpisov, posebno na nacionalni
ravni, temelji izključno na primerjavi med koristmi in stroški, zato lahko stroški zaščitnih
ukrepov dejansko presegajo koristi za družbo,
· za metodo stroškov nadomestitve potrebujemo podatke o stopnji zamenljivosti med trgom
dobrin in naravnih virov; malo okoljskih virov ima take neposredne ali posredne nadomestke;
malo verjetno je, da nadomestki zagotavljajo enake ugodnosti kot naravni vir, na primer, ribiči
gojene losose ne vrednotijo enako kot divje,
· praviloma se uporablja, ko je projekt že uresničen, ali ko je družba že izrazila svojo pripravljenost,
da plača,i za projekt na drug način (npr., odobrena poraba za projekt); v nasprotnem primeru ni
mogoče vedeti, da je vrednost ekosistemske storitve za prizadete skupnosti večja od ocenjenih
stroškov projekta,
· neprimerna, če javnost ne zahteva alternative [6; poglavje 4].
KRITERIJI:
Tabela 9: Kriteriji za DCA
KRITERIJI ZA DCA
potrebni podatki
stroški izvedbe
OPIS
potrebna majhna količina podatkov
stroškovno učinkovita
RANG
5
5
KRITERIJI ZA DCA
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost
rezultatov
prenosljivost
rezultatov
pogostost uporabe
univerzalnost uporabe
OPIS
ekonometrična znanja niso potrebna
relativno nezahtevna izvedba
časovno učinkovita: do 1 meseca
stroški običajno niso primerni za ocenjevanje koristi; ne upošteva se
socialnih prioritet za ekosistemske storitve
uporaba je povezana z okoliščinami in količino izpostavljenih
prebivalcev
redko uporabljana
posredna in neposredna uporabna vrednost
RANG
4
4
5
1
1
1
3
2.1.6. Metoda stroškov bolezni
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda stroškov bolezni (Cost of illness method - COI) ocenjuje izdatke za zdravstvene storitve
in produkte, nastale zaradi povečane obolevnosti kot posledica netržnih vplivov. Ekonomske
stroške povečanja obolevnosti zaradi povečane ravni onesnaženosti lahko ocenimo z uporabo
podatkov o različnih stroških, povezanih s povečano obolevnostjo: kakršno koli izgubo dobička
zaradi bolezni, zdravstvenih stroškov (stroškov zdravnikov, obiskov bolnišnic ali večdnevno
bolnišnično zadržanje, stroškov za zdravila) ter drugih s tem povezanih stroškov [16; str. 17].
Drugi stroški so še: stroški za preventivo, detekcijo, zdravljenje, rehabilitacijo, raziskave,
izobraževanje in investicije v medicinske pripomočke.
Odločitve v zvezi z izdatki zdravstvenega varstva ne sprejemajo posamezniki sami, temveč
so vključeni socialni upravljalci, politiki in davkoplačevalci. Ker odločitve javnih upraviteljev
in politikov ne odsevajo le ocene negativnih vplivov netržnih dobrin, pač tudi druge vrste
pomislekov (politiko in etiko), je ocenjevanje s to metodo precej zapleteno [9; str.226].
Metoda izgube produktov (Loss Output Approaches – LOA) se nanaša na COI, saj kot merilo
vrednosti uporablja ugotovljeno ali ocenjeno tržno ceno, npr. ceno kmetijskih proizvodov za
spremembe v kmetijskih donosih ali plače za spremembe v ponudbi delovne sile. LOA ne zahteva
dejanske transakcije [12; str.100].
PROCES IZVAJANJA:
· identifikacija stroškov bolezni, vključenih v analizo (neposrednih in posrednih stroškov,
neposrednih ne-zdravstvenih stroškov, npr. potnih stroškov, posrednih ne-zdravstvenih
stroškov, kot je izguba produktivnosti, trajanje bolezni);
· ocenjevanje vzrokov bolezni;
· prilagajanje rasti prebivalstva;
· določitev natančnih rezultatov vsake bolezni;
· predložitev zahtevanih podatkov za primere hospitalizacije in umrljivosti [2].
POTREBNI PODATKI:
Potrebni so podatki o izdatkih za zdravstvo, o demografskih značilnostih prebivalstva, spremembi
storitev, vplivu na zdravje, stroških bolezni (funkcija vzrokov in posledic) ali o vrednosti življenja
[10; str. 11].
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
39 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 38
DEVELOPMENT WITH NATURE
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE:
Glavni prednosti sta:
· izdatki za zdravje in demografski podatki so na voljo,
· opravljena je v razmeroma kratkem časovnem intervalu.
Glavne pomanjkljivosti so:
· sprememb v izdatkih za izboljšanje vplivov na zdravje navadno ne more neposredno opazovati
zaradi stohastične povezave med zdravjem in netržnimi storitvami (npr. onesnaževanjem zraka);
netržne storitve lahko vplivajo na zdravje, ki pa lahko izhajajo tudi iz vrste drugih vzrokov [9; str.226],
· metoda ne upošteva preferenc »prizadetih« posameznikov za zdravje proti bolezni in omejitev
z delom nepovezanih aktivnosti,
· metoda predvideva, da posamezniki obravnavajo zdravje kot zunanji vpliv ter ne vedo, da
lahko ukrepajo (npr. uporabljanje posebnega zraka ali sistema za filtriranje vode za zmanjšanje
izpostavljenosti onesnaževanju) in prevzamejo stroške za zmanjšanje tveganja [16; str. 17],
· pridobivanje podrobnih informacij, potrebnih za celostno presojo WTP je zapleteno in drago.
PRIMER IZ PRAKSE:
Ponavadi se zelo redko uporablja v povezavi z VO.
KRITERIJI:
Tabela 10: Kriteriji za COI
KRITERIJI ZA COI
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
OPIS
podatki o stroških za zdravstvo in demografski podatki so dostopni
obširno celovito ocenjevanje WTP je drago
obširno celovito ocenjevanje WTP je zapleteno
izvedba relativno enostavna, ampak je pogosto težko povezati
okoljske stroške z boleznimi
čas izvedbe
časovno učinkovita: do 1 meseca
zanesljivost rezultatov ocenjevanje WTP/WTA za preskrbo z zdravjem; stroški običajno niso
primerni za ocenjevanje koristi
prenosljivost rezultatov vplivi na zdravje so specifični glede na okoliščine in količino
izpostavljenih prebivalcev
pogostost uporabe
redko uporabljana – v glavnem le za zdravstvene namene
univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost - uporablja se pri vseh
vplivih na zdravje
2.2. Metoda izraženih preferenc
RANG
4
3
3
3
5
1
1
1
2
Metode izraženih preference temeljijo na neposrednem spraševanju anketirancev glede višine
denarja, ki ga je neko gospodinjstvo oziroma posameznik pripravljen(o) plačati (willing to
pay – WTP) za ohranitev narave oziroma zagotovitev obstoja neke naravne dobrine, ali glede
posameznikove pripravljenosti sprejetja (willingness to accept – WTA) škode za spremembe v
kakovosti okolja.
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda kontingenčnega vrednotenja (Contingent valuation method - CVM) ocenjuje ekonomsko
vrednost za praktično vse ekosistemske storitve. Je najbolj razširjena metoda za ocenjevanje
vrednosti neuporabe [6; poglavje 6]. Podlaga za ekonomsko vrednotenje sprememb v ceni
ali razpoložljivosti storitev je pri tej metodi spraševanje posameznikov o njihovi maksimalni
pripravljenosti za plačilo (WTP) za to spremembo, če je sprememba zaželena ali njihovi
pripravljenosti za sprejetje minimalne odškodnine (WTA) zaradi sprememb v okolju, če je
sprememba nezaželena (glej prilogo - vprašalnik) [4].
CVM temelji na teoriji spraševanja potrošnikov (z vprašalniki), ki pojasnjujejo dejavnike (okuse,
odnose, socialno-ekonomske značilnosti, značilnosti ekosistemskih storitev, stroške okoljskih
sprememb (ali stroške izogibanja okoljskim spremembam) in cene drugega nadomestnega
blaga in storitev), ki določajo povpraševanje po ekosistemskih storitvah. Običajno so vprašalniki
sestavljeni tako, da se najprej zagotovijo splošne informacije o hipotetičnem trgu, šele nato se
postavljajo vprašanja o WTP ali WTA. Uvodne informacije so naslednje:
· uvod k splošnemu modelu odločanja;
· podroben opis ponujenega blaga ali storitev ;
· institucionalni okvir, v katerem bodo storitve na voljo;
· način, na katerega bodo storitve plačane, in
· opomniki o proračunskih omejitvah anketirancev, vključno z drugimi stvarmi, ki jih morda še
želijo kupiti [15; str. 18].
PROCES VREDNOTENJA:
Večina CVM vprašalnikov je mogoče razdeliti v pet faz:
1. Postavitev hipotetičnega trga - ključni element je premišljeno izdelan vprašalnik (glej prilogo);
2. Pridobivanje odzivov – obstajajo različni načini opravljanja raziskave: npr. osebni intervjuji
(so na splošno najbolj učinkoviti za zapletena vprašanja, saj je pogosto anketirancu laže
osebno pojasnjevati predstavitvene informacije, večja pa je tudi verjetnost, da bodo ljudje
dolge ankete tudi zaključili. V nekaterih primerih se lahko predložijo tudi vizualni pripomočki,
kot so videi ali barvne fotografije, ki pomagajo anketirancu razumeti stanje scenarija, za
katerega se zahteva, da ga ovrednoti. Takšni intervjuji so običajno najbolj drage vrste anket),
telefonske ankete (so cenejše, vendar je prek telefona pogosto težko zastavljati vprašanja
že zaradi same količine potrebnih predstavitvenih informacij), internet, pošta (nadaljnji
postopki, katerih cilj je doseči visoko stopnjo odziva, so tudi lahko precej dragi. Ankete prek
pošte in telefona morajo biti zelo kratke, ali pa stopnja odziva najverjetneje drastično pade).
Vrsta postavljenih vprašanj:
· uporaba razpona plačil - razponi vrednosti so prikazani na kartici,
· odprta različica, kjer se posameznike zaprosi, naj navedejo največjo WTP - uporablja se samo
za okoljske dobrine, s katerim so anketiranci seznanjeni,
· zaprta različica – predlaga se eno plačilo, s katerim se anketiranci lahko strinjajo ali pa ne, kar
je lahko zelo občutljivo za statistične predpostavke o funkcionalni obliki WTP,
DEVELOPMENT WITH NATURE
2.2.1. Metoda kontingenčnega vrednotenja
KLJUČNE UPORABE:
Za ocenjevanje bremen bolezni in vzrokov.
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 40
· dvojna izbira - tiste anketirance, ki niso pripravljeni plačati prvega zneska, se nato vpraša, ali bi
bili pripravljeni plačati manj - pravila odločanja anketirancem niso jasna;
3. Ocenjevanje povprečne WTP in/ali WTA - aritmetična sredina, mediana, modus omejen in
prilagojen ocenjevalcu, standardni odklon in obseg razdrobljenosti;
4. Agregacija podatkov - povprečni odzivi se pretvorijo v skupne vrednostne prikaze prebivalstva;
5. Ugotavljanje nespornosti postopka - kako dobre so ocene CVM, ki jih podaja analitik? Obstaja
več pregledov nespornosti postopka:
· testi področja - ali se WTP zelo spreminja glede na različno količino obravnavanih območij
npr. ali je WTP za zaščito vseh mokrišč v regiji večja kot WTP za zaščito samo enega mokrišča,
· konvergenčna nespornost - kako se WTP spreminja glede na različne uporabljene metode,
· dejavniki usmerjanja - so izračunani s primerjavo vrednosti WTP pridobljene z anketo s
primerljivimi dejanskimi zavezami,
· stopnja protesta - določa odstotek protestnih odzivov (statistična razlaga za protestiranje
nekaterih posameznikov in neprotestiranje drugih),
· izgradnja nespornosti - ali se WTP spreminja v skladu s teoretičnimi pričakovanji, npr. ali
bodo ljudje z več izkušnjami o storitvi plačali več? Prav tako je težko odločiti, kakšen mora biti
odnos do WTP [4].
PRIMER UPORABE CVM:
Hipotetična situacija [6; poglavje 6]:
Oddaljena območja javnih površin zagotavljajo pomemben habitat za številne vrste prostoživečih
živali. Agencija za upravljanje, odgovorna za področje, se mora odločiti, ali bo izdala zakup
za rudarstvo na območju. Tako mora pretehtati vrednost rudarskih zakupov glede na koristi
habitata za prostoživeče živali, ki se lahko izgubi, če se območje razvije. Ker je pokrajina zelo
oddaljena, je zelo malo ljudi, ki jo obiščejo ali si ogledajo živali, ki se od pokrajine odvisne. Zato
vrednost neuporabe pomeni največji delež vrednosti za ohranjanje tega območja.
Korak 1: Opredelitev problema (določitev storitev za vrednotenje)
Treba je natančno ugotoviti, kakšne so storitve, ki se jih vrednoti, npr. določena območja
in storitve, ki jih ponujajo. V našem primeru je obravnavani habitat namenjen predvsem za
prostoživeče živali. Ugotoviti je treba tudi ustrezno populacijo, v našem primeru je javna
površina v zvezni lasti, torej so obravnavani vsi državljani ZDA.
Korak 2: Izdelava načrta raziskave
Treba se je odločiti, ali bo anketa pošiljana po pošti, bo opravljena po telefonu ali osebno,
kako velika bo velikost vzorca, kdo bo analiziran in druga sorodna vprašanja. Odgovori bodo
odvisni med drugim tudi od pomembnosti vsebine vrednotenja, od kompleksnosti vprašanj
in velikosti proračuna.
V tem hipotetičnem primeru so se raziskovalci odločili napraviti raziskavo po pošti, ker želijo
analizirati velik vzorec na velikem geografskem območju in postavljati vprašanja o določenem
območju in njegovih koristih, ki jih je mogoče relativno enostavno pisno opisati v razmeroma
kratki anketi.
SMERNICE
41 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Korak 3: Izdelava anketnega vprašalnika
Je najbolj pomemben in težaven del procesa, ki lahko traja tudi šest ali več mesecev. Opravi
se v več korakih:
- Začetni pogovori z vrsto ljudi, ki bodo prejeli končno anketo.
- Splošna vprašanja v začetni ciljni skupini ljudi, vključno z vprašanji o njihovem razumevanju
problematike območja, o njihovi seznanjenosti z območjem, s prosto živečimi živalmi, o tem,
ali in kako vrednotijo to območje in storitve, ki jih habitat ponuja.
- V kasnejših ciljnih skupinah vprašanja postajajo bolj podrobna in specifična, kar pomaga
pri oblikovanju specifičnih vprašanj za raziskavo kot tudi pri odločitvi o vrsti potrebnih
predstavitvenih informacij, in tudi o tem, kako jih predstaviti, npr. informacije o lokaciji in
značilnostih območja, edinstvenosti vrst, ki imajo tam pomemben habitat, in ali obstajajo
nadomestna območja, ki zagotavljajo podoben habitat. Raziskovalci prav tako želijo izvedeti
čim več o znanju ljudi o rudarstvu in njegovih učinkih in ali je rudarjenje sporno za uporabo
območja. Če ljudje rudarstvu nasprotujejo, je boljše, da na vprašanja vrednotenja odgovarjajo
s tem v mislih, kot pa da izražajo svoje vrednosti za storitve območja.
- Lahko se preizkusijo različni pristopi k vprašanjem vrednotenja in različni mehanizmi
plačevanja. Na tej stopnji se lahko razvijejo in preizkusijo vsa vprašanja, ki utegnejo imeti
»protestne« odzive ali druge odgovore, ki ne razkrivajo posameznikovih vrednosti za želene
storitve.
- Začetek testiranja pred raziskavo, kjer se ljudi zaprosi, da prevzamejo anketo, prejeto po
pošti, in da jo izpolnijo. Potem se anketirance vpraša o tem, kako so anketo izpolnili, in se jim
pusti, da zastavijo vprašanje o vsem, kar se jim zdi čudno. Sčasoma se poštni predpreizkus
lahko opravi . Raziskovalci nadaljujejo proces, dokler ne razvijejo ankete, ki jo ljudje razumejo
in nanjo odgovarjajo na smiseln način, ki odkriva njihove vrednosti za storitve območja.
Korak 4: Izvedba raziskave
Ponavadi se z uporabo standardne statistične metode vzorčenja naključno izbere vzorec
ustreznega prebivalstva. V primeru poštne ankete morajo raziskovalci najprej pridobiti poštni
seznam naključno izbranih vzorčnih državljanov ZDA. Da bi dobili največji možni odziv na
anketo, se uporabljajo standardne ponovitve pošiljanja pošte in metode opominjanja.
Telefonske raziskave se opravljajo na podoben način, z določenim številom klicev, s katerimi
se poskušajo doseči izbrani anketirance. Osebne ankete se lahko opravljajo z naključnim
vzorcem anketirancev, ali pa se lahko uporabijo »priročni« vzorci – ljudi na javnih mestih se
prosi, da izpolnijo anketo.
Korak 5: Zbiranje, analiziranje in poročanje o rezultatih
Podatke je treba vnesti in analizirati z uporabo statističnih tehnik, primernih vrsti vprašanj.
V analizi poskušajo raziskovalci prepoznati tudi odzive, ki ne izražajo vrednosti za storitve, ki
jih daje območje. Poleg tega lahko rešujejo morebitne pristranskosti zaradi neodgovorov na
več načinov. Najbolj konzervativen način je predpostavljati, da imajo tisti, ki se niso odzvali,
vrednost nič.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 42
DEVELOPMENT WITH NATURE
Rezultati: Povprečno vrednost za posameznika ali gospodinjstvo v vzorcu je mogoče oceniti
in ekstrapolirati na ustrezno prebivalstvo, da bi lahko izračunali skupne koristi od območja,
npr. če se ugotovi, da je povprečna WTP 0,10 € na prebivalca, je skupna korist za vse državljane
26 milijonov €.
POTREBNI PODATKI:
CVM zahteva reprezentativen vzorec prebivalstva in vse podatke za izračun vrednosti in funkcij
WTP in WTA za opredelitev glavnih vplivov na anketirančevo WTP [15; str. 19].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – analiza stroškov in koristi projektov, programov in politik; demonstriranje o pomenu
problematike, določanje prednostnih nalog v sektorju; določanje mejnih škod kot podlag za
okoljske davke ali dajatve in pravnih ocen škode (odgovornosti);
Pokritost naravnega okolja - olajša vrednotenje številnih ekosistemskih storitev [15 str. 19].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavne prednosti metode so:
· CVM je primerna za ocenjevanje TEV ekosistemskih storitev,
· metoda je prilagodljiva,
· omogoča veliko informacij o ciljni populaciji, o odnosu, uporabi in izkušnjah z ekosistemskimi
storitvami, kar v nadaljevanju omogoča, da dobimo ocenjeno WTP/WTA in funkcijo WTP v zvezi
z determinantami WTP [15 str. 21],
· čeprav tehnika zahteva sodelovanje usposobljenih analitikov za izvedbo raziskave za izračun
ocene, narave in rezultatov študije ni težko analizirati in opisati [6; poglavje 6].
Glavne pomanjkljivosti so:
· merjenje je omejeno z dohodkom in premoženjem [15 str. 21],
· metoda je zapletena, dolgotrajna in draga [6; poglavje 6];
· neinformirana javnost nima ustrezne podlage za navedbo prave vrednosti okoljskih storitev,
· vprašani namesto dejanske vrednosti storitev lahko izrazijo svoje občutke glede scenarija ali
samega vrednotenja,
· anketiranci lahko asociirajo med okoljskimi storitvami, česar raziskovalec ni nameraval,
· denarna vrednost ekosistemskih storitev je različna glede na to, ali so postavljena vprašanja
o WTA ali o WTP; v večini opravljenih raziskav WTA nekajkrat presega WTP, kar pojasnjuje,
da posamezniki prej izražajo, kar bi si želeli, da se zgodi, kot pa da izražajo dejansko oceno
vrednosti,
· vrednost je za del okoljskih storitev zelo podobna vrednosti vseh storitev, če so vrednotene v
okviru celote in ne samostojno - »učinek vključenosti«,
· v nekaterih primerih je vrednost odvisna od tega, kje je postavljena na seznam stvari, ki se
vrednotijo - »problem naročanja«,
· vrednost WTP je odvisna od izbranega plačila,
· predlagani začetni odziv vpliva na končen odziv WTP,
· strateška pristranskost, ko anketiranci dajo pristranski odgovor zaradi želje po vplivanju na
SMERNICE
43 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
določen rezultat,
· pristranskost informacij se lahko pokaže, kadar so anketiranci prisiljeni vrednotiti značilnosti, s
katerimi imajo malo ali nič izkušenj,
· pristranskost neodgovorov postane zaskrbljujoča takrat, ko imajo posamezniki, ki ne odgovorijo,
v povprečju različne vrednosti, od posameznikov, ki odgovorijo,
· vrednosti neuporabe je težko vrednotiti,
· na hipotetično vprašanje se dobi le hipotetičen odgovor, ki je običajno precenjen, npr. ali bodo
ljudje v resnici plačali toliko, kolikor so rekli, da bodo,
· WTP-ocene se razlikujejo glede na količino in vrsto ponujenih informacij,
· prostovoljno plačilo spodbuja zastonjkarstvo kar pomeni, da je izražena WTP nižja kor resnična
vrednost [12; str. 111].
PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
Metoda se lahko kombinira z intervjuji, kjer se ciljne skupine in delavnice uporabljajo za
preiskavo metodoloških vprašanj, kot npr. preference potrošnikov proti državljanom. CVM je
mogoče opraviti tudi v povezavi s TCM ali DCA, saj se lahko podatki, potrebni za vse te metode,
zberejo s pomočjo enotnega vprašalnika [14 str. 23].
PRIMER IZ PRAKSE
Prostorski vpliv ciljnega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok (Slovenija)
- Monografija [18]
Karakteristike:
VO Volčji Potok leži v bližini slovenske prestolnice Ljubljane. Poznano je po svoji neokrnjeni
naravi, mokriščih, redkih rastlinskih in živalskih vrstah.
Metoda vrednotenja:
CVM z analizo WTP kot glavnim orodjem. Klasično kontingenčno vrednotenje je bilo
kombinirano z metodo diskretne izbire, kar ponuja visoko stopnjo prilagodljivosti.
Namen:
Oceniti WTP prebivalcev in obiskovalcev VO Volčji Potok. Za vzpostavitev morebitne razlike v
stališčih in odgovorih sta bili napravljeni dve ločeni raziskavi. Izid analize WTP daje podlago
za ekonomsko vrednost VO.
WTP analiza: Analiza je potekala v obliki osebnih intervjujev in s pomočjo prebivalcev
in obiskovalcev VO. V vzorec je bilo vključenih 250 prebivalcev in 250 obiskovalcev, vse
polnoletne osebe in po možnosti glave gospodinjstva.
Aktivnosti:
Najprej je bila izpeljana testna anketa, ki je omogočala pripravo končnega vprašalnika
(vprašanja in skice dveh scenarijev, z ali brez ohranjanja, so v prilogi). Testna anketa je bila
opravljena z namenom, da se ugotovijo vse možne pristranskosti in prilagoditve vprašanj v
skladu z njimi. Oblikovani so bili štirje sklopi vprašanj:
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
45 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 44
1. sklop - vzpostavljanje odnosa z anketiranci in določanje njihovih socialnih, ekonomskih in
demografskih značilnosti,
2. sklop - identifikacija anketirančevega odnosa do kategorij ekonomskega razvoja na eni
strani in ohranjanja okoljskih storitev, predvsem naravne in kulturne dediščine, na drugi
strani,
3. sklop - identifikacija anketirančevega znanja o obravnavanem območju in ugotovitvi
njegovega dojemanja objektivno ugotovljenih problemov, ki vplivajo na območje,
4. sklop - kontingenčno vrednotenje samo (vizualna predstavitev in opis ciljnih scenarijev
razvoja, pojasnilo, da bo vrednotenje opravljano prek obstoječih zanesljivih lokalnih institucij).
Scenariji:
Vprašalnik predstavlja dva možna scenarija razvoja, ki bosta financirana iz virov WTP. Prvi
scenarij temelji na maksimalni podpori zasebne iniciative, drugi scenarij pa na zaščiti
tradicionalne pokrajine. Scenarija sta bila anketirancem predstavljena v slikah, da bi jim
pomagala pri odločitvi o količini denarja, ki so ga pripravljeni plačati (WTP) za izvedbo
izbranega scenarija razvoja (skice scenarijev so v prilogi).
Analiza, temelječa na podatkih, dobljenih iz vprašalnika:
Na podlagi prejetih podatkov so bile napravljene štiri analize o WTP z namenom, da se
dejansko določi stanje potencialnih virov prihodkov: statistična analiza rezultatov vprašalnika,
analiza izvedene, dejanske WTP in sestavljene WTP. Analiza temelji na različnih posebnostih
udeležencev, ki vsebujejo različne podatke o osebnih letnih prihodkih, gospodinjskem
statusu, starosti, zaposlitvenem statusu itd.
KRITERIJI ZA CVM
prenosljivost
rezultatov
pogostost uporabe
univerzalnost uporabe
OPIS
prenosljivost vrednosti WTP/WTA je odvisna od stopnje, do katere izdelan
kontingenčni trg izvorne študije ustreza opazovanemu trgu - glej BT
najpogosteje uporabljena metoda za računanje vrednosti neuporabe
uporabna in neuporabna vrednost
RANG
3
5
5
2.2.2. Metoda diskretne izbire
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda diskretne izbire (Choice modeling approach - CMA) se uporablja za vrednotenje uporabne
vrednosti in vrednosti neuporabe praktično katerekoli ekosistemske storitve. Temelji na zaprošanju
posameznikov, da se odločajo med nabori ekosistemov ali ekosistemskih storitev in njihovih značilnostih.
Pri tej metode se neposredno ne sprašuje po WTP, je pa ta vrednost izpeljana iz odločitev posameznikov,
ki med drugim vključujejo tudi stroške [6; poglavje 7]. CMA anketirance poziva, da alternative razvrstijo
glede na različne opise ekosistemskih storitev, razlike v njihovih značilnostih in ravneh ter jih potem
rangirajo ali jim določijo prioritetno pozicijo. Z vključitvijo cen/stroška kot ene izmed značilnosti
ekosistemske storitve pa se WTP lahko oceni z razvrščanjem, rangiranjem in izbiranjem [9; str. 227].
Primer:
Tabela 12: Odločitveni eksperiment za vrednotenje avstralskih mokrišč
možnost upravljanja A
ohranjeno močvirje
število ohranjenih ptičjih vrst
ohranjanje služb za kmetovalce
stroški gospodinjstev kot posledica povečanja
lokalnih davkov v naslednjih 5 letih
1000 ha
40
15
30 € / gospodinjstvo
možnost upravljanja B
800 ha
30
16
150 € / gospodinjstvo
možnost upravljanja C
(status quo)
700 ha
25
20
0 € / gospodinjstvo
Vir: Hanley N. (2009). Pricing nature: 62, USA, Edward Elgar
Rezultati:
Na podlagi ugotovljenih dejstev, rezultatov analize in nadaljnjega odziva udeležencev
je ugotovljeni končni znesek 1,75 € na prebivalca in bo uporabljen v nadaljnji analizi. Z
množenjem števila davkoplačevalcev (19.332) s končnim zneskom na prebivalca je vrednost
VO mogoče oceniti na približno 34.000 € mesečno oziroma 408.000 € letno. Z letno diskontno
stopnjo 3 % sedanja vrednost območja doseže 401.085,14 EUR v prvem letu in 1,873.956,59
EUR za celotno obdobje od 2006 do 2010.
KRITERIJI:
Tabela 11: Kriteriji za CVM
KRITERIJI ZA CVM
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost rezultatov
OPIS
dobro pripravljen vprašalnik o WTP/WTA posameznika
izvedba analize je relativno draga
zahteva ekonometrična znanja
kompleksna
zahteva čas za razvoj instrumenta ankete: 6-12 mesecev
ocene WTP/WTA za spremembe v zagotavljanju netržnih storitev;
ocene so v skladu z ukrepi ekonomije blaginje, so osnova za analizo
stroškov in koristi
RANG
4
3
2
2
2
4
PROCES IZVAJANJA:
1. Razvijanje instrumentov ankete (npr. vprašalnika) – identificiranje ustreznih lastnosti
predmetnih netržnih ekosistemskih storitev in predstavitev številnih alternativnih scenarijev;
2. Izvedba ankete - instrumenti ankete se posredujejo (osebno, po telefonu ali po pošti ali preko
spleta) določenemu vzorcu prebivalstva;
3. Analiza anketnih odgovorov - ekonometrične metode se osredotočajo na verjetnost, da
anketiranec izbere določeno možnost. S podatki odločitvenega eksperimenta so ocene WTP
izpeljane iz parametrov ocen odločitvenega modela. Analize podatkov odločitvenega modela
vključujejo tudi preskus nespornosti, posebno prek ocene funkcij WTP;
4. Agregacija rezultatov - agregacija ocen WTP za določene spremembe na področju zagotavljanja
netržnih storitev ustreznemu prebivalstvu [15; str. 23].
Obstajajo različne oblike uporabe CMA [6; poglavje 7]:
· Kontingenčno razvrščanje – pri kontingenčnem razvrščanju se posameznike zaprosi, da
primerjajo in razvrščajo alternativne programe z različnimi značilnostmi, vključno s stroški,
npr. ljudi se lahko zaprosi, da primerjajo in razvrščajo več medsebojno izključujočih se okoljskih
programov izboljšanja povodja, od katerih vsak dosega različne rezultate in različne stroške.
Anketirance se zaprosi, da razvrstijo alternative po prednostnem vrstnem redu;
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 46
· Diskretna izbira - pri pristopu diskretne izbire se anketirancem hkrati prikaže dve ali več
različnih alternativnih rešitev in njihovih značilnosti in se jih zaprosi, da opredelijo najbolj
želeno alternativo v izbiri;
· Parno rangiranje je različica oblike diskretne izbire, kjer se anketirance zaprosi, da primerjajo
dve alternativni situaciji in jih razvrstijo po prednosti npr. ljudi se lahko zaprosi, da primerjajo
dva okoljska programa za izboljšanje in njihove rezultate in določijo kateri ima prednost in ali
ima močno, zmerno ali rahlo prednost pred drugim program.
PRIMER UPORABE CMA:
Hipotetična situacija [6; poglavje 7]: Pri kontingenčnem vrednotenju smo uporabili primer
oddaljenega območja na javni površini, ki zagotavlja pomemben habitat za številne vrste
prostoživečih živali. Agencija za upravljanje, odgovorna za to področje, se mora odločiti, ali
se izda zakup za rudarstvo na območju. Denimo, da obstaja več možnosti za ohranjanje in/
ali uporabo območja. Ena izmed možnosti je, da se rudarstvo na tem območju ne omogoči
in se območje ohrani kot habitat za divje živali, hkrati pa se določi različne ravni in lokacije za
rudarsko delovanje, ki imajo različne vplive na območje. Tako je treba pretehtati več možnosti
z vidika stroškov in koristi za javnost. Ker je območje zelo oddaljeno, ga obišče le nekaj ljudi in
le redki si ogledajo živali, ki so od tega habitata odvisne.
Ker sta obe metodi CMA in CVM hipotetične narave je njuna uporaba zelo podobna, so prvi
štirje koraki enaki (poglej poglavje pri CVM). Glavne razlike so pri načrtovanju vprašanj
vrednotenja in v podatkovni analizi:
Korak 5: Zbiranje, analiziranje in poročanje o rezultatih analize
Statistični analiza za CMA je navadno bolj zapletena kot pri CVM, ker terja uporabo metod
analize diskretnih izbir, da se izpelje WTP iz odločitev, sprejetih s strani anketirancev.
Iz analize lahko raziskovalci za posameznika ali gospodinjstva v našem vzorcu ocenijo
povprečno vrednost za vsako storitev območja. Ocene je mogoče ekstrapolirati na ustrezno
populacijo ljudi z namenom, da se izračunajo skupne koristi območja v okviru različnih
političnih scenarijev. Lahko se ocenjuje tudi povprečno vrednost za posebne ukrepe in njihove
rezultate, ali pa se lahko različne politične možnosti preprosto razvrstijo glede na različne
preference ljudi.
Rezultati: Rezultati raziskave lahko kažejo, da so ekonomske koristi ohranjanja območja,
s tem da se prepreči rudarjenje, večje od ugodnosti, prejete od rudarstva. V tem primeru
dovoljenje za rudarski zakup najverjetneje ne bo izdan, razen če ne prevladajo kakšni drugi
dejavniki. V drugih primerih lahko rezultati kažejo, da so nekateri rudarski scenariji primerni
v smislu ekonomskih stroškov in koristi. Rezultati se lahko nato uporabijo za razvrstitev
različnih možnosti in kot pomoč za izbor najbolj zaželene možnosti.
POTREBNI PODATKI:
Poleg podatkov o anketirančevi WTP so potrebni tudi podatki o socialno-ekonomskih in
SMERNICE
47 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
demografskih značilnostih anketirancev in njihovem odnosu ter predhodnih izkušnjah s
storitvami ekosistema [6; poglavje 7].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – kot vložki za analizo stroškov in koristi projektov, programov in politik; predstavitev
pomembnosti vprašanja in prednostnih nalog v sektorju;
Pokritost naravnega okolja – metoda je posebej prožna in omogoča vrednotenje različnih
ekosistemskih storitev, vključno s tistimi, ki jih trenutno ekosistem ne zagotavlja [6; poglavje 7].
PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI
Možnost za povezave z drugimi metodami je podobna kot pri CVM [14; str. 24].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavne prednosti metode so:
· uporabna za vrednotenje rezultatov aktivnosti kot celote kot tudi različnih značilnosti ali
učinkov ukrepov [6; poglavje 7].
· daje možnost izbire med različnimi zneski za plačilo, s čimer anketiranec razvršča ekosistemske
storitve po prednosti [9; str. 227];
· z nanašanjem na rangiranje, razvrščanje in izbiranje in posredno na izpeljavo WTP anketirancev
se metoda izogne problemom, povezanih s CVM,
· metoda je posebno prožna,
· metoda omogoča anketirancem razmišljati v smislu odločanja, kar je lahko lažje kot neposredno
izražanje denarnih vrednosti,
· boljša pri ocenjevanju relativne kot absolutne vrednosti,
· zmanjšuje težave povezane z izražanjem simbolnih vrednosti, protestnih odzivov in nekaterih
drugih virov možnih pristranskosti [6; poglavje 7],
· možnosti se lahko vizualizirajo in se izvajajo tudi kot spletne ankete.
Glavne pomanjkljivosti so:
· več kompleksnih izbir lahko anketirancem povzroča težave pri razvrščanju in poveča možnost
slučajne napake v odgovorih,
· neučinkovita pri izpeljavi vrednosti za zaporedje elementov, izvedene s politiko ali projektom,
· ocena WTP je občutljiva za anketni vzorec [9; str. 227],
· možni odgovori na hipotetičnem trgu nam povedo malo o tem, kako bi se anketiranci vedli na
trgu [4],
· ni preprosta za izvajanje in potrebuje čas za razvoj,
· preference revnejših dohodkovnih skupin niso enakovredno zastopane,
· zapletena CMA lahko povzroči povečano stopnjo naključnih napak v odgovorih,
· vprašanim je nekatere odločitve težko oceniti;
· prezapletene izbire lahko povzročajo poenostavljanje pravil odločanja,
· metoda lahko zgolj povzema preference v obliki odnosa namesto namenov obnašanja,
· ponujeno omejeno število možnosti lahko anketirance prisili k napačni odločitvi,
· kontingenčno razvrščanje zahteva visoko razvite statistične tehnike za ocenjevanje WTP,
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
49 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 48
PRIMER IZ PRAKSE:
Španska študija erozije tal [4]
CMA je bila uporabljena za ocenjevanje koristi zmanjšanja erozije tal v Andaluziji. Študija
upošteva zmanjšanje zunajobmočnih vplivov erozije tal v dveh povodjih, Genil in Guadajoz.
Zaradi stanja tal in podnebnih razmer in zaradi narave trenutnih načinov kmetovanja raven
erozije tal na teh površinah precej presega nacionalni povprečni nivo, kar povzroča velike
okoljske probleme. Med najpomembnejše štejemo širjenje puščave, zamuljanje vodnih
teles in zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Za zmanjšanje teh učinkov je treba zagotoviti
subvencije za kmete, ki jih bodo spodbudile, da pri upravljanju z zemljišči upoštevajo
ukrepe za ohranjanje tal. Ti ukrepi vključujejo sejanje trave v oljčnih nasadih in pogozdovanje
degradiranih hribovitih in gorskih pobočij. Eksperiment vključuje naslednje atribute:
· dezertifikacija v pol-sušnih območjih,
· kakovost površinskih in podzemnih voda,
· učinki na floro in favno,
· zagotovljenost delovnih mest v kmetijstvu,
· območje podeželja pokrito z ukrepi,
· stroški gospodinjstev na področju uresničevanja ukrepov.
Ravni atributov so bile definirane na različne načine, npr. za širjenje puščav (dezertifikacijo)
so anketirancem povedali, kakšno je trenutno stanje, potem je bilo pojasnjeno, da bo politika
vplivala na majhno ali zmerno izboljšanje. V obeh primerih so anketiranci prejeli pojasnilo,
kaj bi to dejansko pomenilo „na terenu”, in sicer na način, da so vprašani za izboljšanje, pri
vseh političnih scenarijih, bili pripravljeni plačati . Implicitne cene so bile izračunane in so
dale naslednje rezultate:
za spremembo dezertifikacije iz štetja degradacije (status quo) na “majhno izboljšanje`:
17,78 (95% interval zaupanja: 12,02-25,21).
za spremembo dezertifikacije iz štetja degradacije (status quo) na “zmerno izboljšanje`:
26,51 (95% interval zaupanja: 20,05-35,76)
za spremembo v kakovosti vode iz “nizke” na “srednjo” kakovost: 18,39 (95% interval zaupanja
12,67-25,96)
za spremembo v kakovosti vode iz “nizke” na “visoko” kakovost: 26,27 (95% interval zaupanja
20,10-34,67)
Nazadnje je bil pridobljeni presežek za več političnih scenarijev izmerjen. Npr. za politiko, ki
prinaša velik napredek k dezertifikaciji, visoko raven kakovosti vode, visoko (proti upadajočemu)
število vrst, 150 delovnih mest v kmetijstvu, ki pokriva 500 hektarjev, je povprečna WTP znašala
40,98 € s 95% intervalom zaupanja od 34 € do 47 € na gospodinjstvo na leto.
KRITERIJI:
Tabela 13: Kriteriji za CMA
KRITERIJI ZA CMA
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost
rezultatov
OPIS
dobro pripravljen vprašalnik o WTP/WTA posameznika
izvedba analize je relativno draga
zahteva ekonometrična znanja
kompleksna
zahteva čas za razvoj instrumenta ankete: 6-12 mesecev
oskrbuje s podatki o tem, kateri atributi so pomemben dejavnik
vrednosti, ki jih posamezniki pripisujejo netržnim storitvam, in o
njihovem razvrščanju med pomembne populacije
prenosljivost rezultatov poskus izbire se lahko posploši in zato je bolj primerna s strani BT
pogostost uporabe srednja frekvenca uporabe
univerzalnost
uporabna in neuporabna vrednost
uporabe
RANG
4
2
1
1
2
5
5
3
5
2.3. Metoda prenašanja koristi
TEORETIČNA OSNOVA:
Metoda prenašanja koristi (Benefit Transfer-BT) ocenjuje ekonomske vrednosti ekosistemskih
storitev s prenosom ocenjenih koristi že izvedenih analiz in razpoložljivih podatkov z drugih
lokacij ali predmetov opazovanja [6; poglavje 8]. Prilagoditev se izvede zaradi razlik med
ekosistemskimi značilnostmi območja, na katero se vrednosti prenašajo, in značilnostmi
območja, iz katerega se prvotni podatki pridobivajo [4].
Cilj tehnike BT je, da se odločevalce stroškovno učinkovito in pravočasno oskrbi z denarno vrednostjo
ekosistemskih storitev, saj so izvedbe izvirnih študij vrednotenja drage in dolgotrajne [4].
PROCES IZVAJANJA:
Prenos koristi se običajno opravi v štirih korakih:
1. Zbiranje obstoječe literature o predmetu, ki ga preiskujemo;
2. Ocena izbranih študij z vidika njihove primerljivosti (podobnosti vrednotenih okoljskih storitev,
razlik v prihodkih, izobraževanju, starosti in drugih družbeno-ekonomskih značilnostih, ki
lahko vplivajo na vrednotenje) [9; str. 228-230];
3. Prilagajanje vrednosti [6; poglavje 8].;
4. Agregacija - ko so vrednosti WTP prenesene na opazovano območje, se opravi agregacija WTP
na ustrezno populacijo v okviru opazovane storitve.
Analitik lahko izbira med tremi glavnimi vrstami prilagajanja [8]:
· neprilagojen prenos WTP => pomeni preprosto »izposojanje« ocen, narejenih na izvirnem
območju;
· prenos WTP s prilagajanjem => vrednosti podatkov iz izvirnega območja se prilagodi tako, da
odsevajo razlike v posamezni spremenljivki, ki označuje območno WTP;
· funkcija prenosa => funkcija prenosa koristi ali vrednosti iz izvirnega območja na opazovano
območje, npr. če je znano, da je WTP za storitve na izvirnem območju funkcija vrste fizikalnih
značilnosti območja, njenih uporab, socialno-ekonomskih značilnosti prebivalstva na območju,
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
· denarno ovrednotenje odgovorov lahko privede do nepravilnosti v dejanski vrednosti,
· zanesljivost vrednotenja netržnega blaga je v veliki meri nepreverjena [6; poglavje 7];
· lahko je zelo draga.
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 50
DEVELOPMENT WITH NATURE
potem se ta podatek lahko uporabi kot del procesa prenosa.
PRIMER UPORABE BT:
Hipotetična situacija [6; poglavje 8]: Načrtuje se nadgradnja parka zaradi zagotavljanja
dodatnih priložnosti za rekreacijo. Eden izmed predlogov je tudi graditev plaže ob jezeru. V
agenciji želijo vedeti, kakšne koristi bo prinesla nova plaža, vendar za vrednotenje ne želijo
porabiti veliko denarja.
Korak 1: Identificiranje obstoječih študij ali vrednosti, ki se lahko uporabijo za
prenos
V tem primeru bi raziskovalec iskal študije, ki vrednotijo uporabo plaže, če je le mogoče plaže
ob jezerih. Predpostavimo, da so za namene tega primera našli dve študiji stroškov potovanja,
ki ocenjujeta vrednosti za plaže ob jezeru.
Korak 2: Odločanje o prenosljivosti obstoječih vrednosti
Obstoječe vrednosti ali študije se ocenjujejo na podlagi več kriterijev:
Ali je storitev, ki se vrednoti, primerljiva z vrednostjo storitve v obstoječi študiji? Nekateri
dejavniki, ki določajo primerljivost, so: podobna vrsta območja (npr. plaže ob jezeru v parku),
podobna kakovost območja (npr. kakovost vode in zmogljivosti) in podobna razpoložljivost
nadomestkov (npr. številne druge plaže v bližini jezera).
Ali so značilnosti ustreznega prebivalstva primerljive, npr. ali je demografija območja, kjer je
bila obstoječa študija opravljena, podobna območju, ki se vrednoti? Če niso, ali so na voljo
podatki za prilagoditve?
V našem primeru je prva študija za podobne plaže ob jezeru v parku. Območje ima primerljivo
kakovost vode in število zmogljivosti ter podobno število nadomestnih lokacij na območju.
Vendar pa leži v urbanem območju, medtem ko je plaža, ki se vrednoti, na podeželju. Tako se
lahko pričakuje, da bodo značilnosti obiskovalcev za območji različne. Druga študija pa se nanaša
na podeželje s podobnimi obiskovalci, vendar ima jezero na voljo veliko več nadomestkov.
Korak 3: Ocenjevanje kakovosti izvirne študije
Večja ko je kakovost izvirne študije, natančnejša in uporabnejša bo prenesena vrednost. To
zahteva strokovno presojo raziskovalca. V tem primeru je raziskovalec odločil, da sta v smislu
kakovosti obe študiji sprejemljivi.
Korak 4: Prilagajanje obstoječih vrednosti
Obstoječe vrednosti se prilagaja z uporabo kakršnihkoli ustreznih informacij, ki so na voljo,
da bi bolje odsevale vrednosti preučevanega območja. V ta namen mora raziskovalec zbrati
nekaj dodatnih podatkov. V našem primeru se območji vrednotenja v vsaki obstoječi študiji
razlikujeta od opazovanega območja. Raziskovalec lahko prilagodi vrednosti iz prve študije z
uporabo demografskih podatkov za razlike v uporabnikih. Funkcijo koristi, ki vključuje večje
število nadomestnih lokacij iz druge študije, pa bi bilo treba prilagoditi tako, da ima na voljo
različno število nadomestnih lokacij.
SMERNICE
51 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Ker bo plaža nova, bo raziskovalec moral tudi oceniti, koliko ljudi bo plažo uporabljalo. To se
lahko opravi z anketo obiskovalcev parka, ki se jih vpraša, ali bi uporabljali plažo na jezeru
in kolikokrat. Raziskovalec nato ocene obiskov pomnoži z vrednostjo dnevne uporabe plaže
(prilagojene za razlike v prebivalstvu in značilnostih območja) in dobi oceno ekonomskih
koristi za novo plažo.
POTREBNI PODATKI:
BT zahteva veliko podatkov o izvirnem in opazovanem območju [6; poglavje 8].
KLJUČNE UPORABE:
Odločanje – kot vložki za analizo stroškov in koristi projektov, programov in politik; predstavitev
pomembnosti vprašanja in prednostnih nalog v sektorju;
Pokritost naravnega okolja - BT ponuja možnosti za vrednotenje številnih ekosistemskih storitev,
če so bile te storitve predmet izvirnih študij vrednotenja. Uporaba BT omogoča dostop do
podatkovnih baz ekonomskih študij vrednotenja, ki omogočajo da se identificirajo primerne
študije in zagotovijo informacije, pomembne za prenos informacij o WTP. Trenutno najbolj
popolna podatkovna baza je Environmental Valuation Reference Inventory (EVRI, glej www.evri.
ca) [6; poglavje 8].
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI:
Glavni prednosti metode sta:
· je stroškovno učinkovita in pravočasna,
· uporabna kot presejalna tehnika, s katero se lahko ugotovi potrebnost podrobnejše ali izvedbo
izvirne študije [6; poglavje 8].
Glavne pomanjkljivosti so [6; poglavje 8]:
· nezanesljivost rezultatov,
· lahko, da dobre študije niso na voljo ali pa so težko izsledljive, ker jih večina ni objavljenih,
· poročila o obstoječih študijah so lahko nezadostna, zato ni mogoče narediti ustreznih popravkov,
· ustreznost obstoječih študij je težko oceniti,
· ekstrapolacija zunaj razpona značilnosti začetne študije ni priporočljiva,
· natančne so lahko le ocene izvirne vrednosti,
· ocenjena vrednost enote lahko hitro postane zastarela.
PRIMER IZ PRAKSE:
Situacija [6; poglavje 8]: Država Michigan razmišlja o načrtu za zaščito in obnovo obalnih
mokrišč vzdolž južne obale Saginawskega zaliva.
Izziv: Država mora oceniti možne koristi od zaščite in obnove mokrišč. V anketi so spraševali
ljudi o njihovi podpori za obnovo mokrišč, vendar pa vprašanja vrednotenja niso vključili. Zato
so raziskovalci uporabili BT za oceno vrednosti zaščite in obnove mokrišč okoli zaliva.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
53 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
Izvedba: Za prenos vrednosti je bila uporabljena Študija vrednotenja predlagane zaščite
mokrišč in obnove obalnih mokrišč Ohia. Raziskovalci so predpostavili, da so si ocenjene
vrednosti za Ohio dovolj podobne, da se lahko prenašajo na Michigan. Študija je vrednotila
podobne programe in količine mokrišč, kot so bile predlagane v Michiganu. Vendar pa obalni
prebivalci v raziskavo niso bili vključeni. Tako prenos vrednosti iz študije v Ohiu na obalno
prebivalstvo v Michiganu zahteva predpostavko, da so vrednosti obalnih prebivalcev podobne
vrednostim prebivalcev drugih območij povodja.
Rezultati: Ocene vrednosti mokrišč za Michigan, ki temelji na študiji iz Ohia, so v razponu
od $500 do $9.000/ar za prebivalce povodja in od $7.200 do $61.000/ar za prebivalce države
Michigan. Te vrednosti se lahko uporabijo za ocenjevanje odločitve glede nakupa ter obnove
mokrišč okoli Saginawskega zaliva.
KRITERIJI:
Na podlagi ugotovitev, da za VO ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije, so bile za potrebe
ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev razvite posebne metode, predstavljene
v prejšnjem poglavju. Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko
vrednotenje ekosistemskih storitev so bile razvrščene na podlagi kriterijev, navedenih v spodnji
tabeli. Za kriterije se ugotovi rang od 1 do 5, ki določa prednost posamezne metode pred drugimi
metodami. Rang 5 pomeni najboljšo, rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju. V
predzadnji vrstici so sešteti vsi rangi posamezne metode. Večje ko je zbrano število točk, boljši je
rezultat. Na podlagi izbranih kriterijev sta bili najbolje ocenjeni metodi MPA in CVM.
Spodnja tabela prikazuje najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje naravnih
storitev ter rezultate rangiranja.
Tabela 15: Rangiranje metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev VO
Tabela 14: Kriteriji za BT
KRITERIJI ZA BT
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost rezultatov
prenosljivost
rezultatov
pogostost uporabe
univerzalnost uporabe
3.REZULTATI IN UGOTOVITVE
OPIS
zahteva znatno količino podatkov za `opazovano območje`
relativno stroškovno učinkovita
ustreznost obstoječih raziskav je težko oceniti
relativno nezahtevna izvedba
časovno učinkovita: do 3 mesecev
zanesljivost vprašljiva
odvisna je od primernosti `opazovanega območja`
RANG
2
4
3
4
4
1
3
se uporablja za odločitev o tem, ali so potrebne podrobnejše analize 3
uporabna in neuporabna vrednost
5
METODE
KRITERIJI
potrebni podatki
stroški izvedbe
ustrezno znanje
kompleksnost izvajanja
čas izvedbe
zanesljivost rezultatov
prenosljivost rezultatov
pogostost uporabe
univerzalnost uporabe
VSOTA
rezultat
MPA
4
4
4
5
4
4
4
5
3
37
1
METODE RAZKRIVANJA PREFERENC
TCM
PFA
HPM
ZTCM
RUM
DCA
4
3
3
2
5
4
4
5
1
5
2
2
2
1
4
3
3
5
1
4
3
2
1
2
5
4
4
4
5
1
4
3
2
3
1
1
2
3
1
1
3
3
2
3
3
28
26
27
19
29
4
7
6
9
3
M. IZRAŽ. PREF.
COI
4
3
3
3
5
1
1
1
2
23
8
CVM
4
3
2
2
2
4
3
5
5
30
2
CMA
4
2
1
1
2
5
5
3
5
28
4
Kljub rezultatom, ki izhajajo iz analize, se mora posameznik glede na svoje potrebe (npr. predmeta
preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki se jih vrednoti, financ, razpoložljivega
časa, posebnosti izdelave študije, obsega preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo
itd.) odločiti, katero metodo bo uporabil. Kriterijem se lahko celo določi ponderje, ki govorijo o
pomembnosti določenih kriterijev, kar vpliva na končno rangiranje predstavljenih metod, npr. ker
zanesljivost rezultatov sicer določa tehnično primernost uporabe posamezne metode vrednotenja in
je poglavitni kriterij za dokončno izbiro metode uporabnost rezultatov, se lahko le-temu pripiše višji
ponder, tako da metode, ki imajo ta kriterij bolje ocenjen, dobijo večje končno število točk. Ponavadi
se pri vrednotenju TEV uporablja kombinacija metod (glej poglavje 5: študije primerov).
Posameznik se s pomočjo smernic za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO glede
na svoje potrebe lažje odloči, katero metodo oziroma katero kombinacijo razpoložljivih metod
bo izbral.
Ker so rezultati vrednotenja zelo odvisni od uporabljene metode, je priporočljivo, da hkrati
uporabimo dva ali več različnih pristopov ekonomskega vrednotenja, vendar je pri tem treba
predhodno oceniti, ali so tako dobljeni rezultati bolj kakovostni in ali so dodatni stroški upravičeni.
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 52
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 54
V spodnji tabeli »Običajno uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev
na VO« so zbrane vse kategorije koristi s primeri tokov storitev. Zadnji stolpec prikazuje možne
metode, ki so primerne za izračun ekonomske vrednosti posameznih storitev, ki jih zagotavljajo VO.
Tabela 16: Običajno uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO
DEVELOPMENT WITH NATURE
kategorija koristi
človeško zdravje
tveganje umrljivosti
tveganje obolevnosti
občutki
ekološke koristi
tržni produkti: dobrine
netržni produkti:
rekreacija in estetika
posredne ekosistemske
storitve
neuporaba: vrednost
obstoja
gmotna škoda
primer toka storitev
zmanjšano tveganje za: smrt zaradi raka, smrt zaradi
akutne bolezni
zmanjšano tveganje za: rak, astma, slabost
okus, vonj, vid
hrana, gorivo, vlakna, stavbni les, krzno, ...
rekreacijske možnosti (razgledovanje, ribarjenje, veslanje,
plavanje, sprehajanje), slikovit razgled
klimatsko uravnavanje, uravnavanje poplav, obnavljanje
zalog podzemne vode, prestrezanje usedlin, zadržanje
zemlje, kroženje hranil, oprašitev z divjimi živalskimi
vrstami, biodiverziteta, genska knjižnica, filtracija vode,
gnojenje zemlje, zatiranje škodljivcev
ni povezanih storitev
običajno uporabljene
metode vrednotenja
DCA, HPM, CVM, CMA, BT
DCA, COI, HPM, CVM,
CMA, BT
DCA, HPM, CVM, CMA, BT
MPA
PFA, AEM, HPM, TCM,
CVM, CMA, BT
PFA, AEM, CVM, CMA, BT
CVM, CMA, BT
DCA, MPA
Vir: Guidelines for Preparing Economic Analyses, EPA, 2000, str.67 [7]
Ker so metode na splošno zelo kompleksne, je zelo priporočljivo, da se upravitelji VO in odločevalci
posvetujejo s strokovnjaki s področja ekonomije, ki imajo veliko izkušenj s študijami vrednotenja
ekosistemskih storitev. V nasprotnem primeru lahko študije ali raziskave vključujejo napake,
zaradi katerih rezultati vrednotenja postanejo neuporabni. Robustne in zanesljive številke so
tako odločilna za učinkovito politiko VO.
SMERNICE
55 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
4. ZAKLJUČEK
V predmetnih smernicah so opisane osnovne metode vrednotenja, ki se običajno uporabljajo
za oceno ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev na VO. Vsaka izmed opisanih metod
vrednotenja ima svoje prednosti in slabosti, tako da je odločitev o izboru metode vrednotenja
od primera do primera različna ter zahteva izkušnje in presoje analitikov. Splošne točke, ki jih je
treba upoštevati pri sprejemanju odločitev, so:
· Metoda mora biti tehnično sprejemljiva glede nedvomnosti in zanesljivosti. Ocene, ki jih z
uporabo metode pridobimo, morajo biti dosledne in natančne. Pri metodah, kjer se navadno
pojavljajo naključne napake se, zaradi presoje zmožnosti napovedovanja opravljajo pregledi
zanesljivosti. Metode, kjer se lahko pojavljajo nenaključne napake, imajo namreč težave
s pristranskostjo, s čimer se zmanjšata zanesljivost in nespornost rezultatov ocenjevanja.
Nedvomnosti ne moremo presojati zgolj z vidika metodologije, marveč je treba upoštevati tudi
praktične napovedne sposobnosti.
· Metoda mora biti institucionalno sprejemljiva, tako da sodi v sedanji postopek odločanja.
· Metoda mora biti uporabniku prijazna v smislu kompleksnosti uporabe v praksi.
· Stroški financiranja študije se morajo primerjati z vrednostjo pridobljenih informacij.
· Pogosto je mogoče uporabiti več kot eno metodo vrednotenja in primerjati rezultate.
Ocene vrednosti, pridobljene iz vseh opisanih metod, bodo nekoliko negotove. Če imajo analitiki
na voljo več ocen, potem bodo imeli večje zaupanje v obseg vrednosti predlaganih sprememb
[13; str. 44].
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 56
DEVELOPMENT WITH NATURE
5. ŠTUDIJE PRIMEROV
Koristi od pogozdovanja predelov hrvaške obale
Ozadje
Svetovna banka je financirala obnovo hrvaškega obalnega gozdnega pasu in varstvene projekte,
vključno s pogozdovanjem več gozdnih območij, ki so bili poškodovani v požaru. Iz študije
Stefana Pagiola, ki je osredotočena na med vojno razdejano obalno območje hrvaških gozdov, je
razvidno, da je območje zaradi svojih ekosistemskih storitev pomembno za turistično industrijo.
Hrvaški obalni gozdovi imajo pomembno vlogo v t.i. turistični industriji v državi, tako da se
ta njihov prispevek šteje kot primarna korist h krajini. Dodatna vrednost gozdov, vključenih v
raziskavo, so koristi od proizvodnje lesa, lova in – kjer je to primerno – funkcija porečja. Glede
na dejstva je bil projekt zasnovan kot del dolgoročnega programa za ponovno vzpostavitev in
ohranjanje ugodnih ekoloških razmer na obalnih območjih v podporo turizmu. Pričakovane
koristi od projekta, ki zajema obnovo uničenih gozdov zaradi vojne in požarov, so izboljšanje
krajine in okoljskih razmer obalnih gozdov. Nove razmere bodo, zaradi sanacije turizma, bodisi z
obnovo gozdov in ohranjanjem bodisi s projektnimi dejavnostmi, povezanimi s podporo storitev,
prispevale k večjim ekonomskim koristim in hkrati k ustvarjanju drugih komercialnih, socialnih,
institucionalnih in znanstvenih koristi.
Ustrezno vprašanje v tem primeru bi bilo, ali bodo dodatne koristi, pridobljene z obnovo gozdov
v primerjavi z omogočanjem naravne regeneracije, upravičevale dodatne stroške. V vsakem
primeru bo analiza osredotočena na:
a.Stopnjo, do katere bi bile posebne koristi obnovljene s pogozdovanjem
b. povečane stopnje, pri katerih bi se koristi obnovile.
Metode vrednotenja
Da bi ocenili koristi projekta, je bila izdelana ekonomska analiza z uporabo kombinacije dveh
metod CVM in MPA. V analizi so poskušali izmeriti obseg koristi, ki izhajajo iz obnove in zaščite
obalnih gozdov Hrvaške. Ker se koristi pridobljene iz gozdnih območij razlikujejo od mesta do
mesta, so bile uporabljene informacije o značilnostih območja. V nadaljevanju so prikazane
ocenjene koristi:
Krajinska vrednost - gozdne krajine znatno povečajo privlačnost območja obmorskega
kopališkega kraja in zato je manj verjetno, da bodo turisti dalmatinsko obalo sploh obiskovali,
če bi bila brez gozdov oziroma bi jo obiskali le po precej nižjih cenah. Da bi količinsko ovrednotili
koristi zaradi privlačnosti gozdne krajine, so napravili dve študiji kontingenčnega vrednotenja,
eno na Hrvaškem in drugo v konkurenčnih turističnih destinacijah v Italiji. Turistom so najprej
pokazali fotografije območij obmorskih kopaliških krajev na Hrvaškem pred in po požarih, ki so
uničili gozdove v bližini, nato pa so jih vprašali o njihovi WTP, v obliki doplačila hotelskega računa
za namene zaščite in obnove gozdov krajine, vidne z lokacije, na kateri so prebivali. Rezultati
obeh raziskav so pokazali močno zavzemanje za gozdne krajine in WTP obiskovalcev je bila
dodatnih 2-3 US $/turista/dan.
SMERNICE
57 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Poleg tega je analiza cen hotelskih sob pokazala, da so dvoposteljne sobe v hotelih na območjih s
privlačnimi gozdnimi pokrajinami večinoma stale približno 3-6 US $/dan več kot sobe v hotelih na
območjih z malo gozdnih površin. Tudi intervjuji z direktorji hotelov so imeli podobne rezultate,
in sicer, da bi se morale cene sob zaradi uničene gozdne krajine znižati kar za 24-32%, da bi ostali
konkurenčni. Večina jih meni, da je gozdna pokrajina pomemben vidik njihove privlačnosti, in
verjame, da bi se obiskanost močno zmanjšala. Čeprav sta se obseg in stopnja zanesljivosti vsake
od teh ocen razlikovala, so vse kazale v isto smer. V izračunih je bila uporabljena konservativna
vrednost WTP za gozdne krajine v turističnih območjih, in sicer 1,50 US $/turista/dan. Poleg tega,
da so turiste spraševali o njihovi WTP za izgubo vidne gozdne pokrajine, so jih spraševali tudi o
njihovi WTP za zaščito vseh gozdov na obalnem območju, kar odseva njihovo oceno vrednosti
obstoja obalnih gozdov namesto vrednosti udobja. Uporabljena je bila konservativna vrednost
0,75 US $/turista/dan za gozdne krajine v celotni regiji. Da bi dobili oceno skupne vrednosti koristi
gozdne krajine na okrožni ravni, so dobljene vrednosti nato pomnožili s pričakovanim številom
turistov v vsakem okrožju. Podatki kažejo, da je bilo v času študije cca 20milijonov nočitev/letno,
kar je precej pod predvojno ravnijo, ko je bilo cca 60 milijonov nočitev/letno. Predpostavlja se, da
se bo turistično prebivalstvo opomoglo v petih letih in da je stopnja obnove skladna z obnovo, ki
je bila zabeležena v severnem okrožju Istre, prizadete med vojno vihro v obdobju 1992-1994.
Lov - Gozdovi zagotavljajo tudi priložnosti za rekreacijo za tuje turiste v obliki lova, saj območja
v bližini turističnih destinacij zagotavljajo še posebno privlačna mesta za lov, zaradi njihove
dostopnosti in možnosti povezovanja lova z drugimi dejavnostmi med enim samim dopustom.
Z uporabo vrednosti, ki izhajajo iz zakupa lovskih pravic tujih lovcev, je mogoče koristi iz
teh dejavnosti količinsko ovrednotiti. Zaradi značilnosti območja, predvsem zaradi razlik v
dostopnosti, se vrednost lova glede na lokacijo razlikuje - na dobrih lovskih območjih zakupi
v povprečju stanejo okoli 20 US $/ha, v razponu od 33 US $/ha na zelo dobrih lovskih območjih
do 7 US $/ha na mejnih lovskih območjih. Približno polovica obalnih gozdnih površin je bila
obravnavana kot lovsko primerna. Lovski potencial vsakega območja, ki naj bi ga pogozdili, je bil
določen s posvetovanjem s hrvaškimi gozdarji in strokovnjaki svetovne gozdne banke.
Proizvodnja lesa - Čeprav obalna območja niso tako pomembna za pridobivanje lesa kot
območja v zaledju, se nekaj lokalnega lesa uporabi za proizvodnjo celuloze in žaganega lesa.
Proizvodnja celuloze je bila v času študije zaradi nedostopnosti tovarne v BIH prekinjena, vendar
se pričakuje, da se bo, zaradi napredovanja mirovnega procesa, kmalu nadaljevala. Ocenjuje
se, da bodo morebitna pomanjkanja lesa v Evropi v prihodnje dvignila vrednost hrvaških
obalnih gozdov. Ocenjena je bila vrednost prihodnje proizvodnje lesa, ki izhaja iz ponovnega
pogozdovanja, kjer so bile upoštevane le vrste, pomembne za proizvodnjo celuloze ali žaganega
lesa (mednje se vštevajo Pinus halepensis, P. pinaster, P. nigra, in Cupressus sempervirens);
predvideva se, da je bilo posekanih le 58 % kulturnih vrst; 10 % zbranih pridelkov je bilo
pobranih med redčenjem na 20 let in 20 % na 40 let; pobiranje na 80 let predvideva, da se 30
% zbranih pridelkov uporablja za proizvodnjo celuloze (razen za P. halepensis, ki ga v višini 45
% uporabljajo za proizvodnjo celuloze) in 15 % zbranih pridelkov za proizvodnjo žaganega lesa
(razen za P. halepensis, ki ga ne uporabljajo); predpostavljeni odkup lesa na panju znaša 10 US $/
m3 za celulozni les in 30 US $/m3 za oblovino.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 58
DEVELOPMENT WITH NATURE
Druge ugodnosti - poleg glavnih zgoraj omenjenih prednosti se predpostavlja da bo projekt
pozitivno vplival tudi na:
a) rekreacijsko vrednost - socialna raziskava, opravljena med pripravo projekta, je pokazala,
da so rekreacijske koristi gozdnih površin, še posebej tistih v neposredni bližini koncentracije
prebivalstva, zelo koristne za lokalno prebivalstvo; vendar pa ni bilo na voljo nobenih
informacij o obsegu teh koristi;
b) zaščito porečij in mikroklimatske vplive - čeprav hrvaško obalno območje na splošno ni
zelo izpostavljeno eroziji, obstaja nekaj primerov, ko lahko celo nizka erozija povzroči večjo
škodo, kot na primer: zamašitev odvodnih kanalov, ki povzročajo poplave, ovire na cestah
ter povečanje stroškov čiščenja, ranljivost hidroelektrarn na sedimentacijo, ranljivost ribištva
(zlasti rastišča ostrig) itd. Gozd v porečjih je prav tako pomemben za hidrološke cikle in z
zagotavljanjem senc in protivetrnih zaščit lahko pogozdovanje prav tako prispeva k izboljšanju
lokalne mikroklime. Tako kot pri rekreacijskih koristih so lahko te prednosti zelo pomembne za
določeno območje, vendar pa na splošno bolj malo v povprečju. Veliko ocen dodatnih stroškov
zaradi erozije je na voljo od Trogirja z oceno škode več kot 45.000 US $ v slabem letu, vendar
je običajno okrog 20.000US$/letno. Predpostavlja se, da bi se s pogozdovanjem pobočij nad
mestom ta škoda v bistvu lahko odpravila. Z upoštevanjem, da so koristi na hektar odvisne od
velikosti območja, je zmanjšanje škode za Trogir, izračunano za hektar koristi, znašalo 695 US
$/ha (ob predpostavki, da bi potrebovali 5 let, da se tla dovolj prekrijejo, da bi bila sposobna
zaustaviti erozijo). Podoben izračun je bil narejen za Senj;
Rezultati
Med pripravo sestavnih delov obnove je bila napravljena popolna ekonomska analiza, kjer
so bile ocenjene koristi pogozdovanja na 14 lokacijah v skupni izmeri 4.419 ha, od katerih je
bilo za uresničitev prvotnih načrtov pogozdovanja, na podlagi predvidenih stroškov in koristi,
izbranih 7 območij, navedenih v spodnji tabeli (skupaj 1.069 ha). Druge lokacije so bile zaradi
nezagotavljanja zadostnih koristi zavržene ali preložene na obdobje, ko bo mogoče dobiti
dodatne informacije.
Tabela 17: Celotne ekonomske koristi od pogozdovanja na predlaganih območjih (US$)
Območje okrožja
Lika-Senj
Jasenje-Bisemijakovica
Zadar-Knin
Novigrad
Split-Dalmatia
Trogir
Dubrovnik & Neretva r.
Slano
Brsecine
Petrinj
Srdj
Območje
sajenja
(ha)
Območje
redčenja
(ha)
Vidna
pokrajina
Regionalna
pokrajina
Koristi od pogozdovanja (US$)
Lesna
Zaščita pred
lov
proizvodnja
erozijo
skupaj
161
0
112.699
27.320
22.457
427
97.639
260.542
350
0
760.997
74.288
101.057
7.481
0
943.823
233
0
346.904
39.871
32.773
19.031
142.942
581.521
20
183.704
14,183
4.025
724
0
202.636
24 190.516
25 161.988
342 1.458.259
15.020
13.728
44.394
4.262
3.895
52.886
1,107
676
2.804
75
70
60
120
0 210.905
0 180.287
0 1.558.343
c) zaposlenost na obalnih območjih - čeprav zagotavljanje možnosti za zaposlitev ni eden
glavnih ciljev projekta, je bilo ocenjeno, da obstaja več sestavnih delov (obnove gozda, čiščenje
in redčenje gozdov ob cesti itd.), ki bi lahko zagotovili pomembne zaposlitvene možnosti
na obalnih območjih v obdobju uresničevanja projekta in s tem prispevale k ohranjanju
ekonomskih aktivnosti na področjih, ki se spopadajo s težavami v obdobju prenove in
ekonomske tranzicije Hrvaške;
Tabela kaže ocenjene celotne ekonomske koristi predlaganega pogozdovanja na vsaki lokaciji,
z upoštevanjem območja in časa obnavljanja ter vrednosti različnih koristi, značilnih za
posamezno območje. Analiza je pokazala, da bi bilo pogozdovanje zagotovo dobičkonosno
na več območjih. V vsakem primeru so pokrajinske obravnave bistvenega pomena in same po
sebi upravičujejo pogozdovanje. V vseh primerih vse druge koristi skupaj ne bi zadostovale za
upravičeno pogozdovanja.
d) izboljšano upravljanje obalnih gozdov - projekt bo omogočal boljše upravljanje obalnih
gozdov v prihodnje s prispevanjem k širjenju znanja na področju gojenja, reje in rabe gozdnih
virov ter z izboljšanjem splošne učinkovitosti. Izključitev teh koristi bodisi zaradi pomanjkanja
podatkov ali iz drugih razlogov pomeni, da so ocenjene vrednosti koristi gozdov, uporabljene
pri ocenjevanju koristi pogozdovanja in dejavnosti varovanja v projektu, konzervativne.
Dejanske koristi, če bi jih lahko v celoti količinsko ovrednotili, bi bile najverjetneje večje od
tistih, ki so ocenjene v izračunih.
Nadaljnja analiza je pokazala, da je pogozdovanje v območjih, kjer imajo turistična območja
največji pomen, upravičena. Če je bilo pogozdovanje na vseh območjih opravljeno s pozitivno
ocenjenimi donosi, bi NSV od izbranih obnovljenih območij znašala približno 2,7milijona US$
(skupne koristi cca 3,9 milijona US$ minus vsi stroški cca 1,2 milijona US $), z ekonomsko stopnjo
donosnosti cca 24,2 %. Kriteriji, ki so bili razviti za izbiro dodatnih območij za dokončanje
načrtovanega programa pogozdovanja morajo zagotoviti, da bodo stopnje donosnosti na teh
območjih najmanj 15-odstotne; ni bilo razumno pričakovati, da bodo donosi od pogozdovanja
presegali 20 % na več območjih [11].
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
59 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 60
SMERNICE
61 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
Eksperimentalna opredelitev ekonomske in funkcionalne vrednosti mokrišč območja
Volano-Mesola-Goro v regionalnem parku delte reke Pad (povzetek)
Mokrišča so edinstveni ekosistemi, ki pogosto nastanejo na robu vodnih (svežih do slanih
voda) ali zemeljskih (gorskih) sistemov. Ta območja so med najbolj produktivnimi med vodnimi
habitati z nedvomno veliko okoljsko vrednostjo. Ti posebni habitati vzdržujejo veliko različnih
vrst in zanje je značilna velika raznolikost krajine; so posledica fizikalnih, kemijskih, podnebnih
in človeških interakcij.
Od stroškov in koristi, ki so navedeni zgoraj, lahko nekateri pridobivajo s posebnimi vrstami
kmetijskega upravljanja na teritorialni ravni (koristi za druge zasebnike), kot so znanstveno
kulturne storitve, didaktične in oblikovne dejavnosti in razvoj turistično-rekreativnih dejavnosti,
ki posredno proizvajajo pozitivne socialne učinke, kot je npr. poklic. Zato smo predpostavili oceno
koristi, od katerih ne pridobiva le okrožje Bertuzzi, marveč tudi vsa mokrišča znotraj parka ali
mreža povezanih VO (posebno dejavnosti povezane s turizmom). Z naslednjim postopkom je bil
izračunan neto letni donos na teritorialni ravni v višini 334.721€/letno.
Menimo, da je glavni cilj pri upravljanju teh območij višja družbena koristnost, ki je predstavljena
s skupnimi neto koristmi, povezanimi z različnimi posamezniki: zasebniki, ki imajo neposredne
koristi, in zasebniki, ki imajo posredne koristi. Mokrišča tako zagotavljajo koristi tako zasebnikom
kot družbi. Njihova celotna ekonomska vrednost ni le strogo povezana z potrošništvom,
ki vključuje fizično uporabo naravnih virov ali okolja (uporabna vrednost), marveč tudi z
nepotrošništvom, ki ne vključuje neposrednih fizičnih uporab ekosistemskih storitev (vrednosti
neuporabe). Te prednosti ali funkcije navadno povezujejo z storitvami, pomembnimi za družbo.
Ta območja so upravljana v skladu z merili produktivne trajnosti in obnove okolja in zagotavljajo,
kot dodaten proizvod, zunanje koristi za celotno družbo (okoljska in ekološka funkcija, krajinska
funkcija, hidrološka funkcija). V tem primeru vrednost, zaradi pomanjkanja ustreznih študij za
reference in novosti koncepta, ni bila izračunana. Kot družbeno vrednost mokrišč so raziskovalci
uporabili ekonomsko vrednost okoljskih funkcij, vključenih v standardno obsežno upravljanje
ribolovne doline, ki je bila vzeta iz situacijskih podatkov upravljanja doline, podobnih
analiziranim, in je enaka 1.935 €/ha ali 290.250 € [19].
Skozi eksperimentalni pristop se je študija ukvarjala z oceno TEV predvsem mokrišč (Valle Bertuzzi
ki ga tvorijo Valle Nuova in Valle Cantone) z uporabo kombinacije dveh metod MPA in CVM.
Analiza je pomembna z vidika ohranjanja ekosistema regionalnega parka delte reke Pad in hkrati
z vidika proizvodnje v smislu ribolova. Raziskovalci so začeli z analizo teritorialnih značilnosti
študijskega območja, da bi ocenili ekonomske in funkcionalne vrednosti teh mokrišč. Prav tako
pa so upoštevali naslednje vidike: zakonodajne vidike in okoljske omejitve; ekonomsko-socialne
in funkcionalne vidike ekosistemskih storitev, ki jih je treba analizirati.
Podatki, zbrani z načrtovanim monitoringom, so omogočili izdelavo modela ocenjevalne analize
TEV za študijsko območje in tudi za druga območja enake kakovosti.
Pri ocenjevanju ekonomskih in funkcionalnih vrednosti se je predpostavljalo, da opazovano
območje zaznamujejo mešane funkcije (javne in zasebne) in z več kot enim namenom. Zaradi
tega je bilo treba javni vrednoti, ki izvira iz ohranjanja okolja, hidrogeoloških zaščit in krajinskega
in rekreacijskega vzdrževanja, dodati zasebno vrednost, povezano s proizvodnjo (ribogojstvo, lov,
turistično upravljanje). Za izračun zasebne vrednosti je bila uporabljena MPA.
Ob upoštevanju posebne narave opazovanih ekosistemskih storitev, z razdruževanjem glavnih
elementov, značilnih za storitve, in ob upoštevanju njihovih funkcionalnosti, so nadaljevali z
analizo enotne vrednosti. Ker proizvodne dejavnosti lastnikov ni težko spreminjati v monetarne
vrednoti, se lahko, glede na oceno kriterija, povezanega s trgom, izračuna enotna vrednost. Na
podlagi ocene elementov, analiziranih v raziskavi, se vrednost doline okrožja, ki je povezana s
premoženjem, računa z dodajanjem vrednosti primarni dejavnosti (ribarjenju) k vrednosti drugih
dejavnosti, ki se opravljajo na isti nepremičnini (lov in turistično- rekreacijske aktivnosti). To je
pripeljalo do ocenjene vrednosti lastnikov, ki znaša (VP ribolova + VP lova + VP rekreacijskega
turizma = 12.200 €/ha + 176,60 €/ha + 215 €/ha) 12.608,60 €/ha.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 62
DEVELOPMENT WITH NATURE
6. DODATNO BRANJE
1. Collins, S., Larry, E. (2007). Caring for Our Natural Assets – An Ecosystem Services Perspective,
USA: USDA.
2. Department for Environment, Food and Rural Affairs (2007). An introductory guide to valuing
ecosystem services, GB: DEFRA
3. Department for Environment, Food and Rural Affairs (2007). Securing a healthy natural
environment: An action plan for embedding an ecosystem approach, GB:DEFRA
4. FAO, 1995, Valuating forests: context, issues and guidelines, Italy.
5. James, D., & Gillespie, R. (2002). Gillespie Economics Guideline for economic effects and
evaluation in EIA, State of New South Wales: Economic Assessment Draft EIA Guidelines.
6. James, D., Gillespie, R. (2002). Guideline for economic effects and evaluation in EIA, Planning
NSW.
7. Pearce, D., Moran, D. (1994). The economic value of biodiversity Switzerland :IUCN.
8. Phillips A. (2002). Management Guidelines for IUCN Category V Protected Areas Protected
Landscapes/Seascapes, UK: IUCN.
9. The Board of the Millennium Ecosystem Assessment (2005). Living beyond our means: Natural
Assets And Human Well-Being, Millennium Ecosystem Assessment.
10. Secretariat of the Convention on Biological Diversity, (2007). An exploration of tools and
Methodologies for valuation of biodiversity and biodiversity reVirs and functions, Technical
Series no. 28, Canada: CBD.
11. Paccagnan, V. (2007). On combining stated preferences and revealed preferences approaches to
evaluate environmental resources having a recreational use, Italy: MPRA.
12. Jacobs (2004). An Economic Assessment of the Costs and Benefits of Natura 2000 Sites in
Scotland, Scotland: Scottish Executive.
13. Valuing our Environment – Economic Impact of the National Parks of Wales
7. REFERENCE
1. Alcamo, J. et al. (2003). Ecosystems and Human Well-being, A Framework for assessment,
Millennium Ecosystem Assessment.
2. Cressey, P. & Lake R. (2008). Risk ranking: Estimates of the cost of foodborne disease for New
Zealand, New Zealand: ESR
3. Dudley, N. (2008). Guidelines for applying protected area management categories, Switzerland:
IUCN.
4. Hanley, N., Barbier, E. (2009). Pricing nature - Cost-Benefit Analysis and Environmental
Policy, USA: Edward Elgar.
5. IUCN (1994), Guidelines for Protected Area Management Categories, Switzerland and UK
:IUCN.
6. King, D. M., & Mazzotta, M. J. (2010). Dollar-based Ecosystem valuation methods http://
www.ecosystemvaluation.org/dollar_based.htm, February 10.
7. Lippmann, M. (2000). Economic Guidelines for Preparing Economic Analyses, USA:EPA.
8. Managing MPA. A toolkit for the Western Indian Ocean. 2010. Theme sheets: Economic
valuation. http://www.wiomsa.org/mpatoolkit/Themesheets/E6_Economic_valuation.
pdf, February 20.
9. Masimo, F., Maffini S. (2008). Guide to Cost-Benefit analysis of investment project, Italy:
European Commission.
10. Pagiola, S., Ritter, K., Bishop, J. (2004). Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation,
USA: IUCN.
11. Pagiola, S. (1996). Staff appraisal report, Republic of Croatia Coastal forest reconstruction and
protection project - Annex J, USA: World bank
12. Pearce, D., Atkinson, G., Mourato, S. (2006) Cost-Benefit analysis and the environment, France:
OECD.
13. Pearce, D. & Moran, D. (1994). The economic value of biodiversity, UK: IUCN.
14. Ozdemiroglu, E., Tinch, R., Johns, H., Provins, A., Powell, J., Twigger-Ross, C.(2006a). Valuing
our natural environment – Final Report, UK: Efec.
15. Ozdemiroglu, E., Tinch, R., Johns, H., Provins, A., Powell, J., Twigger-Ross, C.(2006b). Valuing
our natural environment – Annexes NRO103, UK: Efec.
16. Secretariat of the Convention on Biological Diversity, (2007). An exploration of tools and
methodologies for valuation of biodiversity and biodiversity resources and functions, Technical
Series no. 28, Montreal, Canada: CBD.
17. Steiner. A. (2004). How much is an ecosystem worth? Assessing the economic value of
conservation, USA: IUCN.
18. Verbič M., Slabe Erker R. (2007). Economic Valuation of environmental values of the landscape
development and Protection area of Volčji Potok, Slovenia: Institute for Economic Research.
8. POVEZAVE
a) A guide to environmental economic valuation is available on the EPA website: www.epa.qld.
gov.au/environmental_management/planning and guidelines/environmental
economics/, with other factsheets to be included as they become available.
b) Guidance on the environmental impacts of air quality including recommended damage cost values
to apply: http://www.defra.gov.uk/environment/airquality/panels/igcb/ind ex.htm
c) Greenhouse gas policy evaluation and appraisal guidance: http://www.defra.gov.uk/
environment/climatechange/uk/ukccp/ pdf/greengas-policyevaluation.pdf
d) Details on the recommended carbon values to apply in policy appraisal: http://www.defra.
gov.uk/environment/climatechange/research/c arboncost/index.htm
e) Flood risk management project appraisal guidance: http://www.defra.gov.uk/environ/
fcd/pubs/pagn/default.htm
f) Review of the environmental and health impacts of waste, including evidence on valuation:
http://www.defra.gov.uk/environment/waste/research/health/in dex.htm
g) Methodology for taking account of environmental impacts: http://www.webtag.org.uk/
webdocuments/3_Expert/3_Environ ment_Objective/index.htm
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
63 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 64
DEVELOPMENT WITH NATURE
h) Guidance on external costs of fuel cycles (energy/transport): http://www.externe.info/
Guidelines in the Water Framework Directive (WFD) context: http://www.aquamoney.
ecologic-events.de/
i) MethodEx: best practice in external cost assessment, extending ExternE analysis to agriculture,
industry, waste and other sectors: http://www.methodex.org/
9. DODATEK
PRIMER VPRAŠALNIKA, KI JE BIL UPORABLJEN ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE NA
OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK
Inštitut za ekonomska raziskovanja pripravlja raziskavo z naslovom „Ekonomski vidik
prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev: Aplikacija
metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot na primeru območja krajinske zasnove
Volčji Potok“, katere namen je oceniti vrednost širšega območja Volčji Potok za prebivalce in
obiskovalce. Empirični del raziskave temelji na pričujočem vprašalniku, s katerim želimo izmeriti
povpraševanje po prostorskih vrednotah prek preučevanja izraženih preferenc posameznikov, tj.
prebivalcev in obiskovalcev širšega območja Volčji Potok.
Anketiranje poteka v obliki osebnega intervjuja med anketarjem in naključno vzorčenim
anketirancem, pri čemer je slednji vnaprej obveščen o anketiranju oziroma nanj vnaprej pristane.
Anketiranec je bodisi obiskovalec bodisi prebivalec, v vsakem primeru pa naj bo polnoleten.
Vprašalnik je sestavljen iz petih sklopov vprašanj, od katerih so prvi štirje sklopi namenjeni
anketirancu, zadnji pa anketarju. Sestavni del vprašalnika so tudi spodnje štiri priloge.
1. Lestvica dohodkov anketiranca in njegovega gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi
pripravljenosti na plačilo.
2. Predstavitev kvalitet na širšem območju Volčji Potok z verbalnim in grafičnim opisom naravne
in kulturne dediščine ter problemov v prostoru.
3. Opisna in grafična predstavitev scenarija „A“ na širšem območju Volčji Potok.
4. Opisna in grafična predstavitev scenarija „B“ na širšem območju Volčji Potok.
Prilogo 1 anketar uporabi v četrtem sklopu vprašanj pri opredelitvi zneska pripravljenosti na
plačilo konkretnega anketiranca glede na dohodek, izražen v odgovorih na vprašanji 1.6 in 1.7.
Priloga 2 je namenjena predstavitvi širšega območja Volčji Potok na začetku tretjega sklopa
vprašanj, Prilogi 3 in 4 pa predstavitvi obeh scenarijev v tretjem oziroma četrtem sklopu vprašanj.
Odgovorni osebi za izvedbo tega projekta s strani Inštituta za ekonomska raziskovanja, pri katerih
je mogoče dobiti vsa nadaljnja pojasnila in odgovore, sta Miroslav Verbič (telefon: 01 530 3842)
in Renata Slabe Erker (telefon: 01 530 3850).
Status anketiranca (vpišite ustrezno črkovno oznako):
P prebivalec
O obiskovalec
SMERNICE
65 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
PREDSTAVITEV
Dober dan. Moje ime je [ime anketarja]. Opravljam raziskavo Inštituta za ekonomska
raziskovanja, katere cilj je oceniti vrednost prostora in njegovih tradicionalnih vrednost na več
kot 2000 hektarih območja, ki se razprostira vzhodno od Arboretuma Volčji Potok (širše območje
Volčji Potok). Če bi bili pripravljeni sodelovati, bi vam želel(a) zastaviti nekaj vprašanj o odnosu
do naravnih in kulturnih dobrin, vaši odgovori pa bi bili uporabljeni izključno v raziskovalne
namene.
1 DRUŽBENOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCA
1.1. Prosimo, navedite letnico vašega rojstva:
......................................................................................................................................................
1.2. Spol anketiranca:
£ Ženska
£ Moški
1.3. Koliko članov šteje vaše gospodinjstvo?
......................................................................................................................................................
1.4. Kakšen je vaš formalni status (izberite eno možnost)?
£ zaposlen
£ samozaposlen
£ kmet
£ pomagajoči družinski član (pomoč na družinski kmetiji, v družinskem podjetju)
£ druge oblike dela (po avtorski pogodbi, po pogodbi o delu, za neposredno plačilo)
£ brezposeln
£ upokojenec
£ učenec, dijak ali študent
£ gospodinja
£ nezmožen za delo
£ drugo, kaj? .............................................................................................................................
1.5. Kakšna je dosežena stopnja vaše izobrazbe (izberite eno možnost)?
£ brez šolske izobrazbe
£ nedokončana osnovna šola
£ osnovna šola
£ poklicna šola
£ srednja šola
£ višja šola ali višja strokovna šola
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
Če anketiranec ni odgovoril na nobeno od vprašanj 1.7 oziroma 1.8, je intervju zaključen. Če pa je
anketiranec odgovoril na eno izmed teh dveh vprašanj, prehajamo na drugi sklop vprašanj.
3 POZNAVANJE IN PERCEPCIJA ŠIRŠEGA OBMOČ JA VOLČ JI POTOK
Sedaj vam bom na kratko predstavil(a) kvalitete širšega območja Volčji Potok, s poudarkom na
razvojnih vprašanjih naravne in kulturne dediščine na območju. Z improvizacijo se predstavijo
kvalitete v prostoru v interakciji z anketirancem, pri čemer se poleg opisa naravne in kulturne
dediščine ter problemov v prostoru uporabi tudi grafični material.
3.1 V kolikšni meri so za vas informacije o okoljskih in prostorskih problemih na širšem območju
Volčji Potok nove?
£ popolnoma nove
£ deloma nove
£ vse to že poznam
3.2. Katere izmed naslednjih naravnih in kulturnih vrednot na širšem območju Volčji Potok
obiskujete inkako pogosto?
Naravne in kulturne vrednote na širšem območju Volčji Potok
3.2a Ribniki z okolico
3.2b Vodotoki, mlinščice, mlini in žage
3.2c Gradovi s parki
3.2d Gozdovi Kolovca
3.2e Arboretum Volčji Potok
3.2f Vaška naselja in kmetijska krajina
3.2g Homški hrib
DEVELOPMENT WITH NATURE
5 - se močno strinjam
4 - se strinjam
3 - sem neopredeljen
2 - se ne strinjam
2.4. Kulturno in naravno dediščino na nacionalno pomembnih krajinskih območjih je treba
varovati.
2.5 Vrednost krajine ni odvisna od obstoja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
2.6 Za naravna in kulturna območja, ki jih ne obiskujem, mi ni treba prispevati.
6 - vsak dan
£ manj kot 400 €
£ od 400 € do manj kot 850 €
£ od 850 € do manj kot 1.700 €
£ od 1.700 € do manj kot 3.000 €
£ od 3.000 € do manj kot 6.250 €
£ več kot 6.250 €
£ (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti)
2.1. Država ne bi smela podpirati razvoja, če je le-ta škodljiv za okolje, in sicer ne glede na
velikost škode.
2.2. Ni prav, da investiramo v naravno in kulturno dediščino, ker s tem žrtvujemo svoj dohodek,
zato da bodo koristi uživali zanamci.
2.3 Slovenija naj izkoristi svoje naravne vire danes, da bi povečala zaposlenost in življenjski
standard, ne glede na posledice za okolje.
5 - vsak teden
1.8. Navedite, prosim, katera kategorija najbolje ustreza neto mesečnemu dohodku vašega
gospodinjstva:
Izjava o odnosu do naravne in kulturne dediščine
4 - vsak mesec
1.7. Prosimo, navedite katera kategorija najbolje ustreza vašemu neto mesečnemu dohodku:
£ manj kot 200 €
£ od 200 € do manj kot 400 €
£ od 400 € do manj kot 650 €
£ od 650 € do manj kot 1.000 €
£ od 1.000 € do manj kot 1.700 €
£ več kot 1.700 €
£ (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti)
Prebral(a) vam bom nekaj izjav. Prosim vas, da se iskreno opredelite do njih. Vedite, da ni pravih
in napačnih odgovorov. So samo različna stališča do naravne in kulturne dediščine.
1 - se močno ne strinjam
1.6. Kako dolgo bivate na obravnavanem območju?
Če je anketiranec obiskovalec, anketar vnese vrednost 0 let in 0 mesecev.
..................... let in ..................... mesecev
2 ODNOS DO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
3 - večkrat letno
DEVELOPMENT WITH NATURE
£ visoka strokovna šola
£ visoka šola (univerzitetni program)
£ specializacija, magisterij ali doktorat
SMERNICE
67 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
2 - enkrat letno
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 66
1 - manj kot enkrat letno
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 68
3.3 Kateri izmed naslednjih vidikov širšega območja Volčji Potok se vam zdijo pomembni
(izberete lahko do tri možnosti)?
£ mirnost
£ zaščita pitne vode za okoliške prebivalce
£ pestrost krajine ter rastlinskih in živalskih vrst
£ redka in tradicionalna poselitev
£ „pribežališče“ za prihodnje generacije
£ zgodovinska in izobraževalna vrednost
Nadaljevanje današnjih trendov bi na širšem območju Volčji Potok sčasoma pripeljalo do stanja,
ki je predstavljeno v scenariju „A“.
Anketar pokaže anketirancu grafično predstavitev scenarija „A“ in mu poda ustrezen opis scenarija
3.4 V kolikšni meri ste zaskrbljeni nad dogajanji, ki jih ponazarja scenarij „A“?
£ sem zelo zaskrbljen(a)
£ sem nekoliko zaskrbljen(a)
£ sploh nisem zaskrbljen(a)
3.5 Kako velika se vam zdi verjetna škoda, ki bi na širšem območju Volčji Potok nastala zaradi
uresničitve scenarija „A“?
£ zelo velika
£ velika
£ majhna
£ zelo majhna
4 IZVEDBA KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA
Prehajava na zadnji sklop vprašanj. Vzemimo, da bi nalogo ohranjanja širšega območja Volčji
Potok prevzela zaupanja vredna lokalna institucija, tako da bo uresničen scenarij „B“.
Anketar pokaže anketirancu grafično predstavitev scenarija „B“ in mu poda ustrezen opis scenarija.
SMERNICE
69 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
c) Vaš dohodek je omejen in ga lahko uporabite v številne druge namene.
d) V Sloveniji imamo veliko okoljskih in prostorskih problemov, ki so lahko zelo pomembni, toda
prosimo, da se osredotočite zgolj na območje, ki je bilo pokazano na zemljevidu.
1.1 Ali ste pripravljeni plačati [osnovni mesečni znesek] € mesečnega dohodka vašega
gospodinjstva oziroma [osnovni letni znesek] € na leto, v naslednjih petih letih, začenši z
januarjem 2006, za uresničitev scenarija „B“? Če anketiranec ne odgovori, je intervju zaključen.
£ da Sledi prehod na vprašanje 4.2c.
£ ne
£ (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti)
4.2a. Ali ste pripravljeni plačati [nižji mesečni znesek] € mesečnega dohodka vašega
gospodinjstva oziroma [nižji letni znesek] € na leto, v naslednjih petih letih, začenši z
januarjem 2006, za uresničitev scenarija „B“?
£ da Sledi prehod na vprašanje 4.3.
£ ne
4.2b. Zakaj ne želite prispevati navedenega zneska k uresničitvi scenarija „B“?
Sledi prehod na vprašanje 4.3.
£ plača naj država
£ plačajo naj uporabniki
£ nimam dovolj denarja
£ drugo, kaj? .............................................................................................................................
4.2c. Ali ste pripravljeni plačati [višji mesečni znesek] € mesečnega dohodka vašega
gospodinjstva oziroma [višji letni znesek] € na leto, v naslednjih petih letih, začenši z
januarjem 2006, za uresničitev scenarija „B“?
£ Da
£ Ne
4.3. Koliko mesečnega dohodka vašega gospodinjstva ste v naslednjih petih letih, začenši z
januarjem 2006, največ pripravljeni plačati za uresničitev scenarija „B“?
Delo takšne inštitucije, ki bi skrbela za vzdrževanje in izboljševanje krajine, bi bilo treba ustrezno
financirati. Naslednja vprašanja se zato nanašajo na financiranje te institucije za obdobje
naslednjih petih let, čeprav je varovanje pravzaprav potrebno ves čas. Plačila bi bila izvedena v
obliki dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Preden začneva s vprašanji, pa bi
vas želel(a) opozoriti na nekaj stvari.
.................................................................................................................................................. €
Če je izraženi znesek pri vprašanju 4.3 pozitiven, sledi spodnje vprašanje, drugače je intervju
zaključen.
a) Problem ohranjanja dediščine je samo eden izmed izzivov, s katerimi imajo opraviti občine na
tem območju (Domžale, Kamnik in Lukovica).
b) Širše območje Volčji Potok je zgolj eno izmed mnogih pomembnih krajinsko-kakovostnih
območij v Sloveniji.
......................................................................................................................................................
4.4. Kateri so vaši najpomembnejši razlogi za plačilo prispevka za uresničitev scenarija „B“?
S tem zaključujeva intervju. Najlepša hvala, ker ste nam podarili vaš čas in bili pripravljeni
sodelovati, saj so vaši odgovori za nas izjemno pomembni.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 70
DEVELOPMENT WITH NATURE
5 VPRAŠANJA ZA ANKETARJA
5.1. Kako dobro je po vašem mnenju anketiranec razumel vprašanja o širšem območju Volčji
Potok?
£ dobro
£ ne preveč dobro
£ ni jih razumel
SMERNICE
71 / ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SCENARIJI, PRIKAZANI SPODAJ PRIKAZUJEJO, KAJ BI SE ZGODILO BREZ OZIROMA Z
OHRANJANJEM ZAVAROVANEGA OBMOČJA VOLČJI POTOK
SCENARIJ A
Scenarij nenačrtovanega razvoja krajine in zavarovanega območja Volčji Potok
1.2 V kolikšni meri ste prepričani o iskrenosti anketirančevih odgovorov?
£ prepričan(a) sem
£ nisem preveč prepričan(a)
£ sploh nisem prepričan(a)
Ime in priimek anketarja: .............................................................................................................
Kraj anketiranja: ...........................................................................................................................
Datum in čas anketiranja: .............................................................................................................
SCENARIJ B
Scenarij ciljnega razvoja krajine in zavarovanega območja Volčji Potok
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE / 72
Priporočilo za
citiranje:
DEVELOPMENT WITH NATURE
Izdajatelj:
Mitja Ruzzier, Jasmina Žujo,
Miha Marinšek, Samo Sosič
Datum:
Marec 2010
Slovenski prevod
in lektoriranje:
3.3 Razvoj smernic
Jasmina Žujo, Henrik Ciglič
Pregled in revizija:
Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić
Slika na naslovnici:
arhiv CARINTHIA
Oblikovanje,
prelomi:
Tisk:
Število izvodov:
Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za
kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.
Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike
Slovenije za okolje in prostor.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Avtorji:
Delovni sklop:
Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa.
www.southeast-europe.net
RUZZIER, M., s sod. 2010. Smernice za ekonomsko
vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih
območjih narave. Meritum d.o.o.. Ljubljana
AvantGuarde Design, Beograd, Srbija
Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija
100