30
P OŽ I V I VA N A J I N Z A KO N
P OŽ I V I VA N A J I N Z A KO N
31
Poživiva najin zakon
z načrtovanimi izleti
PP pogovarjala se je: Urša ČERNIVEC
[[email protected]]
Andrej Praznik je poročen in oče štirih
otrok, ki so mlajši od deset let. Ko so ga
povabili k pisanju izletniških reportaž, se
mu je zdelo, da Slovenijo kar dobro pozna.
Danes si tega ne upa več trditi. Ničkolikokrat
ga presenetijo še neodkriti deli naše
domovine, ki je po lepoti res košček raja.
vv Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da izleti
lahko vplivajo na zakon poživljajoče?
Nama z ženo so blizu preprosti izleti. Skupaj
rada odkrivava lepote Slovenije kar ob malici iz
nahrbtnika. Najbolj sproščujoči se mi zdijo izleti,
kjer se lahko posvetiva drug drugemu in naravi. Za
to pa je potrebno, da imava urejeno varstvo otrok,
da se nama nikamor ne mudi in da imava dovolj
časa tudi za poglobljen pogovor.
Bili pa so časi, ko nisva mogla na daljši izlet.
Takrat nama je prišel prav tudi desetminutni nočni
sprehod po našem hribčku, med katerim sva občudovala zvezde. Danes smo zelo hitro nesrečni,
če ne dobimo vsega takoj. S tem veliko izgubljamo. Ko sem bil še samski, sem si zavestno omejeval število izletov. Tako sem jih lahko še nekaj
časa podoživljal. Če bi šel vsakih nekaj dni na izlet,
potem bi to postala »industrija«. Če bi imeli na
mizi vsak dan potico, nam za Božič verjetno ne bi
več tako teknila, kot nam sedaj, ko jo imamo le za
praznike.
vv Kakšna je vaša izkušnja? Kako načrtujete
izlete? Kam najraje greste?
Vsak par se rad vrača tja, kjer je kaj lepega
doživel, se o čem prijetnem pogovarjal. Vsak par
ima neko točko, ki se ga je dotaknila. Midva sva
se – ko sva bila še v Ljubljani – veliko sprehajala
po Tivoliju, zdaj pa do tega kar ne prideva več. Ne
morem reči, da je to, da greva v hribe, več vredno
6
2013
kot to, da nekdo sreba kavo ob Blejskem jezeru.
Izbira kraja je odvisna od para. Izlete za objavo v
časopisu pa izbiram tako, da so primerni letnemu
času in da so razporejeni po celi Sloveniji.
Poleti sva uživala med čolnarjenjem po Kolpi.
Na razpolago sva imela cel dan. V Radence sva
prišla zgodaj dopoldne. Gospod, ki posoja čolne,
naju je s kombijem zapeljal nekaj kilometrov ob
reki navzgor in nama dal nekaj osnovnih napotkov.
Rekel je še, da naju bo vse drugo naučila muka
(trud) in naju pustil sama. Bilo je tako kot v romantičnem filmu. Preden sva dobila pravi občutek za
veslanje, sva se nekajkrat zavrtela v krogu, potem
pa nisva imela večjih težav. Ogledala sva si skoraj
zapuščeno vas na hrvaški strani reke, do katere ne
pelje nobena cesta, pač pa je dostop možen samo
s čolnom. Fotografirala sva čaplje, ki so potrpežljivo lovile ribe. Večkrat sva si vzela čas za počitek in
šele proti večeru priveslala do cilja.
Lani sva si, prvič po poroki, privoščila dvodnevni izlet v gore. Zvečer sva se zapeljala v Bohinj in
v trdi temi prispela do koče na Planini pri Jezeru,
kjer sva prespala. Naslednji dan sva se vzpela na
greben med Veliko Zelnarico in Malo Tičarico, ki
se dviga nad Dolino Triglavskih jezer, ter se po
drugi strani vrnila na Planino pri Jezeru in v dolino.
Kljub temu, da pot ni zahtevna, sva na njej srečala
malo ljudi.
vv Kaj bi svetovali zakoncem, ki niso
ljubitelji hribov, da ne bodo vedno
hodili samo v Portorož, Piran, Bled,
Bohinj in druge zelo znane kraje?
Vse je odvisno od posameznikove naravnanosti. Nekateri pač niso zadovoljni, če ne vidijo 100
km peščene plaže ali osvojijo 5000 m visokega
vrha. Danes se imenitno sliši, če gre nekdo – daleč.
Toda uživamo lahko tudi na manjšem hribčku v bližini doma. Letos so naši otroci vso zimo smučali
na bregu za hišo. Manjši otroci potrebujejo predvsem bližino staršev in neokrnjen prostor za igro.
Seveda pa jim z izleti odpiramo oči in širimo obzorja. Za zakonski izlet velja podobno. Ni odločilen
kraj, ampak to, da sva skupaj.
Nam je marsikje všeč. Pozimi gremo radi na
morje, saj majhni otroci ne morejo biti več ur na
mrazu. Zanimivi so gradovi: prijeten je sprehod iz
Podsrede - do istoimenskega gradu. Pot je lahka
in razmeroma kratka. Pozimi in v slabem vremenu
lahko obiščemo rudnike v Idriji, Velenju in Mežici,
ali pa podzemne jame. V lepem spominu nam je
ostal izlet po Križni jami pri Ložu. Z otroci smo prišli do prvega jezera in po njem zapeljali s čolnom.
A naprej po jami je še mnogo jezer in za več ur
hoje. Videli smo kosti jamskega medveda, netopirje, podpise prvih obiskovalcev .... Na potep po
zgodovini vabijo Divje babe, kjer so našli najstarejšo piščal na svetu. Lepi spomladanski in jesenski
sprehodi so po označenih poteh miru na Krasu.
Uživali smo med hojo po Kraškem robu, med
Strunjanom in Piranom in še bi lahko našteval.
vv Si kdaj z ženo privoščita tudi izlet brez
otrok? Kako to vpliva na vajin odnos?
Z Ano se hitro uskladiva, otroke pa je treba pogosto spodbuditi, oceniti njihove zmožnosti ter se
po potrebi tudi obrniti, še preden dosežemo cilj.
Manjši otroci nimajo želje, da bi prišli na neki vrh.
Zadovoljni so, ko najdejo vejo in z njo tolčejo po
drevesih, ko mečejo kamenje v vodo ali storže po
strmem pobočju. Če si »zabijem« v glavo, da moram otroka za vsako ceno pripeljati do neke izletniške točke, je to lahko za vse obremenjujoče.
Izlet je samo eden od načinov skupnega preživljanja časa, ki je potreben, da se začutiva in pogovoriva o pomembnih stvareh - ne samo o tem,
kaj bomo jedli, kaj je treba prinesti iz trgovine, da
je treba nasekati drva … Ker delam doma, sva z
Ano dosti skupaj. Hkrati pa tudi ne, saj vsak dela
svoje stvari. Zato je dobrodošlo, da tu in tam odloživa obveznosti in greva skupaj na izlet. Če ne
gre drugače, je dober tudi vzpon na bližnji hrib, saj
se ni treba vedno peljati na drugi konec Slovenije.
Ker se o pomembnih stvareh ne moreva pogovoriti v petih minutah, imava rajši daljše izlete, da
se lahko bolj umiriva in približava drug drugemu.
Pogovor lahko začneva s kako vsakdanjo zadevo
in potem počasi preideva na bolj občutljive teme.
Pogovor o bistvenem daje globino in težo najinemu odnosu.
vv Bi lahko podala nekaj zamisli za krajše (2-3
ure), srednje dolge (5-6 ur), celodnevne
in večdnevne izlete po Sloveniji v dvoje
v lepem in deževnem vremenu?
Za krajši izlet je treba poiskati kakšen prijeten
kotiček v bližini domačega kraja. Nobenega smisla
nima, da se peljemo dve uri do neke zanimivosti na
drugem koncu Slovenije, okrog katere se potem
sprehajamo deset minut. Nama se zdijo romantični sprehodi ob jezerih in rekah. Ob Bukovniškem
jezeru v Prekmurju, Šmartinskem jezeru pri Celju,
Braslovškem jezeru pri Braslovčah in Ribniškem
jezeru na Pohorju se ne boste preveč utrudili, izlet okrog Bohinjskega jezera je že daljši, pohod
po dvanajst kilometrov dolgi najjužnejši slovenski
pešpoti od Radencev do Damlja ob reki Kolpi pa
vam bo skupaj z vožnjo in kakšnim postankom vzel
že skoraj ves dan. Zelo slikovita je Soška pešpot, ki
pelje od izvira te reke do meje Triglavskega narodnega parka. Dolga je približno dvajset kilometrov
(potem se je treba vrniti še do izhodišča), a saj
lahko prehodite samo krajši odsek in se že po nekaj kilometrih obrnete. Podobno velja za pol krajšo Pot Triglavske Bistrice v dolini Vrata. Slikovite
so poti po Iškem, Blejskem in Bistriškem vintgarju in alpskih dolinah (Robanov kot, Krma, Loška
Koritnica). Če imate rajši vrhove, se lahko v približno dveh urah vzpnete na Sveto Trojico pri Pivki,
na Kojco pri Cerknem, na Stolpnik pri Slovenskih
Konjicah ali na Trdinov vrh na Gorjancih. Med malo
manj znanimi podzemnimi jamami naj omenim
Snežno jamo na Raduhi. Če lahko pobegnete za
več dni od doma, priporočam prečenje Pohorja,
izlet od Črne prsti do Komne, sprehod po Dolini
Triglavskih jezer in po bohinjskih planinah. Lep je
kolesarski izlet od Mojstrane do Belopeških jezer
v Italiji in naprej do Višarij. Ker je za srečo v zakonu
potrebna tudi molitev, pa se lahko kdaj odpravita
tudi na romanje. Midva sva šla leto dni pred poroko iz Ljubljane peš na Sveto Goro in tega se še
danes rada spominjava. Skratka: možnosti je res
veliko.
v
6
2013