Odgovori Skupine za licenco na vprašanja Dnevnikove novinarke Maje Šučur 1. 10. 2014 1. LDS si je začelo prizadevati za lektorsko licenco že ob ustanovitvi leta 1996, aktivneje pa nekako od leta 2011 naprej? Kaj se je v tem času spremenilo, zakaj lektorska licenca danes? Društvo je bilo že ustanovljeno z namenom ureditve dejavnosti. Nato so začeli ustanovni člani in drugi, torej pridruženi, razmišljati o licenci kot možni obliki ureditve poklica in dejavnosti. Kot v vsakem društvu se tudi v Lektorskem društvu Slovenije na nekaj let menja ekipa, ki organizira in vodi dejavnosti. Razumljivo, da je v nekaterih obdobjih bolj, drugič manj dejavno. Leta 2011 je takratni izvršilni odbor začel nekaj konkretnejših in rednih dejavnosti ter nadaljeval pogovore z državnimi institucijami, ki bi pri urejanju tega slovenističnega poklica lahko pomagale. Od leta 2011 se je marsikaj spremenilo in naredilo, vse dejavnosti za usposabljanje lektorjev, tudi z vidika licenčnega preizkusa, pa so se pospešeno začele izvajati od leta 2013. Trenutno smo še na poti do prave lektorske licence. 2. Glede na vašo odločitev, da lahko k preizkusu za pridobitev licence pristopijo kandidati z najmanj VII. stopnjo izobrazbe ali bolonjskim drugostopenjskim magisterijem slovenistične ali katerekoli druge smeri, me zanima, kako to, da ste brez možnosti pustili denimo sloveniste (in vse ostale) z zaključeno VI. stopnjo? Za zdaj ostajamo pri 7. stopnji, torej pri, po starem, končani univerzitetni stopnji ali, po novem, pri končani drugi stopnji bolonjskega študija, ker licenčni sistem ne predvideva izobraževanja lektorjev, ampak predvsem strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za lektorsko delo. Celovite osnove in izhodiščno znanje za to delo pa lahko lektor izkazuje z doseženo 7. stopnjo izobrazbe. 3. Poskusnega preizkusa za lektorsko licenco v maju se je udeležilo 43 lektorjev (prijavljeni in strokovnjaki, člani referenčne skupine). Kako komentirate rezultate? Kaj je pokazala evalvacija 20. 9.? Analiza rezultatov poskusa je opravljena, vsem udeležencem preizkusa smo jo predstavili in skupaj smo jo komentirali v soboto, 20. 9., ko smo opravili tudi evalvacijo. Podrobnejše rezultate bomo najprej predstavili strokovni javnosti – na 25. slovenskem slavističnem kongresu 3. oktobra 2014 in predvidoma na dogodkih Lektorskega društva Slovenije, na osrednjem knjižnem sejmu novembra in v strokovnem članku v eni izmed slovenističnih revij … 4. Veljavnost licence je 3 leta od dneva opravljenega preizkusa. Če je imetnik v treh letih ne obnovi, preneha veljati. Lektorju se licenca samodejno podaljša za nadaljnja tri leta, če si je v licenčnem obdobju pridobil najmanj 30 licenčnih točk (16. členu pravilnika), ki dokazujejo, da se je dodatno strokovno usposabljal. Je to zares potrebno in smiselno? Niso dovolj že sveže, redne reference lektorja, ki naj bi jih LDS objavljalo tudi na svoji spletni strani? Kako odgovarjate na morebitne očitke finančne narave, da se želi društvo le okoristiti na račun lektorjev? Ob tem ko oblikujemo licenčni sistem, torej sistem izkazovanja usposobljenosti za lektoriranje, potem je nujno in smiselno to tudi izkazovati. V pravilniku je za zdaj predvideno to, kar je zapisano. Trenutno licenčni sistem še ni uveden, smo še na poti do njega … Na tej poti smo trenutno pri poskusu preizkusa za pridobitev licence, medtem se stalno odvijajo tudi razprave o uvajanju licence, preizkusu, nekaj tudi o podaljševanju licence, ko bo … Pa vendarle je to očitno še daleč. Razprave med lektorji vsekakor so, tudi o načinu podaljševanja in ohranjanja licence, ko bo. Očitka, da bi se društvo želelo okoristiti v škodo lektorjev, še nismo prejeli. Niti ne vemo, zakaj bi ga. Tisti, ki razmišljajo o takih očitkih, bi verjetno najprej morali premisliti, kdo pa je lektorsko društvo, za koga dela, komu je namenjeno, za koga organizira usposabljanje in dejavnosti ipd. Stvari so transparentne in jasne že zdaj. Vse strokovne delavnice za člane društva stanejo 15 evrov, za nečlane pa 25 evrov … In katera institucija v Sloveniji organizira štiriurna strokovna usposabljanja, občasno tudi z vabljenimi strokovnjaki, univerzitetnimi predavatelji in akademiki za tako prijavnino? Koliko se lahko kdo finančno okoristi s tako ceno strokovne delavnice? 5. Kakšne so torej prednosti lektorja z licenco v primerjavi z enako izkušenim kolegom brez opravljene licence, kaj konkretno lektor z licenco pridobi? Koliko predvidoma bi opravljanje licence stalo? Bi bil lektor, ki je opravil licenco, zato zavezan na trgu delovati zgolj s cenikom LDS? Najbrž je utopično pričakovati, da bo lektorje, ki svoje storitve ponujajo po dumpinških cenah, trg sam izločil. So strahovi, da bi bil lektor z licenco na trgu dela prekvalificiran in predrag in bi zato posledično težje prišel do dela, upravičeni? Kakovostnega lektorja odlikujejo hitro in natančno delo, pozornost pri branju, sposobnost strokovne obravnave in po potrebi obrazložitve jezikovnih popravkov, za katere se je odločil pri svojem delu. Marsikdo v Sloveniji se ukvarja ali se želi ukvarjati z lektoriranjem slovenskih besedil, marsikdo poskuša lektorirati, marsikdo meni, da zna lektorirati. Ker danes v Sloveniji lahko lektorira vsakdo, ki ima pet minut časa, je kakovost tovrstnih posegov v besedila pogosto vprašljiva. Hkrati se zaradi poceni konkurence z rdečimi svinčniki – ta v strokovnih krogih niti nima prave veljave, med naročniki, ki iščejo le poceni storitev, pa krepi svoj položaj – znižuje vrednost lektorjevega dela in s tem tudi cena za to delo. Lektorsko društvo Slovenije vidi rešitev za to v stalnem strokovnem usposabljanju lektorjev. Kako to doseči in kako doseči, da bo javnost vedela, kdo se je naučil vsaj minimuma lektorskih veščin (tj. pravopisne in slovnične norme), kdo je izkazal metajezikovno zmožnost (tj. strokovno utemeljitev popravkov, ne popravkov zaradi popravkov samih), zmožnost kontekstualizacije (s širino pri uporabi virov in najsodobnejših pripomočkov) ter veščino komunikacije z avtorjem in oblikovanja odlične storitve (tj. usvojil zeleno barvo pri sledenju spremembam v wordu)? Ena izmed rešitev za to bo v usvojeni lektorski licenci. Že zdaj večina lektorjev ne upošteva cenika LDS, vendar društvo ohranja svojo glavno vlogo – zavzemati se za primerno usposobljenost lektorjev, kakovostno lektoriranje, zadovoljstvo uporabnikov lektorskih storitev ter ohranjanje besedilne in jezikovne zvrstnosti slovenskega jezika, za zdaj predvsem knjižnega. LDS na podlagi izkušenj svojih članov ve, da delo na trgu težko najdejo lektorji, ki se še niso mogli izkazati. To danes ni izjema niti v primerjavi z drugimi poklici. Menimo, da so stalno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje ter oblikovanje razprave o licenčnem sistemu lektoriranja korak proti boljšemu izkazu lektorjeve usposobljenosti, nikakor ne stran od tega. Društvo svojih članov nikoli ni zavezovalo k objavljenemu ceniku – to so priporočene cene za ponudnike lektoriranja in tiste, ki iščejo pomoč lektorja ali jezikovnega svetovalca. Ob tem smo veseli, da kar nekaj lektorjev v Sloveniji za svoje delo, s katerim so si pridobili zaupanje svojih strank, prejme tudi boljše plačilo, po boljšem ceniku, kot ga priporoča Lektorsko društvo Slovenije. In to predvsem zaradi izkušenosti in kakovostno opravljenega dela ter pridobljenega zaupanja. 6. Licenco podeljuje LDS v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko FF in Inštitutom Frana Ramovša ZRC SAZU. Glede na to, da je LDS pripravilo normativni instrument, je naslednji korak najbrž ureditev pravno-formalnega statusa licence. Kakšen je sploh postopek za uveljavitev tovrstne licence, kakšni so vaši naslednji koraki? Predvidevam, da bodo potekali pod okriljem Ministrstva za kulturo in Službe za slovenski jezik? Bodo oni tudi tisti, ki bi bili v tem primeru zadolženi za izvajanje nadzora? Ta vprašanja je Lektorsko društvo Slovenije zastavilo že nekajkrat vsem navedenim ustanovam. Nikoli ni prejelo odgovora. Le namig, naj »teren malo bolj raziščemo«. Zdaj ga raziskujemo … Ministrstvo za kulturo nam je s Službo za slovenski jezik zadnje leto pomagalo s finančno podporo za poskusni preizkus in strokovno usposabljanje lektorjev zanj. 7. Si lahko lektorji potemtakem obetajo državno regulacijo lektorske licence, lahko pričakujejo denimo zakon, ki bi predpisoval obvezno lektoriranje za vsa uradna besedila, pri katerih bi se kot lektorji smeli podpisati samo imetniki lektorskih licenc? Lahko pričakujemo, da bodo vsaj javne institucije zavezane zgolj k zaposlovanju lektorjev z licenco? To je vizija vsakega lektorja, ki se ukvarja izključno s to dejavnostjo in profesionalno. Ko bo to vizija kritične mase lektorjev in volja slovenske slovenistike ter interes države, potem bo ta vizija postala skupni cilj in zato tudi dosegljiv, nato pa vedno bližji. 8. Kdaj lahko po vaših predvidevanjih pričakujemo uradni začetek licenciranja in prve lektorje z lektorsko licenco? Kakšnim ciljem naj bo zadoščeno, da boste tudi vi mnenja, da je lektorski status urejen? Zadnji dve leti se je izkazalo, kako potrebno, nujno in modro je sodelovati in se družiti s kolegi lektorji. Na strokovnih delavnicah, predavanjih in jezikovnih pogovorih se vsak mesec že dve leti zbira približno 200 članov in nečlanov društva, posameznega dogodka se v povprečju udeleži 30 lektorjev in drugih zainteresiranih. Vsi odkrivamo prednosti tovrstnega usposabljanja in izpopolnjevanja. Za zdaj vztrajamo pri tem. Ko bo čas (med lektorji, v slovenistiki, državi in družbi) zrel za lektorsko licenco, bo tudi prvi pravi preizkus za licenco, temu pa bodo sledila prva priznanja, ki bodo potrjevala lektorjevo strokovno usposobljenost.