© Jernej Župančič Regent – www.traininginparadise.eu
TEHNIKA ZAVESLJAJA – KAJAK MIRNE VODE
Avtor: Jernej Župančič Regent
Tehnika zavesljaja je na biomehaniki osnovan teoretični model najbolj učinkovitega zavesljaja. V praksi pri
športniku iščemo najučinkovitejši stil – torej osebno interpretacijo osnovnega tehničnega modela. Stil je odvisen od
posameznikovih antropometričnih značilnosti, treniranosti, tehničnega znanja, značaja itd. Trener s športnikom
išče in razvija posameznikov osebni stil, ki pa vedno ostaja v biomehanskih okvirih učinkovite tehnike.
Med zavesljajem delujemo v treh ravninah in vključujemo celo telo, pomembna pa sta tudi dinamika sil in ritem.
Zato moramo o osnovnem zavesljaju vedno razmišljati kot o celoti. Napake, ki se pojavljajo niso samostojne, temveč
se iz ene faze zavesljaja prenašajo v drugo in so vedno med seboj povezane. Na pravilno izvedbo zavesljaja vpliva
mnogo dejavnikov (hitrost čolna, zunanji pogoji, sposobnosti posameznika itd.), zato moramo neprenehoma vlagati
v ohranjanje in izboljševanje optimalnega zavesljaja.
1) PREMIK ČOLNA in FREKVENCA ZAVESLJAJEV – koliko se z vsakim zavesljajem čoln premakne in kako hitro se čoln
premika
Premik čolna (PZ)
 Je odvisen od vsaj treh dejavnikov:
 Dolžine zavesljaja (antropometrija, tehnika, ravnotežje)
 Moči zavesljaja (vzdržljivost v moči, maksimalna moč, tehnika)
 Tehnike (koordinacija, občutek za vodo, motorične sposobnosti –moč, ritem, ravnotežje, gibljivost)
 Tisti dejavnik, ki najbolj loči tekmovalce po kvaliteti (najboljši imajo navadno nižjo frekvenco od dobrih)
 Izhodišče za razmišljanja o tehniki, treningu, conah intenzivnosti
Frekvenca zavesljajev(FZ)
 Število zavesljajev na minuto (→tabela intenzivnosti)
 Je zgoraj omejena (→ torej je ne moremo neskončno dvigovati → max FZ pri max H)
 Pri visokih frekvencah:
 Težje obvladujemo tehniko (koordinacija)
 Je tehnika fiziološko bolj zahtevna (pretok krvi)
 Pri večji hitrosti giba se zmanjša maksimalna moč giba
 Pogojuje dihanje (vsiljeno dihanje)
Hitrost čolna=PZxFZ
2) DINAMIKA SIL – kje nastane sila za zavesljaj, kakšne so sile zavesljaja
 Največjo silo proizvedejo noge in boki, ti pa rotirajo medenični obroč (trup in ramenski obroč se
premikata/rotirata toliko kot medenični obroč saj delujejo kot ena 'zamrznjena' celota)
 Faza vboda s sidranjem in faza izvleka morata biti čim hitrejši; faza potega pa naj ima v enem ciklu zavesljaja
največji časovni delež
 Impulz sile v času naj bo čim bolj ''kvadraten'' , oz. naj čim večja sila traja čim dlje. To je najekonomičnejši
način ustvarjanja propulzije
 Izogibamo se odrezavih, sunkovitih gibov in vseh gibov ki direktno ne pripomorejo k propulziji
 Med fazo potega iščemo tako kotno hitrost vesla v bočni ravnini, ki bo omogočala čim daljše delovanje vesla
v navpičnem položaju
1
© Jernej Župančič Regent – www.traininginparadise.eu
3) LINIJE – kako se premikajo deli telesa med zavesljajem
 Vbod









 Poteg










Idealno pod kotom 45°
Konec vboda pomeni sidranje (tj.: cela lopata v vodi, pritisk že na lopati, čutimo poln odpor vode, telo
še naproženo, stopalo bo začelo pritiskati od tu dalje)
Čim dlje spredaj (→ravnotežje, moč)
Čim manjša vertikalna sila pri vbodu (→vertikalno premikanje čolna-dviguje špico)
Spodnja roka skoraj popolnoma iztegnjena
Zgornja roka pokrčena v komolcu, dve pesti od glave
Telo naproženo/zasukano naprej
Noga pripravljena na pritisk s stopalom
Šele ko je vbod končan se začne poteg (nič prej!)
Čim daljši, vendar ne dlje kot do bokov (pri bokih se začne izvlek)
Če je bil vbod daleč spredaj bo lahko pot potega dolga
Daljši kot je poteg, več dela lahko opravimo med to fazo
Sila potega: v smeri premikanja čolna
Smer potega: rahlo stran od čolna, v ravni liniji (oblika 'wing' lopate)
Idealen položaj vesla: veslo mora čim dlje delovati v navpičnem položaju (bočna ravnina)
Sila za poteg nastane v nogah, bokih, rotaciji medenice in ramenih; preko rok se prenaša na veslo
Zgornja roka je pasivna med potegom, a nadzira 'višino' in naklone vesla, predvsem pa kotno hitrost
vesla
Kvadrat – levi bok/leva rama/desna rama/desni bok - je fiksen rotacija prihaja iz kolkov in medenice
(ne iz trupa ali ramenskega obroča)
Ko se kolki in boki poravnajo/boki odsukajo se začne izvlek (ni rotacije nazaj)
 Izvlek
 Začne se ob koncu potega, pri boku
 Ne sme zahtevati moči (→vertikalno gibanje čolna-potapljanje)
 Ne sme dvigovati veliko vode
 Prenos na druga stran
 Zgornja roka vodi gibanje spodnje lopate (njen naklon v bočni in čelni ravnini ter njeno kotno hitrost)
 Potuje naprej in 'zaostaja' za spodnjo roko
 Pot zapestja zgornje roke se zaključi v višini oči, nad nasprotnim robom čolna
 Ko se pot zgornje roke zaključi, se začne priprava na vbod, tu zgornja roka potuje k vodi po najkrajši
poti
 Med prenosom vesla na drugo stran ne smemo izgubiti rotacije in amplitude dosega roke
 Prostor delovanja
 Vse faze zavesljaja se dogajajo pred telesom
 Točka sredine vesla je v konstantni oddaljenosti od telesa
 Točka sredine vesla je v konstantni oddaljenosti od vode (višina)
 Skušamo izkoristit čim večji prostor, oziroma uporabljati čim večje amplitude
 Zaporedje faz
 Šele ko je predhodna faza zavesljaja končana se lahko začne naslednja!!!
2
© Jernej Župančič Regent – www.traininginparadise.eu
4) KAKO GLEDAMO VIDEO POSNETEK – na kaj smo pozorni med video analizo
Najprej se posvetimo najpomembnejšim faktorjem in nato vedno manj pomembnim. Pri odpravljanju napak prav
tako najprej začnemo z najpomembnejšimi (izvorom napak) in nadaljujemo z manj pomembnimi (detajli).
1) Drsenje in premik čolna
2) Izvor sil (noge, boki, trup) in dinamika zavesljaja (impulz sile, kotne hitrosti, čas vesla v vodi, ritem)
3) Drža
4) Linije
5) Nepotrebni gibi
6) TERMINOLOGIJA – dogovorjeni žargon omogoča jasno, hitro in preprosto komunikacijo trenerja in športnika med
treningom











'PREMIK' – pot ki jo čoln opravi med enim zavesljajem
'PELJATI ČOLN' – voditi čoln mimo vesla (in ne vesla skozi vodo k čolnu) s pomočjo kontrole gibanja v bokih
'UMIRITI ČOLN' – med samim veslanjem zmanjšati neželene oscilacije čolna
'SIDRANJE' - iskanje čim večjega (optimalnega) oprijema lopate v vodi
'SIDRANJE TAKOJ' – čim hitrejše sidranje lopate v vodi, torej čim manjši premik lopate skozi vodo proti
veslaču-in s tem čim manjša izguba dolžine potega oz. boljše sidranje (nem. Schlupf-zdrs )
'KRASTI ZAVESLJAJ' – izvajti krajši zavesljaj kot ga amplituda rotacije in poti zgornje roke dovoljuje. Nastane
zaradi začetka faze potega pred fazo vboda. Del dolžine zavesljaja izgubimo ker zamahnemo nazaj, ko lopata
še ni v vodi. (nem. Luftschlag)
'ZGORNJA ROKA PREHITEVA' – prehitro potovanje zgornje roke naprej v odnosu na spodnjo roko, oz. kotna
hitrost vesla v bočni ravnin je prevelika. Povzroči: da se dolžina potega skrajša (ker nastane kot vboda večji od
45°), trajanje faze potega ko je veslo v optimalnem/navpičnem položaju se zelo skrajša.
'DRŽA' – napačna drža, po navadi premalo vzravnana (v križnem ali prsnem predelu hrbtenice) ali preveč
nagnjena naprej
'ROTACIJA' – premajhno izkoriščanje rotacije bokov
'VIŠINA' – zgornja roka ne potuje v vodoravni smeri oz. višini oči
'ZASESTI PROSTOR/AMPLITUDE' - ne popolno izkoriščanje amplitud gibov (pravilna drža, dolžina zavesljaja
ali rotacija)
3