Odprto pismo NEKRITIČNI PRIKAZ KRITIČNEGA PRIKAZA DOKTORSKE DISERTACIJE ELEN TWRDY AVTORICE DOC.DR.MAJDE PRIJON 1 Doc.dr.M.B. Spoštovana doc.dr.Majda Prijon, avtorica Kritičnega prikaza , po štirinajstih letih, od kar ste odkrila nov način štetja in ste se po svojih sposobnostih postavila ob bok Nobelovecu A. Einsteinu - saj ste imela probleme s habilitacijo na UL 2, tako kot bi jih imel po vaših ugotovitvah tudi A. E. 3 - me kot avtorica Kritičnega prikaza (v nadaljevanju KP) ponovno presenečate - tokrat z pronicljivim odkritjem plagiata doktorskega dela prof. dr. E.T. Glede na to da ste svoje analize objavili šele konec leta 2014, prof. dr. E. T. pa je svojo doktorsko delo zagovarjala leta 2003 gre sklepati, da je delo prof. dr. E. T. pravzaprav res zelo škodljivo in polno neznanja, ki pa je izredno dobro prikrito in skrito, saj ste, tako vrhunski strokovnjak kot vi, porabili kar 11 let da ste delo temeljito proučili in nas o svojih izsledkih seznanili 4. V tem času je prof. dr. E. T. po kazalcih ARRS napredovala v daleč najuspešnejšega raziskovalca na področju prometnih sistemov v RS 5 oz. na tretje mesto na področju promet. To dejstvo le potrjuje vaše ugotovitev, da se je s promocijo doktorandke začel »začaran krog razmnoževanja neznanja«, ki vodi v to, da »bo znanstvenoraziskovalna dejavnost nazadovala do stopnje plehkosti« (KP, str2). In ravno to se je zgodilo – namreč prof. dr. E. T. je uspelo s svojim neznanjem (za katerega do sedaj nismo vedeli) 'prelisičiti' vse kvantitativne kazalce, po katerih ARRS računa uspešnost posameznih raziskovalcev v RS, za te kazalce pa je je ostalo vaše vrhunsko raziskovalno delo (kot je brez dvoma tudi obravnavani KP) neprepoznavno, saj vas ne najdemo niti med 100 najuspešnejšimi raziskovalci na področju prometa v RS. Še več, prof. dr. E. T. je uspelo svojo »plehkost« prodati tudi v tujino, saj je bila oz. je vključena oz. vodi kar v nekaj Evropskih projektov. Z odkritji, ki ji podaja vaš KP, lahko le upamo, da se bo ta »začaran krog neznanja« ustavil in obrnil tako, da bodo v veljavo prišli tisti pravi in pošteni strokovnjaki, med katere, po vaših monografijah sodeč, nedvomno sodite. 1 http://www.ippol.eu/materiali/monografije/Kriticni%20prikaz%20doktorata_Twrdy_celota_20141106.pdf http://www.ostan.50megs.com/habilita.htm 3 http://www.fpp.edu/~milanb/tpmeh/obdukcija_znanja.pdf 4 Da je temu tako, se vidi izpis del, ki jih vrednosti ARRS in iz katerega je razvidno, da v obdobju od 2003 do 2014 praktično niste objavili nič - le tri članke v častniku Finance – in ste tako vse svoje raziskovalne sposobnosti vpregli v razkrinkanje palgiatorsva prof. dr. E. T. 5 http://www.sicris.si/public/jqm/rsr_top.aspx?lang=slv&opt=3&subopt=1&opdescr=&code1=2&code2=19&cod e3=03&eval_type=A11&top_numbers=10 2 1 Naj v uvodu omenim še, da bi »nepoučen bralec« (KP, str 1) 6, kateremu je, kot gre sklepati, vaše delo pravzaprav namenjeno, glede na vaše navedbe, da je »Doktorandkino neznanje in nepoznavanje področja oz. področij doktorske disertacije ... tako poudarjeno, da utegne škodovati na najmanj dveh ravneh: s širjenjem neznanja in s tem zmanjševanja sposobnosti nepoučenih bralcev in s škodovanjem stroki in praksi« (KP str. 2) pričakoval, da boste za te trditve podali kakšne empirične dokaze, saj je od nastanka doktorata minilo že enajst let. V tem času je pri prof. dr. E. T. vse skupaj diplomiralo, magistriralo in doktoriralo že nekaj čez dvesto študentov. Ta populacija možnih nepoučenih bralcev, sedaj deluje v praksi in bi jih bilo tako mogoče povprašati o tem, kolikšno je njihovo neznanje in koliko škode so že naredili. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da ste neznanje, ki se zrcali v obravnavanem doktoratu odkrili šele sedaj, zato so tudi šele sedaj možne takšne empirične raziskave, ki imajo lahko teoretično podlago prav v vašem delu. Na srečo vseh nas pa je pronicanje neznanja počasen proces (empirično ocenjen inkubacijski čas je 11 let 7), ki se ga večino ljudi ne zaveda, zato je pričakovati, da se bodo posledice doktorata, prof. dr. E. T. , če tega sedaj ne preprečimo, poznale šele čez nekaj generacij. Preden nadaljujem, naj omenim še, da je hvalevredno, da ste nepoučenega bralca opomnili, da je pojem optimizacija (KP,str. 1), ki se zrcali v naslovu doktorata prof. dr. E. T., lahko vezan le na strogo določen matematični model in nikakor ne more biti vezan na postopek izboljšanja organizacije poslovanja. V podporo vaši ugotovitvi naj navedem, da sem od nekoga slišal (žal se njegovega imena ne spomnim), da je ameriški inženir Henry Ford 8 v začetku prejšnjega stoletja preden je optimiral 9 proizvodnjo avtomobilov z uvedbo tekočega traku, to svoje dejanje preveril z zapletenim matematični modelom v katerem je mrgolelo ciljnih funkcij in tega nikakor ni uvedel s preprostim sklepnim računom – več naredim, več prodam, večji je dobiček. Žal pa so se, po pripovedovanju tega gospoda, njegovi izračuni izgubili. Namen tega pisma pa ni samo to, da bi vas hvalil, ampak je vaš KP, tako kot vaša dela izpred desetletja in več, nov vir idej za raziskovanje. V vašem kritičnem prikazu je pravzaprav, po mojem skromnem mnenju, najzanimivejša metoda, ki ste jo uporabili za odkritje, da gre pri doktoratu prof. dr. E. T. pravzaprav za plagiat. To metodo bi želel v nadaljevanju razčleniti. Torej metoda, ki ste jo uporabili, je navedena na strani 10 KP: »Predhodna analiza doktorske disertacije napeljuje na domnevo, da utegne biti del besedila prepisanega oz. plagiat. Poskus ugotavljanja možnosti plagiata lahko izhaja iz metode (podčrtal doc. 6 Na tem mestu bi bilo mogoče navesti skromno razmišljanje, da bi bilo mogoče le dobro povedati, kdo naj bi bil nepoučen bralec. Namreč, ker branje doktorskih disertacij ni ravno množičen pojav - te večinoma berejo le študenti ali pa raziskovalci s področja – lahko sklepam, da je nepoučen bralec študent ali pa raziskovalec, ki je disertacijo prof.dr.E.T. prebral. Z branjem vašega KP pa bo postal podučen. Ali se pač motim? 7 Dokaz za to trditev najdemo prav v KP. Namreč avtorica nas najprej poduči, da je bil s promocijo doktorandke pred 11 leti »sprožen .. krog neznanja«, nato pa navaja » da bo dejavnost nazadovala..« (KP,str2), torej gre za sedanjo oceno prihodnosti . 8 http://en.wikipedia.org/wiki/Henry_Ford 9 Oz. ko je iskal najboljšo rešitev 2 dr.M.B.), ki upošteva število vseh vrstic v doktorski disertaciji v odnosu do vrstic, ki vsebujejo naslednje lastnosti: število necitiranih ali pomanjkljivo citiranih virov, izjave brez dokazov, tabele brez komentarjev njihovih vsebin, nesistematična, razcepljena, ponavljajoča se in znanstvena neurejena vsebina v urejeno celoto, slog pisanja, ki jasno sporoča, da gre za prevod iz angleškega jezika, ter neustrezna jezikovna skladnja zapisanega. Po tej metodi naj bi bilo v doktorski disertaciji vsaj 42 % besedila prepisanega oz. plagiat.« (KP, str. 10) Ker ne navajate vira, kjer naj bi bila ta metoda podrobno razložena, gre sklepati, da je ta metoda pravzaprav vaše odkritje. Metoda je po svoje presenetljiva, saj brez izračuna, zgolj iz kvalitativnih subjektivnih ocen, poda dokončno kvantitativno spodnjo mejo plagiata. V trditvah v obravnavanem delu je potrebno ugotoviti le, ali vsebujejo »splošno znanje« (PK , str. 9) ali ne. Ocena, kaj je splošno in kaj ne, pa mora biti prilagojena »nepoučenemu bralcu«. 10 Nedvomno gre za ponoven uspeh vašega znanja, saj se vaša metoda, ki ne zahteva nobenih primerjav z drugimi teksti, lahko kosa z dragimi programskimi rešitvami, kot je npr. Turnitin11. Ker pa sem malce v dvomu, da gre pri vaši metodi zgolj za subjektivne ocene, bom v nadaljevanju poskušal ugotoviti, od kje vaša trditev, da je 42% besedila v disertaciji prof. E.T. prepisanega. Namreč svojo oceno podajate z napako ±0.5%, to pa me more biti slučaj. Kot izhodišče svoje raziskave vzamem naslednji odlomek: »Iz doktorske disertacije je razvidno, da je kar v 210 primerih citiranje pomanjkljivo, nepravilno ali celo izpuščeno. V 145 primerih viri niso bili citirani, in to v primerih navajanja podatkov ali v vsebinah, ki ne predstavljajo splošnega znanja. V štirih primerih so avtorji navedeni v besedilu doktorata, ne pa tudi v virih. V šestih primerih so viri navedeni v sprotnih opombah, niso pa vneseni v seznam literature.« (KP, str. 1) Vprašanje je, katera kombinacija teh številk, da 42%? Najbliže tej številki pridemo, če vsoto necitatatov in citatov, ki niso v virih delimo z vsoto pomanjkljivih citatov, ne-citatatov in citatov, ki niso v virih. Torej 145 + 6 × 100 = 41.83% 210 + 145 + 6 Relativna napaka izračuna, glede na 42%, znaša 0.4%, kar je znotraj napake vaše ocene in zato lahko skoraj z gotovostjo sklepam, da ta formula zrcali bistvo vaše metode. Ob tem naj poudarim, da je predlagana metoda izračuna, ki ste jo najverjetneje uporabili, več kot poštena, saj se pred njo ne more skriti noben plagiator - že en sam ne-citat pomenil, da je tako delo 1 100% plagiat. Namreč × 100 = 100% . Pri tem pa sem skromnega mnenja, da je mogoče potrebno 1 metodo malce dodelati, saj se pri podrobni analizi navedena formula izkaže, da ta lahko ščiti 'goljufe'. Ti bi namreč lahko, v izogib 100% plagiatu, že pri enem ne-citatu v delo vnesli veliko količino 10 11 Take ocene seveda ni sposoben narediti vsak, ampak so za to poklicani strokovnjaki vašega kova. http://turnitin.com/ 3 1 × 100 = 1% plagiat. Pa še en 1 + 100 tehnični problem nastopa. Namreč, če je delo povsem originalno, potem po navedeni formuli dobimo 0 nedoločen izraz 12 oblike in tako pravzaprav ne vemo, ali je delo originalno ali plagiat. Tej tehnični 0 omejitvi bi se dalo izogniti s kakšnim limitnim procesom 13, ki bi v primeru 100% originalnega dela dal vrednost 0%. Lahko pa enostavno privzamemo, da formula velja le v primeru, ko je število ne-citatov enako nič, vendar na ta način formula izgubi čar popolnosti, ki jo nedvomno odraža vaša metoda. pomanjkljivih citatov npr. 100. V tem primeru bi bilo to delo le še Sedaj, ko poznam formulo za izračun stopnje prepisovanja, si skušam razložiti vašo metodo ugotavljanja spornih tekstov, torej vsebinski del vaše metode. Tako je na strani 25 KP označen odlomek (dobesedno s tremi pikicami »Kanal je dolg ...« (ki se v disertaciji na strani 47 nadaljuje z navedbo »163 km«) To besedilo uvrščate v stolpca »pomanjkljive navedbe« in »Ni v seznamu literature« in tako v disertaciji prof. dr. E. T. ta odlomek predstavlja plagiat. Namreč, ker ste to navedbo označili kot sporno, pomeni, da odlomek (ki podaja dolžino Sueškega prekopa) kot tak »ne predstavlja splošnega znanja« (KP, stran 9). Po svojih skromnih sposobnostih lahko sklepam, da nestrokovnjaki napačno mislimo, da je Sueški kanal le širok in globok, nekdo, ki ni citiran in ga žal tudi vi ne citirate, pa je pač izmeril, da ima kanal tudi dolžino in sicer 163 km. Lahko pa se tudi motim. Vseeno pa mislim, da so po predlagani metodologiji največji plagiatorji pravzaprav matematiki, fiziki in tehniki na splošno, saj v svojih delih praviloma, tudi če ga uporabijo, ne citirajo avtorja Pitagorovega izreka 14 še manj pa francoskega matematika Francoisa Vieto, ki je odkril simboličen zapis matematičnih izrazov 15 , in ki jih vsi uporabljajo. Matematika pa večini ljudem (kot je splošno znano) dela probleme in zato ne predstavlja splošnega znanja. Ob tem bi dodal še da je pristop, ki ga ponujate za odkrivanje spornih navedb v strokovnih delih pravzaprav novost tudi v smislu, da mora biti vsebina vsake disertacije razumljiva vsem, ki imajo neko splošno znanje in ne samo strokovnjakom s področja, katerih znanje presega splošno znanje. Upam da se bo ta vaš predlog kmalu 'prijel' v znanstvenih krogih in bom lahko tako, kot vsak drug nepoučen bralec, brez problema bral in razumel doktorske disertacije s področja npr. uporabe teorije strun pri izgradnji splošne teorije vsega 16. Preden nadaljujem, naj mimogrede omenim, da ste poleg tega, da ste nedvomno velik strokovnjak, tudi zelo skromna oseba. Namreč na strani 9 pod opombo 11 navajate, kaj naj bi bil po standardih znanstvenega raziskovanja doktorat. Ker pri tem ne navajate nobenega vira in ker ste brez dvoma zelo poštena osebo gre sklepati, da gre v tem primeru za vaš avtorski prispevek k formalizaciji znanstvenega dela (lahko pa da se motimo, in ste to povzeli po navodilih UL in ste vir pozabili navesti ali pa pričakujete, da je so ti standardi splošno znanje tudi za ne-akademike). 12 http://sl.wikipedia.org/wiki/L%27H%C3%B4pitalovo_pravilo http://en.wikipedia.org/wiki/Limit_%28mathematics%29 14 http://sl.wikipedia.org/wiki/Pitagorov_izrek 15 http://en.wikipedia.org/wiki/Fran%C3%A7ois_Vi%C3%A8te 16 http://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_everything 13 4 Če torej vašo metodo pravilno razumem in jo posplošim, kar je po mojem vedenju eno od zelo znanih sestavin znanstvenih metod 17, je plagiat vsako delo, ki brez navedbe vsebuje trditev oblike A je B ... Oz. splošneje Če A potem B Mogoče je tu na mestu opomba, da bi bilo mogoče metodo vseeno malo dodelati, saj stavki oblike A je B, kot je to v vašem primeru, kjer virov za svoje trditve (takih pa je v vašem KP kar nekaj sto) ne navajate, lahko predstavljajo tudi rezultat avtorskega dela. Pri tem seveda ne dvomimo, da je v vašem primeru temu tako in vaše navedbe niso sporne, saj ste na svojem področju nesporna avtoriteta, primerljiva, kot je bilo že omenjeno, s samim A. E. Zgoraj navedeno vašo -lahko rečem- revolucionarno metodo bom sedaj skušal preskusiti (seveda po svojih omejenih sposobnostih), kar na vašem Kritičnem prikazu. Namreč, v celotnem prikazu ste polega doktorskega dela prof. dr. E. T. in citatov v njem, na strani 11 navedli le še dva citata, od tega en avto-citat. To pomeni, da vaš Kritični prikaz praktično v celoti vaše avtorsko delo. Ker pa ste kot avtorica KP nedvomno velik strokovnjak, moram biti pri uporabi vaše metode zelo previden in natančen. Namreč, kot gre razbrati iz vaše navedbe na strani 11, se od bralca vaših del pričakuje, da bo »kos razumevanju« vaših študij, kar, kot ste ugotovili, prof. dr. E. T. najverjetneje ni, poleg tega pa je potrebno vse navedbe »utemeljiti« (KP, str 1). (Spoštovanega bralca tega pisma ne sme zmesti dejstvo, da je prof. dr. E. T. za pisanje svojega doktorata porabila 15 mesecev, za študij tega doktorata pa je avtorica KP, ki -kot je bilo že ugotovljeno, stoji ob boku samemu A. E.- za odkritje vse bede obravnavanega doktorata, porabila več kot dvakrat več časa, kar 11 let). Ker torej kot avtorica KP praktično ne navajate nobenega vira, iz katerih bi črpala svoje trditve, bi moral biti rezultat uporabe vaše metode na primeru vašega KP - 0% plagiat. Torej v vašem delu ne bi smelo biti trditve, ki ne vsebuje utemeljitve oz. vira. Na strani stran 2 tako najdemo trditev: »Interesne skupine se vselej rade sklicujejo na »ugledne« strokovnjake ali znanstvenike z akademskim nazivom ...« (KP, str 3) Za to vašo trditve pa bi skoraj že pričakoval kakšen vir ali utemeljitev. Namreč interesna skupina mojih krajanov, se še nikoli ni sklicevala na nič drugega kot na zakone in predpise. Poleg tega iskalnik Google ob navedbi »interesne skupine« in »ugledni strokovnjaki« izpiše kar 1620 zadetkov. Da pri tem verjetno ne gre za splošno znanje, kaže primerjava Googlovih zadetkov z navedbo »Kanal je dolg...«, ki je po vaših ugotovitvah nesporen plagiat, in ki da 92900 zadetkov. Če splošno znanje ni 92900 zadetkov pomeni, da je še manj splošno znanje 1620 zadetkov. Hiter sklep je torej, da v vašem delu obstaja vsaj ena navedba, ki ni »utemeljena« oz. nima navedenih virov in je zato vaše delo 1 × 100 = 100% plagiat. Je pa tudi res, da je moje znanje precej omejeno in ste avtor navedene trditve 1 17 F.H.Rousmaniere, The Bases of Generalization in Sceintific Methods, The Journal of Philosophy, Psychology and Scientific Methods, Vol 6, No 8, pp 202-205, 1909 5 najverjetneje kar vi, pa čeprav vira raziskave, kjer to svojo trditev empirično utemeljujete, ne navajate. Ob tem vam predlagam, da podrobno preučite vseh 1620 zadetkov, ki jih da Google in pri njih preverite, ali so vas pravilno citirali. Taka preverba zna biti zamudna, a se vam bo gotovo obrestovala, saj bo narastel vaš h-indeks 18 in boste tako morda prišli celo med prvih sto raziskovalcev v RS na področju Promet t.j. na mesto, ki ga s svojim znanjem is sposobnostmi zagotovo zaslužite. Ob koncu bi dodal, da ste se kot avtorica v svoji analizi izkazala, ne samo kot vrhunski metodolog, temveč, tudi kot vrhunski poznavalec in oblikovalec slovenskega jezika. Na to kaže vaša preglednica na stani 28, kjer ne navajate vira, ki se nanaša na slovensko strokovno jezikoslovje, in gre zato sklepati, da ste pravzaprav vi avtorica slovenskih strokovnih izrazov, ki jih sedaj objavljate. Med vašimi predlogi so tudi pravi biseri. Pravzaprav gre za prava odkritja. Tako ste ugotovili, da je Ekonomija = gospodarstvo saj ste vse navedbe prof. dr. E. T., kjer ta uporablja izraz ekonomija, nadomestila z besedo gospodarstvo. Pričakujem, da boste o tem svojem odkritju nemudoma obvestila rektorja UL, tako da bo ta preimenoval Ekonomsko fakulteto v Gospodarsko fakulteto. Predlagamo vam tudi, da to svoje odkritje oznanite tudi širše v svetu tako, da se bodo od sedaj naprej vsi programi, ki nosijo naziv Economics and Business Studies preimenovali v pravilen naziv Business Studies. Nedvomno bo to vplivalo na ekonomiko gospodarjenja teh šol. Čisto na koncu pa bi izrazil upanje, da nas boste še v bodoče osrečevali s svojimi odkritji, saj njihova globina zapolni človeka z leti polnimi vznemirljivega študija in raziskav, preden doume njihov pravi pomen in smisel. Žal, sam še nisem na tej točki. Tako že 14 let od vašega odkritja, da poučujem kar 21 predmetov, zaman iščem študenta, ki bi imel v svojem indeksu (sedaj elektronskem, kar olajša iskanje) vpisanih več kot tri moje predmete. Ampak, ker v vaše izsledke ne dvomim, saj ste velika in priznana strokovnjakinja, o tem, da ga bom končno našel, ne dvomim. S spoštovanjem, Doc.dr.M.B. Portorož 14. januar 2015 PS. Ob vsem tem mi stalno na misel prihaja stara biblijska modrost »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi.« Namreč, problem samooklicanih strokovnjakov je, da si jemljejo moralno pravico razsojati, kaj znanost je in kaj znanost ni, ob tem pa so nesposobni svoja dela objaviti v kakršnikoli priznani strokovni, kaj šele znanstveni reviji in si zato si za ciljno publiko vzamejo, za po njihovo, lahkoverne bralce. V tem smislu najnovejši pamflet, ki ga Majda Prijon s svojimi pomagači razpošilja naokoli, pove vse o njej, nič kaj dosti pa o dekanji Elen Twrdy. 18 http://en.wikipedia.org/wiki/H-index 6