Vrtača, Vzhodna grapa (februar 2012)
Vrtača je najvišji vrh v grebenu, po katerem zahodno od Ljubelja teče državna meja med
Slovenijo in Avstrijo. Po južnih pobočjih Vrtače vodi Slovenska planinska pot, ki povezuje dva
pogosto obiskana vrhova v Karavankah, Begunjščico in Stol. Kljub neposredni bližini dobro
obiskanih poti pa je Vrtača precej osamljen vrh, na katerem se lahko uživa v čudovitem
razgledu. Na jugu se med pobočji Begunjščice in Stola blešči Blejsko jezero, za katerim se
dvigujejo Julijske alpe, na severu pa se odpira lep razgled na Celovško kotlino.
S Tomažem sva se jo lotila v čudovito sončnem a zelo hladnem dnevu. Iz Ljubelja sva se
mimo Zelenice in Suhega rušja povzpela pod Vrtačo. Pred vstopom v Vzhodno grapo, ki je
znana tudi kot Y grapa “zaradi y oblike v zgornjem delu” sva se primerno opremila in cepini in
dereze so žačele škripati. Sneg je bil trd in po zvoku sodeč pravi “škripavec” v katerega je res
užitek zabadati cepina. Strmina ne popušča in pogled po grapi navzdol je res izjemen. Ocena
težavnosti grape je okoli III, to pomeni okoli 40-45 stopinj, z višino 250 metrov. V “križišču”
sva izbrala levi krak in kmalu sva ob pogledu navzgor za robom zagledala vrh. Na vrhu so naju
pričakali sonce, kavke in čudoviti razgledi naokoli. Mogoče je grapa malce prekratka in je
užitka prekmalu konec. Za hiter sestop sva uporabila Južno grapo. Čisto vršni del je bil sicer
malce leden, nižje pa se je za sestop ravno prav prediralo. Spodaj sva zavila levo proti smeri
Zelenice in zadovoljna privriskala do avta. Takšni dnevi so res prijetni in dajejo energijo za
vsakdanje službene napore.