Marec 2015 Leto 21 Številka 206 Cena 0 € Težka noga in hitre roke Izhaja 15. v mesecu Največji mojstri nogometa INTERVJU 14 Planička Andrej Jereb Dirkanje ga še (za)mika 8 Obrazi Kopra in Izole Parkirni križi in težave v Luciji 10 Zdenko Bombek ko fotografija ujame zgodovino Piranska občina je uporabila predlog iz Primorskega utripa Primorski utrip na Facebooku 3 Obrnite časopis okrog za ... facebook.com/primorskiutrip 2 Marec 2015 BESEDA UREDNIKA Vratio se barba iz Amerike!* Slovenija je pretekli teden spet dobila novo kost za glodanje, kajti iz Dominikanske republike je tamkajšnja policija vrnila nekdanjega direktorja Luke Koper Roberta Časarja, s katerim nihče ni sočustvoval, saj se zagotovo ni vsedel v srca sodržavljanov kot nekakšen Robin Hood, ki beži pred podlo državo. Ljudje so si ga namreč bolj zapomnili po legendarni izjavi: »Ko zaključim ta mandat, mi ne bo več potrebno delati,« zanimiva pa je tudi njegova zgodovina. Na čelo našega edinega pristanišča ga je namreč ustoličila vlada Janeza Janše skupaj s pomočnikom Aldom Babičem, oba pa sta se ob Igorju Bavčarju (Istrabenz) in Andreju Lovšinu (Intereuropa) uvrstila med grobarje obalnega gospodarstva, kar je sicer presenetilo le marsikoga. Če daš opici kozarec, se resnično ne moreš čuditi, da ga je razbila... Mimogrede, tudi nekdanji 2. mož Luke Aldo Babič je imel svoje zvezdne trenutke, ko je denimo »po sili dolžnosti« postal predsednik koprskih nogometašev ter po naslovu slovenskega pokalnega zmagovalca na prvi tekmi pokala Uefa vehementno napovedal: »Če smo osvojili slovenski pokal, bi lahko tudi pokal Uefa.« Seveda, kakšna pa je sploh razlika, pokal je pač pokal... Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je Koprčane izločil že prvi naprotnik, bolgarski Litex. Bolj tragično je dejstvo, da sta oba mojstra sploh prišla na tako pomemben položaj. SDS je največja (opozicijska) stranka v državi, katere šef je po nebulozni odločitvi ustavnega sodišča zgolj zaradi tega dejstva slučajno še na prostosti, pa ne najde nič boljšega od »dua Fantastikus« RČ-AB!? Bog se usmili... Oba sta že imela za seboj zgodovino brez vsakršnih uspehov (blago rečeno), Časar pa je celo genetsko obremenjen, kajti že njegov oče je rešetke študiral z notranje strani, kamor je kot eden prvih javnih primerov v socialističnem sistemu odšel z notorično sumljivega položaja na »uradu za parcele« piranske občine, kjer sta ga kasneje nasledila Klavdij Mally in Boris Kočevar. In če smo že začeli poetično, lahko v tem slogu tudi zaključimo – Pankrti so nekoč prepevali Lokalne pizde ... Boris Planinc *Vrnil se je kapitan iz Amerike (dalmatinski hit iz 80-ih) Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip Izdajatelj: Domates d.o.o. Liminjanska c. 96 6320 Portorož Matična št.: 5884713000 ID za DDV: SI21305498 Odgovorni urednik: Boris Planinc Kontakt uredništva: T: 0590 21 000 F: 0590 21 001 E: [email protected] Kontakt za oglaševanje: T: 040 232 581 E: [email protected] Naslov uredništva: Primorski utrip Liminjanska c. 96 6320 Portorož Tehnična priprava: Marn ST, medijske storitve Aljaž Marn s.p. Splet: www.primorski-utrip.si Facebook: www.facebook.com/primorskiutrip Šala na dan odžene težave stran Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale in Krasa, tiskan v nakladi 4.000 izvodov. Kdo ali kaj je prvi znanilec pomladi? Zvončki? Ne. Trobentice? Ne. Žvrgolenje ptičkov? Ne. Zeleno drevje? Ne. Slovenec z mešalcem za beton. V razvid medijev je vpisan pod zaporedno številko 1859. 3 Marec 2015 Križi in težave parkiranja v Luciji Občina stanovalcem »podarila« 9 parkirnih mest Portorož - V pretekli številki smo pisali o težavah s parkiranjem, ki pestijo prebivalce Lucije. Še posebej po tem, ko so se stanovalci blokov Obala 123, 125 in 127 odločili za postavitev zapornice, ki bo ostalim preprečila dostop do edinega večjega brezplačega parkirišča v tem delu kraja. Zaradi omejitve dostopa na parkirišče, ki je sicer v lasti etažnih lastnikov omenjenih blokov (kar je potrdilo tudi sodišče), bodo v kratkem praktično brez parkirnih mest ostali prebivalci blokov Obala 117 in 119. Ti so doslej omenjeno parkirišče, čeprav jim ni pripadalo, uporabljali kot rešitev za manjko parkirnih mest pred svojimi bloki. kih, ki so stisnjeni med glavno cesto in ulico Obala, je prišel do piranskih občinskih veljakov, ki so staknili glave in se odločili za rešitev, kot smo jo predlagali v prejšnji števili Primorskega utripa. Pred majhnim, doslej javnim parkiriščem poleg nekdanje poslovalnice SKB, so postavili znak »prepovedano parkiranje« z dopolnilno tablo »dovoljeno za imetnike dovolilnic Obala 117 in 119« in ga tako namenili izključno stanovalcem omenjenih blokov. Vsekakor bolje kot nič, čeprav stanovalci že opozarjajo, da je prometni znak postavljen tako, da ga bodo vozniki, ki bodo zavijali na parkirišče zlahka spregledali. pa še ti, kot pravijo zlobni jeziki, ne smejo biti večji od stoenk in katrc, če želijo potniki normalno izstopiti iz avtomobila. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, pravijo, vseeno pa Lucijčani upajo, da bo temu sledil še kakšen ukrep za ureditev razmer s parkiranjem. Blokov, ki imajo premalo parkirnih mest, je v Luciji še veliko. N.R. Žal je na utesnjenem parkirišču, ki ga je občina »podarila« Glas o križih in težavah s stanovalem omenjenih blokov parkiranjem stanovalcev v blo- prostora le za 9 avtomobilov, »Darilo« občine URARSTVO - OROLOGERIA MILOŠ STEGOVEC S.P. OBALA 114, 6320 PORTOROŽ EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov [email protected]. Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov. AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si. Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja. Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš domači naslov še danes! Da, želim, da Primorski utrip pošiljate na moj domači naslov.  Primorski utrip k vam domov Foto: Primorski utrip Ime in priimek: Ulica in hišna št.: Poštna št. in pošta: Telefon: S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje Primorskega utripa na dom. Podpis: Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov: Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa Primorski utrip na vaš domač naslov.  4 Marec 2015 5 Marec 2015 Sežanski stadion bo bogatejši pokrite tribune na vzhodni strani Nogometaši z novo infrastrukturo Sežana – Od lanske jeseni je med sežanskim nogometnim stadionom in policijsko postajo gradbišče. Na tem mestu namreč raste nov objekt s pokritimi tribunami, kjer bodo v pritličju štiri garderobe, sanitarije, kopalnice, pisarna, shramba, pralnica ter ostali pripadajoči prostori, ki jih do sedaj stadion ni imel. Prvo nadstropje bo namenjeno Zavodu za šport, turizem in prosti čas (ŠTIP), kateri bo z objektom tudi upravljal. Na tem mestu bodo uredili štiri pisarne, večnamenski prostor in sanitarije. Iz večnamenskega prostora bo možen tudi izhod na nove tribune z 240-imi sedeži. Dostop do tribun za gledalce bo iz zunanjega ograjenega predela ob igrišču. Stadion že ima nepokrite tribune s tisoč sedeži na severnem delu, vendar niso najbolj primerne, saj se nahajajo izza gola, zato pregled nad igriščem seveda ni tako dober kot s strani. Tudi zaradi tega bo nova vzhodna pokrita tribuna verjetno boljše zasedena z gledalci, posebej če bodo ob prenovi objekta prišli tudi rezultati domače ekipe. Celoten novi objekt bo meril 840 kvadratnih metrov, dokončan pa naj bi bil do začetka jesenskega dela nogometnega prvenstva. Sandi Poles Tudi v Brkinih so preganjali zimo Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip Pust v Hrpeljah Hrpelje/Kozina – Obstaja “običajen” čas med letom in pustno obdobje. Pustni čas, norčavi čas... A kljub vsemu ima tudi pust svoje korenine v tradiciji, ki v Brkinih sega v 14. stoletje, ko naj bi nastali škoromati. Škoromati so sicer tradicionalna pustna maska Brkinov, katere izvor sega daleč nazaj. Prvi zapis o njih namreč sega v l. 1340, ko je mestni svet v Čedadu izrecno prepovedal pojavljanje na ulici v obleki škoromata. S tem veljajo škoromati za najstarejše maske na Slovenskem, po nekaterih virih naj bi se v Brkinih prvič poja- vile pred 700 leti. Po razlagi slovenskega etnologa dr. Nika Kureta se beseda “scaramatto” v pisnih virih pojavi že leta 1228, ko so Brkini mejili na ozemlje oglejskih patriarhov. Domačini so takrat spoznali lik scaramatta, kasneje pa je izraz postal ime za vse maske. Po Kuretovi razlagi naj bi izhajal iz nemške besede “scharwachter” - nočni čuvaj. Danes so škoromati ohranjeni predvsem v vaseh Hrušica, Podgrad in Javorje. Po ostalih vaseh Brkinov je bolj v veljavi običajno pustovanje, katerega sestavni del je ti. »poberija«, pobiranje pridelkov in denarja po hišah. V večjih naseljih ter mestih se ta navada ni ohranila, v Hrpeljah pa jo ohranjajo skozi čas in še danes na pustno soboto sledi »pobiranje darov za pusta« po hišah. Vsako leto ima pust tudi tematiko. Tako je bila letošnja tema v Hrpeljah Valentinovo, kajti ravno na pustno soboto je med nas pri- korakal tudi Sv. Valentin. Tako so v Hrpeljah Valentinčke ter Valentini odganjali oblake in nam pripeljali sončno vreme. Naslednji dan, v nedeljo, pa so na svoj račun prišli še najmanjši, saj so imeli svoj pustni dan skupaj z uporabno delavnico za razvijanje čutil in spretnosti. N.R. Tamara Maja Španjol M. s.p. Obala 130, Lucija 040 192 967 klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal pedikura in manikura depilacija 6 Marec 2015 SKLENI IN PRIHRANI. PRIPOROČAJ IN PRIdobI. do 160 EUR* *Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti lahko izkoristite prihranek do 80 € za AS zavarovanja. Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem trgovcu v znesku do 80 €. Širite krog zadovoljnih zavarovancev! Več o akciji »Super AS 2015« na www.as.si. www.as.si 080 11 10 7 Marec 2015 V Ankaranu si sumničavo ogledujejo koprski fikus Zamenjava na vrhu PP Piran Nekateri so odšli Nov »šef« piranske policije Ankaran – Na zahodu ni novega... Dogajanje spominja na boksarski obračun nekje v peti ali šesti rundi. Prejšnjo, volitveno rundo, je dobil boksar v ankaranskem kotu, a je koprski vsaj v zadnjih nekaj mandatih tradicionalno namazan z vsemi žavbami, tako da prvi še nekaj časa ne bo spustil garda, zlasti pa si ne bo privoščil ležernosti v vse daljšem pogajalskem obdobju. Pri grajenju temeljev pač ni prostora za površnost in naivnost. A iz koprskega tabora zagotavljajo maksimalno kooperacijo in so sosedom celo poslali »fikus miru«, tisti bolj sumničavi so najbrž pomislili, da gre za neke vrste trojanskega konja. Naši vodilni teoretiki še razglabljajo o pomenu fikusa, bi pa bila palma definitivno bolj perverzen in celo zabaven iz- bor. Malo humorja in folklore nikoli ne škodi... Z istega naslova v isto smer je bil poslan tudi prvi kos famoznega luškega kolača, da pa ne bo jedilnik preveč pocukran, velja postreči tudi z »neuradnim« podatkom, da je po volitvah čudežno, a kljub vsemu pričakovano, upadlo število prebivalcev Ankarana. Eppur si muove... Medtem tisti pravi Ankarančani bolj kot ne nemočno čakajo na (dobre) novice iz ringa, saj jim je jasno, da se bo ta dvoboj zaključil brez knockouta. Šlo bo na točke, tudi zaradi dodatnih bitk, ki jih na raznih sodiščih po državi bije vedno znova nedolžni koprski župan, pa bi se lahko zavlekel celo v podaljške. Portorož – Pred dnevi je vodenje Policijske postaje Piran prevzel dosedanji pomočnik komandirja na isti postaji Aleš Kordič. Enoto bo vodil po pooblastilu generalnega direktorja policije do imenovanja novega komandirja, medtem ko je dosedanji »šef« Rade Vilimanovič odšel na novo delovno mesto v Ministrstvo za notranje zadeve. (N.R.) Vasja Klun Postanite prostovoljec Istrskega maratona 2015 Potrebujejo prostovoljce Piran - Sodelovanje prostovoljcev pri pripravi tako zahtevne prireditve, kot je Istrski maraton, je nenadomestljivo. Tudi če bi organizatorji imeli na kupe denarja za plačevanje služb, specializiranih za posamezna opravila, bi na dan prireditve nekaj zmanjkalo: srčnosti in dobre volje, iz katere celotna prireditev, ne samo tekači, črpa življenjsko energijo. Prostovoljci dogodku vtisnejo svoj pečat in se zapišejo v spomin tekačev. Njihova vnema je primerljiva z zagnanostjo, s katero se teka lotevajo tekmovalci. da se občasno odrečejo nekaj uram svojega prostega časa in naredijo kaj koristnega za skupnost. In ko govorimo o športnih prireditvah, prostovoljcem je lastna tudi strastna privrženost športu ter želja, da dogodek doživijo na samem prizorišču, v športni areni. Za izpeljavo maratona bodo organizatorji 12. aprila 2015 potrebovali številne prostovoljce, saj bo po piranski občini speljana proga najtežje in najdaljše preizkušnje, 42-kilometrskega teka. Dobrodošel bo vsak, ki je pripravljen pomagati pri zagotavljanju nadzora Prostovoljci so osebe iz na- nad dogajanjem in pri skrbi šega vsakdanjega okolja, ki za varnost tekačev. Letošnja jih odlikuje pripravljenost, prireditev bo za prebivalce in organizatorje iz piranske občine generalka pred Istrskim maratonom 2016, ko bo Piran središče vseh treh tekov, maratona, polmaratona in krajšega rekreativnega teka - podobno kot je bil lani Koper in je letos Izola. »Biti prostovoljec Banka Koper 2. Istrskega maratona pomeni postati del zgodbe o enem najodmevnejših dogodkov v slovenski Istri in Sloveniji (lani je bil naš maraton po statistiki Googla na 1. mestu med športnimi dogodki v Sloveniji, organizatorji pa so pred dnevi prejeli tudi občinsko priznanje za najodmevnejši športni dogodek v piranski občini),« so zapisali organizatorji. Prostovoljcem bo zagotovljena oprema za delo, ki ga bodo opravljali, na dan maratona bodo dobili topli obrok in pijačo, posebno razpoznavno majico, ki jo bodo lahko obdržali za spomin, ter posebno priznanje organizatorja. In seveda hvaležnost tisočev tekačev! Prijavite se lahko: - s SMS sporočilom na tel. št. 068/151-300 - prek elektronske pošte na prostovoljci@istrski-maraton. si - prek spleta na naslovu http:// www.istrski-maraton.si/sl/prostovoljci/form/2.html N.R. 8 Marec 2015 Predstavljamo primorske originale Andrej Jereb Izola – Redki bencinski navdušenci prehodijo zanimivo pot od dirkanja do varnosti v prometu, zdaj že legendarni izolski dirkač Andrej Jereb pa je storil ravno to. Še vedno je eno od najprepoznavnejših imen slovenskega avtomobilskega športa vseh časov, čeprav mineva pet let od njegovega zadnjega nastopa na rallyju. Bilo je leta 2010, ko se je odlično odrezal na sloviti dirki v Monte Carlu, a njegovi začetki so bili povsem drugačni. Gremo torej po vrsti... pozna dolga leta, zato bi se oba zgolj krohotala, če bi uporabljali vikanje... Andrej, pet let je minilo, odkar si imel zadnjič na sebi čelado in kombinezon na pravi dirki v Monte Carlu. Te vsaj občasno zgrabi želja po dirkah? „Če sem čisto iskren, zadnje čase spet dobivam takšne impulze. V vmesnem obdobju sem bil relativno miren, zdaj pa me ob pogledu na dogajanje v dirkanju še zelo zasrbi. Denimo ob pogledu na kakšnega legenLeta 1993 je kot 19-leten darnega starodobnega dirkal„mulc“ prvič dirkal na rallyju nika, ki še grmi.“ v Zagrebu za volanom malega Yuga, čeprav njegovi starši Si pa še vedno vpet v avtotega sploh niso vedeli. Ne le mobilski svet, saj sodeluješ z zgroženi starši, tudi številni uvozniki, katerih vozila prodrugi so hitro izvedeli, da gre dajaš. Prisoten si tudi na raza zelo talentiranega fanta. V znih predstavah, torej nekaj naslednjih letih je šla njegova tolažbe še najdeš? kariera korak za korakom, a str- „Ja, kakšen »obliž na rano« mo navzgor. Osvajal je naslove še pride v obliki raznih dogoddržavnega prvaka v nižjih ka- kov, na katerih sodelujem. Amtegorijah vse do leta 2000, ko pak, kot sem rekel, to je le obliž je s Seatom Ibizo kit car osvojil na rano, pravega dirkanja od prvi naslov slovenskega prva- Monte Carla 2010 ni bilo več.“ ka v skupni uvrstitvi. Uspeh Torej lahko dokončno zatrje ponovil že naslednje leto in dimo, da si od aktivnega dirnato še l. 2005, vmes pa dirkal kača prešel v ambasadorja v srbsko-črnogorskem prvenvarne vožnje? stvu, kjer je prav tako nanizal tri naslove prvaka. Potem je „Lahko rečem, da sem tudi prišel na vrsto tisti največji in prej že sodeloval pri prometni najtežji preskok, ko je Jereb varnosti. Nenazadnje dajem odpeljal vrsto dirk za svetov- temu velik poudarek, ker meno prvenstvo na vseh mogočih nim, da je prav, če vsak na svopodlagah. Preizkusil je najbolj jem področju pomaga okolju v grobi makadam v Grčiji, topil smislu izboljšanja varnosti in sneg na Švedskem, se podpisal tudi drugače. Kot bivši aktivni na hitre in gladke ceste Nove Zelandije in navduševal nepregledne množice norih „afficionados“ v Argentini. Domač je bil tudi na asfaltu, ledu in snegu legendarnega Monte Carla. Zdaj je družinski človek in podjetnik, kljub temu pa vezi z zanj najlepšim športom ni prekinil. Nekateri so, drugi niso, tretji pa ne bodo nikoli! Za pojasnilo jezikovnim puristom – spodaj podpisani avtor teksta je ravno tako spretno vrtel volan in hitrega Izolana in zdaj upokojeni dirkač pa se- pomagal kakšnemu tebi poveda želim dodati svoj prispe- dobnemu mladeniču na njevek k temu, da je na cesti bolj govi dirkaški poti? varno.“ „Ne bi želel ocenjevati druV tvojih aktivnih časih je gih, kdo je meni podoben in bila Obala znana po števil- kdo ne. V vsakem primeru pa nih dobrih rally posadkah, rad pomagam, če je le možnost pa tudi dirke so prirejali na in vedno bom na voljo vsakonašem koncu, zdaj tega ni mur, ki pokaže interes ter poveč. Razen redkih fantov na tencial. Pomagam z izkušnjami gorskih dirkah vlada mrtvi- ali pa tudi z bolj konkretnimi prispevki. Vedno sem odprt za lo. Kako gledaš na to? „Žal je zdaj na Obali res pomoč.“ tako. Nekoč, v nekem vmesnem času, je bila Slovenska Istra znana tako po dirkah na tem področju kot tudi po številnih hitrih dirkačih. V tem trenutku vlada precej sušno obdobje. Tekmovanj ni več, ostalo je le tisto v Ilirski Bistrici. Dirkačev – denimo takšnih, ki bi krojili vsaj slovenski vrh – ravno tako ni več. Zato sem toliko bolj vesel tistih, ki skušajo po svojih najboljših močeh predstavljati ta šport tudi na našem področju.“ Ekipe, ki bi jo sam vodil, pa nimaš v mislih? „V tem trenutku to ni realno. Že sam sem preveč zaseden s svojo primarno dejavnostjo, zato formiranje take ekipe v tem trenutku ni mogoče. Če pa, kot rečeno, ima kdo potrebe ali želje, da mu s svojim izkušnjami pomagam, to storim z veseljem.“ Pa greva zdaj še na drugo plat, k varnosti v prometu. Še vedno velja stereotip, da smo dirkači nekakšni cestni Si kdaj pomislil, da bi sam divjaki. Tudi midva skušasestavil projekt, s katerim bi va že vrsto let to spremeniti. Kaj meniš, smo že kaj napredovali? „Mislim, da smo. Ta stereotip vendarle ni več tako izrazit. Žal verjetno tudi zaradi tega, ker dirkačev vsaj na našem koncu ni več veliko, to pa posledično pomeni, da je prepoznavnost in popularnost tega športa trenutno dokaj nizka. Seveda so se tudi splošne razmere v prometu zelo spremenile. Promet je danes bolj defenziven kot je bil včasih, preventiva in kazni Foto: Vlado Krivec so naredile svoje, pa tudi zara- 9 Marec 2015 di krize ter visokih cen goriva tehnologija doživela velike manj pritiskamo na plin, kot spremembe. Avtomobili so danes opremljeni z veliko aktivne smo včasih.“ Statistika pravi, da se je in pasivne varnosti. Končno število mrtvih in poškodo- je bil sprejet tudi zakon, da se vanih na naših cestah močno mora vsak mladi oziroma novi zmanjšalo, za kar si mnogi voznik udeležiti treninga varpripisujejo zasluge. Toda po ne vožnje. To je osnovna šola drugi strani se število nesreč znanja in varnega upravljanja ni bistveno znižalo. Lahko avtomobila. Nenazadnje sta ugotoviva, da so številke ugo- tudi zakonodaja in visoke kazdne predvsem po zaslugi teh- ni prispevali svoj delež, vendar politika in represija nista najnologije cest in vozil? bolj zaslužni za boljše stanje.“ „Nihče si ne more pripenjati medalj, da je naredil red. Pri Za konec pa še o naših kratem mislim predvsem na pri- jih, kjer živimo. Kako se tu stojne na raznih ministrstvih počutiš kot družinski človek? in ostale birokrate. Tu imamo Ti je všeč, kar vidiš okoli več dejavnikov, zagotovo pa sebe, ali bi kaj spremenil, če je eden pomembnejših cestna bi imel možnost? infrastruktura, ki je zelo dru- „Kot prvo in najpomembgačna kot denimo pred 20-imi nejše, zelo imam rad domače leti. Slovenijo po diagonalah kraje in sem velik lokalpatriprekriva mreža avtocest, ki so ot. Po drugi strani pa bi si kot najbolj varne ceste. Po dru- športnik in podjetnik želel, da gi strani je tudi avtomobilska potencial tega čudovitega – po mojem enega najlepših koščkov na planetu – boljše izkoristimo v smeri razvoja. Naravne geografske danosti ter veliko znanja, predvsem tehničnega, moramo usmeriti v pravo smer. Nekoč smo bili prava tehnološka velesila z vso industrijo in razvojem, zdaj pa se odpirajo le še trgovski centri! Kljub vsemu verjamem v Obalo kot zelo cvetočo gospodarsko in turistično regijo, od česar bi lahko vsi imeli koristi.“ Vlado Krivec 10 Marec 2015 Fotograf Zdenko Bombek predstavlja projekta »Obrazi Kopra in Izole« (1) Nazaj v prihodnost Portorož – Če je pero močnejše od meča, bi lahko rekli, da fotografija (pogosto) premaga oba. Znani obalni fotograf Zdenko Bombek (1959) je s svojimi Obrazi vsekakor zadel v polno, zato bomo v vsaki številki predstavili delček serijala iz Kopra in Izole. Na kratko povedano, Bombek je na Slovenski Obali izbrskal ljudi, ki so bili nekoč fotografirani na določenem mestu in jih „prestavil“ v današnji čas. Back to the future... Od kod zamisel? „Ko sem pričenjal s projektom »Obrazi Kopra«, me je zanimalo, kako se odražajo spremembe kraja in ljudi v mojem mestu, kjer sem rojen, v njem sem preživel celotno mladost in tukaj še danes živim. Vse skupaj se je tudi začelo z mojo staro fotografijo iz otroškega obdobja, ki je tudi naslovni diptih tega feljtona.“ Bombek skromno dodaja, da ni izumil tople vode, kajti „sama ideja po sistemu nekoč-danes ni neka novost, je pa mogoče moj pristop za razliko od drugih podobnih fotografskih projektov malce drugačen, saj sem vzel v precep predvsem en kraj in eno lokacijsko območje ter ga raziskal. S pomočjo fotografije sem pokazal znatne spremembe, ki jih Takšno delo verjetno zahteva je ustvarila minljivost časa.“ veliko „teženja“, navsezadnje je potrebno najti ljudi, ki sploh imajo primerne fotografije? „Sprva sem pridobival stare fotografije s pomočjo prijateljev, kasneje znancev in na koncu meni čisto neznanih krajanov, večinoma iz obdobja od 1950-tih do sredine 1980-tih let. Nato sem jih fotografiral v današnjem času na podlagi „originala“, na istem mestu, z istimi ljudmi, podobno držo telesa in mimiko obraza, v enakem obdobju dneva ter letnega časa. Tako sem ustvaril zanimivo primerjavo stare in nove fotografije z razponom tudi do 50 in več let. Fotografiji sta sestavljeni skupaj, kjer je skozi čas lepo viden razvoj mesta, še bolj pa sprememba istega človeka, ki je na fotografiji ovekovečen.“ Verjetno ni potrebno poudarjati, da so „modeli“ pretežno moški, saj si le redke pripadnice nežnega spola želijo videti, kaj je iz njih naredilo pol stoletja. Ob tem se pojavljajo številna pričevanja iz takratnega obdobja, nostalgija, spomini, anekdote, družinske vezi in ganljiva srečanja nekdanjih prijateljstev iz otroških let, pa tudi obuditve nekaterih. Preko starih fotografij je možno tudi razbrati takratno življenje, delo, sobivanje ali kakršno koli povezanost z domačim krajem. V Primorskem utripu bomo skozi feljton predstavili vse doslej narejene fotografije, »Obrazi Kopra« zajemajo 75, »Obrazi Izole« pa 64 diptihov. Prvi del projekta je Zdenko Bombek predstavil na razstavi l. 2012, drugi del je prišel na vrsto lani, v pripravi pa je tudi predstavitev „Obrazov Pirana“. N.R. URARSTVO - OROLOGERIA MILOŠ STEGOVEC S.P. OBALA 114, 6320 PORTOROŽ EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV 11 Marec 2015 Jutranji koncert KOLUMNA Radio Capris in Stino v Snack Podpis Baru prebudili Obalo Portorož – Primorci so dokazali, da se jim s pravim razlogom ni težko zbuditi zgodaj zjutraj. In kaj je boljši razlog od dobre glasbe, dišeče kave in slastnih briošev?! Radio Capris, Snack Bar ter skupina Stino so pred dnevi poskrbeli za noro doživetje – pripravili so prvi jutranji koncert na Obali. Obiskovalci polnega Snack Bara so med 7.30 in 9.00 uživali ob rock glasbi, postreženi pa so bili tudi z brezplačno kavo Bar 2000 Supreme – 100% Arabica in toplimi brioši. Ob tem posebnem dnevu so Caprisovci pripravili tudi poseben jutranji program in oddajo Dobro jutro, Obala oddajali Kar se je mnogim zdelo ne- kar iz lokala. mogoče, se je tokrat uresniči- Dogodek so navzoči toplo lo. Priljubljena obalna skupina pozdravili ter predlagali, da Stino je poskrbela za čisto (p) se kmalu ponovi. Kdor ga jhe osebno prebujanje, do zadnje- prvič zamudil, si še vedno lahga kotička napolnila Snack Bar ko prihodnjič navije budilko! Žusterna in vse navzoče napol- N.R. nila z dozo pozitivne energije. Ste že imeli občutek, da si nekateri zakone pišejo sami? Meni se to pogosto dogaja. Najbolj pa me jezi, ko »veliki« nekaznovano uveljavljajo svoja, s kmečko logiko povsem skregana pravila. Včasih se resno vprašam ali so ti ljudje plod istega šolskega sistema kot mi? V preteklih dneh so me obiskali predstavniki IPF. TO je zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije. Dve prijazni gospe sta se predstavili s službenima izkaznicama. Tako vidimo v kriminalkah. Če ravno ne vprašaš in pogledaš iz svojih rok, bi sicer lahko pokazali abonma za avtobus. Majhno, nerazločno, hitro in od daleč. A nič zato, saj si a zaupamo, prijaznost in lepa beseda pa odpirata vrata zaupanja, kaj pravite? Povedali smo si nekaj besed, izmenjali mnenja in napisali sta zapisnik. Sledila je prošnja, da se na zapisnik podpišem. Nisem videl ovir. Prebral sem ga in prosil za dopolnitev, ki sta jo tudi takoj dopisali. Podpisal sem in jima povedal, da si bom na naredil kopijo za svoj arhiv. V filmu bi se v tem trenutku glasba ustavila. Skorajda panično sta mi hiteli pojasnjevati, da kopije ni dovoljeno narediti. Vprašal sem, kako bom dobil izvod dokumenta, ki sem ga podpisal in sta mi pokazali potrdilo (ne kopijo zapisnika), na polovici A4, kjer je zapisano, da sta opravili pregled. Prosim?!? To še ni vse, zapisnik naj bi mi bil na voljo za morebiten vpogled pri njih v Ljubljani. Seveda nisem pristal na to. Pa sta klicali v Ljubljano, kjer so jima zabičali, da ne smem dobiti kopije zapisnika, ki sem ga podpisal. Foto: Radio Capris Morske dobrote odslej tudi na piranskih mizah Prihaja ribarnica Valmarin Piran – Najbolj turistična slovenska občina je znova dočakala svojo ribarnico. Prostor pod občinsko stavbo na Tartinijevem trgu 2 je sameval pet mesecev, odslej pa se tam nahaja ribarnica Valmarin. Pirančanke in Pirančane je s svežimi ribami začela oskrbovati v petek, 20. februarja, sicer pa bo obratovala vsak dan od 8.00 do 12.30 oz. v poletnem času od 7.00 do 13.00. Z Valmarinom upravlja družina Kante, ki se s prodajo rib ukvarja že dobri dve desetletji. Z občino Piran so podpisali pogodbo za nedoločen čas, najem dobrih 65-ih kvadratnih metrov površine pa jih bo stal 720 evrov mesečno. Pirančani so brez ribarnice ostali septembra, ko se je podjetje Delmar znašlo v stečaju in se umaknilo z vseh svojih lokacij. Občina Piran je 12. decembra na spletni strani in v Uradnem listu RS objavila javno zbiranje ponudb za oddajo prostora. Prispeli sta dve, od katerih je bila ena nepopolna, zato je vse pogoje izpolnjevala le ponudba Valmarina. Piranski župan dr. Peter Bossman je 23. januarja sprejel sklep o dodelitvi poslovnega prostora, 11. februarja pa z novo najemnico podpisal pogodbo. (N.R.) Sem res taka sitnoba? Ni vrag, da je postalo običajno, če dobiš kopije dokumenta, ki ga podpišeš? Zakaj potem te prakse ne povzamejo še na policiji, redarstvu, upravnih enotah…si predstavljate prihranke? Oseba na drugi strani telefonskega aparata je »inšpektorici« dejala, naj raje strže zapisnik, ki sem ga podpisal in napiše novega. Kopije ne smem dobiti in pika! In tako sta tudi storili. Zdaj imajo nekje zapisnik, ki ga nisem videl, na njem pa je odkljukano, da ga nisem hotel podpisati. Laž je tako postala uradni dokument. Zavod, ki me je preiskoval, ima gotovo kakšna javna pooblastila, zato sem zadevo čivknil predsedniku vlade in z e-pismom prosil ministrstvo za upravo za nasvet, komu lahko dogodek prijavim. Do oddaje teksta v tisk ni bilo odziva. Medtem pa IPF veselo niza zapisnike v eni sami kopiji. Alex Krebelj Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip Naslednja številka izide 15. aprila. 12 Marec 2015 Rišparmin ETERICA Holistični center Čistilnica SUZI Čistilnica SUZI Obala 130, Lucija Tamara Maja Španjol s.p. Obala 130, Lucija info: 05 677 83 63 Obala info: 040 192 967130, Lucija 040 192 967 - 50% Tamara Maja Španjol M. s.p. na čiščenje bunde Velja do 15.4.2015  Cruise Ferry Center Križarjenja  Fitness FIT365 KRIŽARJENJA Adonis d.o.o. - 50% klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal na masaže pedikura in manikura Velja do 15.4.2015 depilacija FIT365, Martina Lenassi s.p. Podbeška c. 54, Koper PO VSEH MORJIH SVETA Liminjanska 94b, Lucija 5% info: 05 671 0 777 Uveljavite popust info: 041 351 971 na namestitev v kabini s kodo Putrip - 5% Popust lahko uveljavite za rezervacije do 30.03.2015 ^ CFC KRIZARJENJA Velja do 15.4.2015  Untitled-2 1 1/10/2015 4:25:44 PM TV Shopping www.tvshopping.si  Trgovina Moje nitke  Velja do 15.4.2015 Klipnet d.o.o., PE Lucija Liminjanska 96, Lucija Trgovina Moje nitke Obala 136, Lucija info: 080 35 76 info: 040 543 451 - 10% Velja do 15.4.2015 - 25% na izdelek po izbiri na vse izdelke  - 10% na vse vadbe na namestitev v kabini T: +386 5 671 0 777 E: [email protected]  Velja do 15.4.2015 13 Marec 2015 Termalna riviera za daljšo turistično sezono in kakovostno bivalno okolje Sanje ali resničnost? Piran – Na občini so nedavno prišli na dan s prostorskim načrtom termalne riviere, ki zajema območje dela Marine Portorož, gramozno parkirišče ob njej, kanal Fazan in okoliške ceste. S projektom želi piransko modro vodstvo občini zagotoviti nov gospodarski zagon ter razširiti turistično ponudbo. V času razgrnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta Termalna riviera se bo javnost lahko podrobno seznanila z ambiciozno, celovito in strateško načrtovano preobrazbo tega dela Lucije. Termalna riviera s seboj prinaša spremembo značaja območja ter preobrazbo danes zapostavljenih površin v kakovostno bivalno okolje, ob tem pa ponuja tudi priložnost za zaposlovanje občanov. Kdo bo plačal? Termalno kopališče je načrtovano kot objekt, ki bo omogočil podaljšanje turistične sezone na celo leto, hkrati pa bo občankam in občanom ponudil storitev termalnih toplic v lastnem kraju. Današnje improvizirano in prašno parkirišče naj bi nadomestila termalna riviera z veliko parkovno ureditvijo. Obstoječa parkirišča bodo premeščena ob cesto Obala, kjer bodo urejena kot peščena površina z drevoredom. Krajinska ureditev bo zakrila suhe priveze in ustvarila prijetno okolico ob središču Lucije in parku Sonce. Poleg novega termalnega kopališča bo ureditev ponudila še odprt dostop do morja za vse občane Lucije, urejen kanal Fazan, parkirno hišo ter ureditev območja suhih vezov. OPPN bo tudi uredil status zemljišč v območju, ki so že stavbna in delno pozidana. Rok za pripombe se izteče zadnji dan javne razgrnitve, torej 17. marca 2015. Na papirju je seveda vse lepo in prav, kot običajno pa se bo zataknilo pri denarju. Marina je namreč finančno povsem izčrpana s strani sumljivega tajkuna Bojana Petana, ki je njene dobičke preusmeril v svoj (večinoma bankrotirani) imperij DZS, opevano zasebno partnerstvo pa zagotovo ne pride v poštev, ker se tujci lopovske Slovenije izogibajo, medtem ko domači posamezniki oz. podjetja nimajo sredstev ali jih skrivajo v tujini. O nekdanjem “sponzorju“ lokalnih projektov Casinoju ne gre izgubljati besed, Metropol so Stane Valant & Co. že prodali, Bernardin pa je s strani slednjega v podobnem položaju kakor Marina po zaslugi Petana. Torej bomo videli, je rekel slepi gluhemu. N.R. www.primorski-utrip.si Predlog dokumenta bo javno razgrnjen v avli občine Piran in na KS Lucija od 6. februarja do 17. marca 2015. Občinski urad za okolje in prostor je 4. marca v Luciji organiziral tudi javno obravnavo dokumenta, zainteresirani pa lahko svoje pripombe in predloge še vedno Tako naj bi bila videti Lucija po izgradnji termalne riviere. Medtem se nekateri občani sprašujejo, ali takšen jeklevpišejo v knjigo pripomb. no-betonski kolos sploh sodi v pretežno spalno naselje, katerega prometna infrastruktura že zdaj poka po šivih. Predstavitev področja čustvene inteligence na interaktiven način KŠOK vabi na StreSnitev Koper – Klub študentov občine Koper (KŠOK) je ponovno pripravil projekt StreSnitev. Njegov namen je preko predavanja in delavnic udeležence na interaktiven način seznaniti s področjem čustvene inteligence v povezavi s stresom, jih spodbuditi, da se konstruktivno soočajo s prevladujočo problematiko ter jim predstaviti tehnike, ki spodbujajo učinkovito razvijanje čustvene inteligence. Srečanja potekajo vsako sredo ob 18. uri v e-Kavarni Pina v Kopru, trajala pa bodo še do 25. marca. Tematike delavnic so: samopodoba, osa- Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip mljenost, medosebni odnosi, odvijajo v okviru StreSnitve, je udeležence seznaniti z razoptimizem in čuječnost. ličnimi psihološkimi koncepti, S projektom želijo predstaviti o povezanosti teh s stresom in čustveno inteligentnost kot eno o učinkovitih načinih spoprijeod tistih značilnosti posamemanja s stresom. Skozi prakznika, ki mu omogoča, da lahtične aktivnosti, v katere bodo ko uresniči ostale potenciale udeleženci aktivno vključeni, za učinkovito življenje. Kaj je bodo pridobili znanja in veščitisto, kar dela največjo razliko med bolj in manj učinkovitimi ljudmi z isto izobrazbo, znanjem ali izkušnjami? Najpogosteje naj bi bila to ravno čustvena inteligenca, sicer pa tudi dobre zveze ali bogat oče ne škodujejo. Namen delavnic, ki se letos ne, ki jih bodo lahko nato uporabili v vsakdanjem življenju v različnih stresnih situacijah. Udeležba na predavanju in delavnicah je brezplačna ter je možna ob predhodni prijavi na elektronski naslov stresnitev@ ksok.si. (A.V.S.) 14 Marec 2015 Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (4) – Planička (Češkoslovaška/Češka) »Malo pivo« je postal velik vratar Portorož – Verjetno se razprave o najboljšem nogometašu vseh časov ne bodo zaključile do konca človeškega rodu ali vsaj do dne, ko bodo pričeli igrati roboti. Pele, Di Stefano, Maradona, Moreno..., vsak ima svoje argumente, prav tako njihovi zagovorniki. O najboljšem vratarju pa ni toliko dvomov. Med obema vojnama prideta v poštev le dve imeni: Čeh František Planička in Španec Ricardo Zamora, kasneje se jima je pridružil še Rus (oziroma takrat Sovjet) Lev Jašin. Vse ostalo so zgodbice za majhne otroke... Čeprav je nestor hrvaškega novinarstva Zvonimir Magdić pisal pravljice o predvojnih čudežih Franja Glaserja, čeprav ima Brazilec Gilmar dva naslova svetovnega prvaka, čeprav Angleži še zdaj prisegajo na Gordona Banksa, čeprav so ob prestopu Vladimirja Beare iz Hajduka v Crveno zvezdo njegovo ulico na rodnem Braču preimenovali v Cesto izdajalcev itd.. Nekaj starejših strokovnjakov, ki so videli vse na delu, se v en glas strinja, da je bil najboljši čuvar mreže vseh časov Čeh František Planička, v njegov prid pa govorijo tudi odlične obrambe na dveh svetovnih prvenstvih. Navijač Sparte pristane v Slaviji Na začetku 20. stoletja je bil srednjeevropski nogomet med najboljšimi na svetu. Češkoslovaška, Madžarska in Avstrija so spadale v sam svetovni vrh, kraljevina SHS oziroma kasneje Jugoslavija tudi ni bila daleč in zato ni nič čudnega, da so otroci v Pragi sanjali le o tem, da bi nekoč postali zvezdniki Sparte ali Slavije, ki sta tudi danes ponos češkega glavnega mesta. Seveda je tudi mali František Planička, ki se je rodil 2. julija 1904, imel podobne želje. Ker je živel v četrti Letna, kjer še zdaj stoji stadion Sparte, je že kot otrok spremljal vse treninge svojih ljubljencev in sanjaril, kako mu nekoč ne bo potrebno skakati čez ograjo, temveč bo na stadion prišel ob ovacijah gledalcev. Po nekaj letih kaljenja v nižjerazrednih klubih so se mu sanje uresničile, toda ne za dolgo. Očitno je bila doktrina o visokih vratarjih, na katero danes prisega npr. Fabio Capello, že takrat razširjena in eden od Spartinih kvazi-strokovnjakov je modro ugotovil, da „malo pivo“ (tako Čehi pravijo ljudem nižje rasti) nikoli ne bo kvaliteten vratar. Žalostni in užaljeni Planička – mimogrede, v resnici je meril za predvojne čase povsem spodobnih 172 cm – se je vrnil v svoj anonimni NK Bubeneč, toda že kmalu zatem se je zanj začel zanimati največji Spartin tekmec Slavija. Zanj so odšteli 800 kron, kolikor je takrat znašala mesečna plača manualnega delavca in začela se je velika kariera „malega piva“. Sicer ni znano, kaj se je zgodilo s Spartinim trenerjem, ki je zahteval njegov odhod, toda Slavija je dobila največjega vratarja v svoji zgodovini, Planička pa je ostal zvest temu klubu do konca svoje nogometne poti in zanj odigral kar 969 srečanj. prekrasno poletel skozi zrak, vendar pa istočasno tudi – prejel gol! Kasneje sta kajpak Higuita ali Chilavert še bolj vneto skrbela za „show“ med vratnicami. Ravno nasprotno je Planička vse podredil obrambam in športu. Ni kadil, ni pil niti piva, zaradi česar je med rojaki veljal za čudaka, Fanatični asket vedno je bil svež, med prvimi Brez nič ni nič in tega se je za- na svetu pa je tudi doumel povedal tudi mladi Planička. Kot membnost fizične priprave. smo že omenili, ni bil visoke rasti, zato je moral braniti raci- Njegovi treningi bi izmučili onalno ter vnaprej predvideva- še bika! Celo uro so ga najboljti, kaj se bo zgodilo. Ni spadal ši strelci Slavije gnali iz kota v med atraktivne paraderje, s či- kot in bojda je v tem času izvemer so predvsem južnoameri- del po 600 obramb! Zdaj levo, ški vratarji zabavali gledalce. zdaj desno... Ko je končal s Medklic: pa tudi s svojimi na- prostovoljno torturo, je navapakami! Znan je primer Argen- dno s soigralci odigral še „na tinca Fillola, sicer svetovnega dva gola“ in sicer najpogosteje prvaka iz leta 1978, ki je kot v vlogi desnega vezista, kar je vratar brazilskega Palmeirasa od njega spet zahtevalo maprijatelju fotoreporterju oblju- ksimalne napore. Kot vratar je bil lepo parado za njegov časo- sicer pretekel najmanj od vseh, pis. Obljubo je resda izpolnil, vendar so trenerji trdili, da je kondicijsko med najboljše pripravljenimi nogometaši in lahko po fizični pripravljenosti konkurira vsakemu kolegu. Večinoma se je zadrževal na liniji, toda zaradi nevsakdanje hitrosti je znal tudi bliskovito zapustiti vrata, kar je s pridom izkoriščal predvsem v dvobojih „ena na ena“. Čeprav nizek, se ni bal niti visokih skokov, kajti odriv, ki si ga je pridobil s fanatičnimi treningi, mu je omogočal (vsaj) „boksanje“ žoge tudi pri dvobojih z najboljšimi skakalci. 10.000 ljudi na Vaclavskem trgu Seveda je že kmalu pristal tudi v izbrani vrsti svoje dežele, kar je bil takrat dokaz velike kakovosti, kajti „češka ulička“ je že slovela po Evropi, na SP 1934. leta pa jo je spoznal tudi svet. Na prvem svetovnem prvenstvu v Urugvaju Čehi niso 15 Marec 2015 nastopili, na drugem pa je bilo povsem drugače. Po napovedih naj ne bi spadali v vrh in Mundial, katerega organizacijo si je – predvsem v propagandne namene – zagotovila fašistična Italija, so tudi pričeli v tem slogu. Šestnajst reprezentanc je igralo po izločilnem sistemu. Le-ta je bil že v prvem krogu usoden za južnoameriške mojstre iz Brazilije in Argentine, branilci naslova Urugvajci pa so zaradi menjave generacij menili, da so preslabi in v Evropo niti niso prišli. Poleg Planičke sta bila velika češkoslovaška aduta napadalca Puč in Nejedly, ki pa sta že na prvi tekmi proti Romunom morala pokazati vso znanje. Igralo se je na starem tržaškem stadionu Grezar, na obeh straneh pa so le z začudenjem spremljali kraško burjo, ki je divjala po igrišču. V prvem delu so z njeno pomočjo igrali Romuni in zgolj zavoljo fantastičnih obramb „malega piva“ povedli le z 1:0. V nadaljevanju so Čehi izkoristili pomoč vetra ter z veliko muko dosegli dva gola in se uvrstili med osmerico. Tam jih je čakala Švica in nova izenačena tekma, kajti Nejedly je le nekaj minut pred koncem dosegel odločilni zadetek za 3:2. V polfinalu so Čehi pokazali svojo kakovost, ko so brez težav s 3:1 odpravili Nemčijo in se uvrstili v odločilni boj proti domači reprezentanci. To je bilo presenečenje, kajti nihče ni pričakoval tako visoke uvrstitve Češkoslovaške, toda iz tekme v tekmo so igrali boljše, celotno prvenstvo pa je blestel František Planička. V finalu so bili povsem blizu „nesmrtnosti“! Prvi polčas se je namreč končal brez zadetkov, nato pa je Puč povedel goste v vodstvo. Planička je suvereno čuval svojo mrežo in Čehi so na hitro skušali doseči še drugi gol ter dokončno odločiti finalno tekmo. Zmanjkalo jim je le malo sreče: Nejedly sam kot duh strelja preko vrat, Svoboda pa je malo zatem že premagal Combija, toda zadel le vratnico. Italijani so na kolenih, ampak kot še mnogokrat kasneje so se izvlekli. Že tistega daljnega 10. junija 1934 so se jim izplačala velika vlaganja, ko je Argentinec Orsi (z nekaj kapljami italijanske krvi) deset minut pred koncem „zaplesal tango“ okoli Koštaleka in celo veliki Planička je bil nemočen. Rimski Olimpico je seveda ponorel od veselja in v podaljšku so prebujeni Italijani slavili z zadetkom Schiavia. Kljub temu je celotna Češkoslovaška slavila svoje junake. Njihova vožnja z vlakom od Planička (desno) z nizozemskim kapetanom Van Heelom 5. junija 1938 meje do Prage je trajala ves na uvodni tekmi 3. SP v Franciji, ki jo je Češkoslovaška dobila s 3:0 po dan, po poti pa so jih pozdrav- podaljšku) ljale nepregledne množice navijačev, ki so srečanje otrpli spremljali preko radijskih sprejemnikov. V glavnem mestu se je na Vaclavskem trgu zbralo Rojen: 2. junij 1904 (Praga, Avstro-Ogrska) preko 10.000 ljudi, plzensko Umrl: 20. julij 1996 (Praga, Češka republika) pivo je teklo v potokih, igralKlubi: 1923-38 Slavija (969 tekem). Prvak Češkoslovaške: ci pa so bili deležni ovacij, 1929-31, 1933-35 in 1937 kakršnih „zlatna Prahá“ do takrat še ni doživela. Reprezentanca: 1926-38 Češkoslovaška (73 tekem). 2. mesto na SP 1934 Planička je bil seveda izbran za najboljšega vratarja prvenstva, v najboljše moštvo so se naleteli na Brazilce s takrat naj- vojnih časih veliko manj meduvrstili še trije njegovi soigral- boljšim svetovnim napadalcem državnih tekem, je zbral kar ci, Nejedly je bil s petimi goli Leonidasom (o njem bomo še 73 nastopov za izbrano vrsto, najboljši strelec, Češkoslova- pisali). Tekma v Bordeauxu je največkrat kot kapetan svoje ška pa je bila dokončno vrisana bila zelo razburljiva, kajti vez- reprezentance. To je bil dolgo na nogometni zemljevid sveta. ist „selecaa“ Zeze je dobil rde- celo svetovni rekord, v češkoPopoln uspeh! či karton že v 13. minuti, malo slovaškem dresu pa ga je šele pred koncem pa sta bila zaradi 1966. leta prekosil Ladislav Nepremagan celo z zlommedsebojnega obračunavanja Novak ter kasneje sloviti Paljeno roko! izključena še Riha in Macha- nenka. Mimogrede je PlaničNajboljši svetovni vratar je do. Leonidas je v prvem delu ka „zamenjal“ kar nekaj raznastopil tudi na SP čez štiri sicer premagal Planičko, toda ličnih držav in režimov, kajti leta v Franciji. Vmes je doži- Nejedly še ni pozabil zabijati rodil se je v Avstro-Ogrski vel tudi nekaj težkih trenutkov, golov in končni izid je bil tudi kraljevini, videl ustanovitev saj mu je 1937. na srečanju v po 120 minutah igre 1:1. Kas- Češkoslovaške, preživel nemBudimpešti eden najboljših neje so zdravniki ugotovili, da ški protektorat pod Tretjim madžarskih nogometašev vseh si je Planička že v 85. minuti Reichom, spremljal vrnitev časov dr. Sarosi sam zabil se- zlomil roko, vseeno pa je še parlamentarne demokracije, dem zadetkov, gostitelji pa so 35 minut branil brez napake! potrpel pod komunisti ter Češkoslovaško premagali kar Na ponovljeni tekmi naslednji naposled v globoki starosti z 8:3. Kljub 34-im letom pa je dan so „carioce“ od prvotne- umrl v samostojni Češki brez bil Planička za naslednje sre- ga moštva poslali na igrišče Slovakov. Eden od kronistov čanje najboljših znova odlično zgolj Leonidasa in vratarja svetovnega nogometa, Jugopripravljen in to je potrdil že Walterja, prav njihovih devet slovan dr. Mihajlo Andrena prvem srečanju z Nizozem- svežih igralcev pa je v drugem jević, ki je spremljal vse posko, ko je ohranil svojo mrežo polčasu odločilo zmagovalca, membne dogodke od leta 1920, nedotaknjeno. Čehi so resda čeprav so Čehi na začetku celo je še dolgo kasneje trdil, da je slavili šele po podaljšku, toda povedli. Planička zaradi po- bil prav Planička najboljši vrana tihem so upali, da bodo spet škodbe seveda ni mogel braniti tar vseh časov. Pa čeprav ga je stopnjevali formo do konca pr- in to je bil tudi konec njegove bilo zgolj za „malo pivo“... venstva. bleščeče kariere. Boris Planinc Nato pa se je z njimi poigral Čeprav je bilo v tistih predwww.primorski-utrip.si žreb, kajti že v četrtfinalu so František Planička 16 Marec 2015 PESNIŠKI KOTIČEK 1 en pogled skozi okno ena kaplja dežja en oblak, ki osamljen lebdi v jasnini neba eno drevo, ki vztraja v veku vetrov en planet, ki srce mu nagaja v osončju svetov ena ranjena duša eno breme, ki se sprosti v eni solzi sreče utopi se suša, da se življenje prerodi Vasja Klun Tečaj klasične masaže po programu za poklicno kvalifikacijo Cena tečaja je 550 €. Možnost obročnega odplačevanja se uredi pred tečajem. UGODNOSTI do 15.3.2015 - Ob plačilu v enkratnem znesku je cena le 490 €. - V ceni tečaja so všteta tudi kosila. - Vsak kandidat, ki se udeleži tega tečaja, se lahko brezplačno udeleži osnovnega tečaja športne masaže Tečaj bo potekal 10., 11., 12., 17., 18. in 19. aprila. INFORMACIJE: splet: http://tecaj-masaze.net/ telefon: 080 23 25 e-mail: [email protected] 17 Marec 2015 Velike pliskavke območje Sredozemlja naselile pred približno 18.000 leti DNK analiza pokazala posebnost slovenskih delfinov Piran – Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so sodelovali v doslej najbolj podrobni raziskavi genetske strukture delfinov v Sredozemlju. Ta je pokazala, da se delfini iz slovenskega morja genetsko najbolj razlikujejo od vseh ostalih v Jadranu. Raziskava, v kateri so poleg slovenskih sodelovali še znanstveniki iz Italije, Hrvaške, Grčije, Izraela in Velike Britanije, je bila objavljena v znanstveni reviji Evolutionary Biology (Evolucijska biologija). Genetiki in biologi so z uporabo molekularnih metod ugotavljali sorodstvene povezave med populacijami velikih pliskavk v Sredozemlju ter dejavnike in procese, ki vplivajo na genetsko strukturo in geografsko razširjenost. Rezultati so pokazali, da so velike pliskavke območje Sredozemlja naselile po zadnji ledeni dobi, pred približno 18.000 leti. Omenje- na raziskava je prav tako prvič pokazala, da je v Sredozemlju poleg »obalnega« prisoten tudi ti. »pelaški« ali »odprtomorski« tip velike pliskavke, kar doslej ni bilo znano. mivi izsledki, ki kažejo, da so delfini Slovenije in Tržaškega zaliva edinstveni v primerjavi z ostalimi lokalnimi populacijami v Jadranskem morju, prav te vzorce pa je prispevalo društvo Morigenos. Že s tega vidika je populacijo ob slovenski obali izredno pomembno ohranjati. Poleg tega, da je raziskava pomembna za razumevanje evolucije in današnje razporeditve delfinov v Sredozemlju, so podatki o genetski populacij- O raziskavi so poročali mnoski strukturi ključnega pomena gi eminentni svetovni mediji, tudi za učinkovito varstvo vrst. med drugim Discovery News Za Slovenijo so najbolj zani- in Live Science. (A.V.S.) 18 Marec 2015 Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (2) Čas je za šparoge Portorož – Nekateri bi za “pozimsko” obdobje morda izbrali joto, toda ko pričnete srečevati sprehajalce z drobnimi šopki nečesa zelenega, kar ni konoplja in česar ne pokadijo, postane zamenjava jedilnika že skoraj nuja. Da, fritaja s šparogo – v sosednji in prijateljski Sloveniji bi rekli beluši, čeprav so po strokovnem slovarju slednji zgolj gojeni, šparglji pa rastejo divje v naravi – bo kot nalašč za ta mesec, najprej zaradi tega, da se sprehodite po prebujajoči se naravi, porabite nekaj nabranih zimskih podkožnih zalog in Foto: sparglji.net nenazadnje pripravite odlično Šparglji z jajčko kosilo, malico ali večerjo. v najslabšem primeru pač nah- na 1-2 cm dolge koščke, dokranimo psa. Osnova so kajpak ler jih je možno lomiti in sicer Tudi za vegije šparglji, dodamo še olivno od vrha do trdega dela stebla. Sestavine so na moč enostav- olje, jajca, poper, sol in po Operemo jih in zagrejemo na ne, količina pa je stvar lastne želji še domačo panceto. Kot toplem olju, da se stebelca izbire. Če bo končnega izdelka nalašč tudi za vegeterijance, ki zmehčajo, če bomo v fritajo naneslo 200 gramov “po gla- naj pač panceto izbrskajo z vi- dodali panceto, jo popečemo, vi”, ne bo nič narobe, ob (po- lico in jo preložijo na krožnik ko se šparglji malenkost pocvrejo. Na ocvrte šparglje in nesrečeno) večjih količinah pa “normalno jedočih”. so pri roki tudi lačni sosedje ali Priprava: šparglje nalomimo panceto dodamo stepena jajca. Solimo in popramo ter premešamo in cvremo, da jajca zakrknejo. Jajca pocvremo po želji, lahko so še malce tekoča ali jih popečete do trdega. Različici fritaje s šparglji sta še njeni sorodnici s peski ali bljuščem. S čim? Peski so česnovi poganjki, navadni bljušč pa je značilna istrska rastlina, vendar je manj izkušeni raje naj ne iščejo sami, kajti bojda obstaja tudi strupena verzija, ki je na pogled zelo podobna običajni. Za kakšno taščo ali ostale sovražnike svobodno mislečega liberalca je kljub vsemu lahko zelo primerna, obe fritaji pa se seveda pripravljata na enak način kot klasična s šparglji. S prilogo si ni potrebno beliti glave, saj zadošča (domač) kruh, dobrodošlo je tudi “kilo in kilo pa igra” oz. v prevodu liter vina in mineralne vode. Jasna Softić www.primorski-utrip.si 19 Marec 2015 Test gospodinjskega aparata Dizajn à la carte, tehnologija à la Bosch Če pečemo purana, telečjo pečenko ali brancina lahko s tritočkovno sondo za pečenje PerfectRoast peko zaključimo brez truda in beljenja glave s tem ali je vsebina že pečena, ali morda celo presušena. Sonda za pečenje s tremi merilnimi točkami namreč meri temperaturo mesa izjemno natančno in to nam zagotavlja odlične rezultate. Uporabimo jo lahko Pečica z natančnim Perfect- tudi v mikrovalovni pečici ali Bake senzorjem za peko ves v parni pečici. čas peke meri količino vlage Posebnost nove serije predv jedeh in samodejno regulira stavlja tudi premični ventilator, vse nastavitve. Tako ni več pot- ali 4D, kot so ga poimenovali. rebno nastavljati načina gretja, Ta nam omogoča, da jedi pečečasa priprave in temperature. mo na poljubni polici od 1 do Ob peki preprosto izberemo 4 z vedno enakim rezultatom. vrsto jedi in pritisnemo na Zasluge lahko pripišemo no»Start«. Ostalo naredi pečica. vemu ventilatorju, ki med piNove pečice Bosch nedvomno predstavljajo velik korak naprej. Serija 8, kot so jo poimenovali, tehnološko ponuja številna tipala in programe. Kombinacija obeh omogoča uporabo z njimi pridobljenih podatkov na način, da so meso, ribe, vegetarijanske jedi, pecivo ali sladice vedno uspešno pripravljene. In to tako, kot si sami najbolj želimo. hanjem spreminja tudi smer in tako enakomerno porazdeli toploto na vse nivoje. Tak način gretja zagotavlja enakomerno peko tudi na vseh štirih nivojih hkrati. Nekatere pečice Bosch nove Serije 8 imajo integrirano parno pečico ter tako združujejo prednosti klasične pečice in peke s paro. V njih lahko pripravimo sočno pečenko s hrustljavo skorjico ali odlično zapečen kruh, saj peka s parno tehnologijo ponuja številne prednosti. Serija 8 je na voljo kot klasična pečica, 2 v 1 kombinirana pečica (klasična in parna pečica, ter klasična in mikrovalovna pečica), parna pečica in mikrovalovna pečica. www.delajzame.si 20 Marec 2015 Razumevanje vinske kulture v teoriji (in kasneje tudi v praksi) Vino za telebane Portorož – V Sloveniji obdelujemo po podatkih Vinske družbe Slovenije 21.000 hektarjev vinogradov, po pričakovanjih pa bo letos v Sloveniji pridelano cca. 80 milijonov litrov vina. Značilno je, da več kot 90 odstotkov vina ostane doma, izvozimo ga le 7%. Izvoz vina je glede na pridelek in pridelavo vin razmeroma majhen, kar ostaja tudi ključno vprašanje slovenske kmetijske politike. Seveda v vsakdanjem življenju pogosto slišimo izraze, ki označujejo vino, toda kako sploh ločimo vina? Vsekakor po barvi in sicer poznamo bela, rose in rdeča vina. Nikakor ne črnih, so le rdeča vina, kar je neprimerno lepši izraz ter deluje bolj prefinjeno, predvsem od drugega (popitega) litra naprej... Po vrstah se vina delijo na mirno, peneče, biser ter likersko ali posebno vino. V Sloveniji so lahko označene s tradicionalnimi izrazi, najbolj pogosto pa so mirna vina: »vrhunsko vino ZGP«, »kakovostno vino ZGP«, »vino PTP«, »deželno vino PGO« ali »namizno vino«. Peneča vina se delijo na »vrhunsko peneče vino ZGP«, »kakovostno peneče vino ZGP«, »peneče vino PTP«, »kakovostno peneče vino« ali »peneče vino«. Biser vina so označena kot »kakovostno biser vino ZGP«, »deželno biser vino PGO«, »biser vino PTP« ali »biser vino«, likerska vina pa s »kakovostno likersko vino ZGP«, »likersko vino PTP«, »deželno likersko vino PGO« ali »likersko vino«. pa je mokro, se sprašujejo ljudje. Ta izraz deli vino glede na stopnjo neprevretega (reducirajočega) sladkorja. V praksi je vino bolj suho, če ima manj sladkorja, ki mu je ostalo med alkoholnim vrenjem. Suho vino vsebuje do 8 gramov sladkorja na liter, polsuho vino med 8 do 14 gramov, polsladko med 14 in 40 gramov, sladko pa nad 40. se uporablja za točno določena vino«, »kakovostno peneče vina kot so teran, cviček, met- vino ZGP« pa se skrajšano imenuje tudi »penina«. liška črnina... V Sloveniji imamo sicer tri vinorodne dežele: Podravska dežela z vinorodnima okolišema Štajerska Slovenija in Prekmurje, Posavska dežela z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina ter Primorska z vinorodnimi okoliši Goriška Brda, Kras, Slovenska Istra in Vipavska dolina. Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem« ali »vino PTP« označuje posebno kvaliteto vinskih posebnežev v Sloveniji, kot so to teran, cviček, metliška črnina in bizeljčan. Z pravilnikom je natančno urejena tehnologija pridelave ter predelave grozdja in vina. Osnovni izraz v razredu namiznih vin je »deželno vino s Vina si sledijo tudi po stopnji priznano geografsko oznako« kakovosti. Tako pričnemo z ali »deželno vino PGO«. namiznimi vini, vino PTP, kakovostno vino ZGP ter vrhun- Zakaj je suho? sko vino ZGP. V praksi lahko k Vina občasno nosijo tudi čutem nazivom dodamo še druge den izraz – suho. Le kako, če izraze. ki dodatno označujejo kakovost ali posebnost vina. Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom je tudi »vrhunsko vino ZGP« oziroma »eminentno«, pri čemer se tradicionalnemu izrazu lahko priključijo še naslednji dodatki: »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor«, »suhi jagodni izbor«, »ledeno vino«, »slamTri vinorodne dežele nato vino« ali »vino iz sušeneKaj pomenijo te čudaške kraga grozdja« oziroma »arhivsko tice? ZGP je vino z geografvino« ali »arhiva«. skim poreklom, kar pomeni, da izhaja iz točno določenega Tradicionalni izrazi v razredu vinorodnega okoliša. Izraz kakovostnih vin, pridelanih na PGO je okrajšava za priznano določenih pridelovalnih obgeografsko oznako, s čimer močjih, so »kakovostno vino vino pripada vinorodni deže- z zaščitenim geografskim poli. Izraz PTP pomeni priznano reklom« ali »kakovostno vino tradicionalno poimenovanje in ZGP«, čemur lahko priključije kakovostnega razreda, kar mo dodatne označbe »mlado To je bilo nekaj teorije, o kateri marsikdaj slišimo po medijih ali na raznih predavanjih, vsekakor pa spoznavanje vina pomeni, da v njem uživamo. Vino najbolje prija ob hrani. Sta nerazdružljiva prijatelja. V tem obdobju bo vsekakor prijala spomladanska lasagna, ob kateri priporočamo kozarec svežega, belega suhega vina, pa naj bo to malvazija ali chardonnay. Naredimo jo s čebulo, olivnim oljem, mletim mesom, korenjem, melancani, soljo, poprom, muškatnim oreščkom, lovorovim listom, baziliko, paradižnikom in mezgo, maslom, pšenično belo moko, manj mastnim kravjim mlekom ter sirom edamcem. Peter Boršič www.primorski-utrip.si Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip 21 Marec 2015 Akcija na prodajnem mestu Emonec v Šalari! Ob nakupu kave nad 2,50 € ena degustacija kave gratis! Emonec Kafe d.o.o., Koper Vanganelska cesta 20, 6000 Koper, tel.: 05 625 90 78, e-mail: [email protected] 22 Marec 2015 Za zdravo življenje Tradicionalna kitajska medicina Koper - Tradicionalna kitajska medicina (v nadaljevanju TKM) je edinstven sistem zdravljena, star že več kot 3000 let. V kitajski medicini bolezen pomeni porušeno energetsko ravnovesje med dvema poloma celote, ženskim principom ‘yin’ in moškim principom ‘yang’. To je razloženo z naukom o ‘yin in yangu’, z naukom o ‘petih elementih’ ter teorijo ‘qi’ in ‘meridianov’. TKM rešuje zdravstvene težave celostno, saj se posveča vzrokom, zaradi katerih je bolezen nastala, in ne samo zdravljenju simptomov. S tem upošteva, da je ves organizem medsebojno povezan, saj so notranji organi povezani med sabo, poleg tega pa je vsak notranji organ povezan z določenim tkivom, čutilom oz. telesno odprtino (npr. čvrsti organ ledvice je povezan z votlim organom mehur, s kostmi in z ušesi). Notranji organi se med seboj v določenem zaporedju stimulirajo, nadzirajo ali zavirajo ter tako tvorijo stabilno in skladno organsko celoto. Vse bolezni so po TKM posledica nepravilnega delovanja notranjih organov, ki je povezano z nepretočnostjo meridianov. Ker so notranji organi povezani s preostalimi deli telesa (npr. s tkivi), se notranje bolezni odražajo tudi na površini telesa oziroma na drugih tkivih. Zaradi teh tesnih povezav lahko zdravnik TKM s preiskovanjem zunanjih sprememb, na primer na očeh, barvi kože, jeziku, pulzu, ipd. ugotavlja delovanje notranjih organov, postavi diagnozo in določi zdravljenje. Metode zdravljenja pri TKM so akupunktura, moksibustija, uporaba vakuumskih kozarcev – ventuz, akupresura in naravna zdravila (zeliščnega in živalskega izvora). S temi metodami zdravniki kitajske medicine odpravljajo energijske blokade in poškodbe, nastale zaradi vpliva patogenih dejavnikov, kot so preobreme- večujejo, izločajo in odvajajo, medtem ko je za les značilno, da raste, se razveja, po njem tečejo sokovi, zato jetra ustrezajo elementu lesa. Notranji organi njenost, dolgotrajno čustveno stanje žalosti, strahu, skrbi in jeze ter neprimerne, prekomerne ali neustrezne prehrane, neustrezne fizične aktivnosti ipd. Poleg tega so nepretočni meridiani občutljivi na zunanje patogene dejavnike, kot sta mraz in veter, ki lahko po prizadetem meridianu pridejo tudi do notranjih organov in jih poškodujejo. Po teoriji meridianov in notranjih organskih sistemov tradicionalne kitajske medicine velja, da če qi prosto teče po meridianih in notranji organi delujejo v medsebojni harmoniji, se človek bolezni lahko izogne. Osnovni koncepti Yin/Yang telesa in hrbtna stran telesa, ter zunanjost telesa predstavljajo yang, spodnja stran in trebušna stran telesa, ter notranjost telesa pa pripadajo yin-u. Notranji organi nastopajo v parih: votli organi (debelo črevo, želodec, tanko črevo, mehur in žolčnik) so yang organi, njihovi parni yin organi pa so polni notranji organi (pljuča, vranica, srce, ledvica, jetra). Določene fiziološke funkcije telesa so bolj yang, druge bolj yin. Vse telesne funkcije, organi, tekočine in tkiva tvorijo organsko ravnotežje, ki se nenehno sproti vzpostavlja. Ko je porušeno, pravimo da v telesu pride do bolezni. Pet elementov Tudi teorija petih elementov (les, ogenj, kovina, zemlja in voda) temelji na pojmu harmonije in ravnotežja. Ti elementi so v naravi med seboj tesno povezani in tvorijo stabilno celoto, prav tako se elementi med seboj proizvajajo in stimulirajo, obenem pa tudi nadzirajo in zavirajo. Ta kompleksna teorija predvideva, da vsakemu izmed petih elementov ustreza določen notranji organ, saj delovanje notranjih organov v določenem smislu ustreza lastnostim določenega elementa. Tako jetra ustrezajo elementu lesa, srce ognju, vranica elementu zemlje, pljuča kovini in ledvice vodi. Vranica je izvor qi-ja in krvi, zemlja je izvor nastajanja in prehranjeYin/yang teorija v medicini vanja vseh živih bitij, zato vraje najbolje razumljiva v ana- nica pripada elementu zemlje. tomskih odnosih: zgornja stran Jetra se rada razširjajo in poYin (ženski princip) in Yang (moški princip) sta univerzalni nasprotujoči si sili, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita uravnoteženo in skladno celoto. Sta dinamična principa, saj se v medsebojnem odnosu neprenehoma spreminjata, preoblikujeta, vplivata drug na drugega in sta drug od drugega odvisna. Yang razumemo kot svetlo, pozitivno, aktivno in funkcionalno, dinamično načelo, yin pa kot temno, negativno, pasivno, statično načelo. Vendar ta načela še ne govorijo, da je en boljši od drugega. Za ravnotežje v telesu in okolju sta potrebna oba in njuno ravnotežje v telesu je nujno za zdravje. TKM deli notranje organe, kot smo že omenili, glede na njihove skupne značilnosti v dve skupini: čvrste in votle organe. Čvrsti organi so srce, jetra, vranica, pljuča, ledvica in osrčnik. Njihova naloga v smislu tradicionalne kitajske medicine je, da proizvajajo, hranijo in prevajajo qi, kri in telesne tekočine po telesu. Med votle organe pa spada tanko črevo, debelo črevo, želodec, žolčnik, mehur in trodelni grelec. Njihova naloga je sprejem in prebavljanje hrane in vode, absorpcija hranljivih snovi in izločanje neuporabnih snovi. Ti organi so med seboj različno povezani. Čvrsti organi med seboj in votli organi med seboj. Prav tako je vsak čvrsti organ povezan tudi s svojim odgovarjajočim votlim organom (npr. pljuča z debelim črevesom). Vsak čvrsti organ se odpira v senzorični organ (npr. pljuča v nos), poleg tega vpliva na določeno tkivo (npr. pljuča na kožo in dlake). Zaradi teh tesnih povezav lahko zdravnik TKM s preiskovanjem zunanjih sprememb ugotovi bolezensko stanje oz neravnovesje v notranjosti telesa. Energija qi Qi (biopotencial) je osnovni element stare kitajske filozofije. Qi pomeni življenjsko silo ali vitalno energijo, ki prosto teče po telesu zdravega človeka, po kanalih imenovanih meridiani. Kadar je pretočnost oslabljena, ovirana ali blokirana, človek zboli. Zato je bolezen posledica nepretočnosti in neravnovesja. Meridiani Mreža meridianov je sesta- 23 Marec 2015 vljena iz poti ali kanalov, ki prenašajo biopotencial (qi) in kri po telesu. Večji navpični in manjši vodoravni meridiani sestavljajo mrežo, ki povezuje notranjost in površino celega telesa. Meridiane so (stari) zdravniki odkrivali v procesu zdravljenja in neprestano povezovali izkušnje in povzemali dognanja in tako utrdili koncept mreže meridianov. Po več kot tisoč letih raziskovanja je postal ta koncept vodilni, ne samo pri terapijah, ampak tudi, kot osnovni koncept teorije TKM. Diagnostika Diagnostika poteka na podlagi osnovne teorije TKM: teorije glavnih notranjih organov, teorije o mreži meridianov, teorije o yin-u in yang-u, teorije o medsebojnem vplivu petih glavnih načinov delovanja (ko- vina, les, voda, ogenj, in zemlja), teorije o vzroku in poteku bolezni. Zdravnika po TKM zanima človek kot celota. Tudi človekovo slabo počutje obravnava kot bolezen, saj je to eden od znakov neravnovesja. Diagnostika temelji na merjenju pulza (tipanje radialne vene v šestih položajih), opazovanju (jezika, las, drže, oči, ipd.), poslušanju (govora, dihanja in kašljanja) in spraševanju (o subjektivnih znakih kot so utrujenost, koncentraciji, potenju, apetitu in žeji, okusu v ustih, prebavi in mokrenju, o bolečinah, ipd.). Opazuje se vse, kar se lahko opazi brez inštrumentov in poškodb bolnika. Na podlagi teh opazovanj zdravnik določi vzorec, po katerem se nato bolnika pozdravi. (se nadaljuje v naslednji številki) .SI Naslednja številka izide 15. aprila. ZDRAVNIKI TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE V kopru Kaj je tradicionalna kitajska medicina - TKM? Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura in kitajska medicinska masaža (tuina). -50% S tem letakom imate 20% popust na diagnostični pregled tradicionalne kitajske medicine T: 040 206 744 WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI PodroCja zdravljenja • Glavoboli, migrene. in zdravljenje debelosti. 24 Marec 2015 Pocˇitniške hiše in apartmaji v Sloveniji Oddajamo vaše pocˇitniške objekte • 45-letne izkušnje • 33.000 pocˇitniških objektov v 26 državah • Tiskane brošure v vecˇ kot 20-ih državah • Spletna prodaja po celem svetu • Milijoni zadovoljnih strank širom Evrope • Placˇilo najema pred prihodom gostov • Brezplacˇno oglaševanje Informacije in kontakti: Tel: 05 677 7260 / 01 777 4180 E-naslov: [email protected] 0571_1013 Poster_standard size.indd 1 19-11-2013 12:44:19 25 Marec 2015 Utripova nagradna križanka Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. 2. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov Veljavnost do: Rešite in pošljite do DARILNI BON 31. marca! 12 13 5 6 7 8 9 14 10 11 15 16 17 18 19 20 21 22 23 K R I Ž A N K A 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 1. Pravilno rešite križanko. 2. V obrazec vpišite svoje DARILNI BONpodatke. 3. Izrežite po oznakah, vstavi10€ te v kuverto in najkasneje do 31.3.2015 pošljite na naslov: KODA: Y58JYI8S Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož 4. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki Primorskega utripa. V boben za žrebanje bodo uvrščene samo pravilno rešene križanke. Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev. Telefon ali e-pošta Nagrajenci februarske križanke: 1. nagrada - Velvetisse: Zora Kozlovič, Koper; 2. nagrada darilni bon 10 evrov: Cvetka Skok, Sežana; 3. nagrada - darilni bon 5 evrov: Darko Šuštar, Koper Naslov 1 Priprava za umetno dihanje 2 Dodatno prestavno razmerje pri motorju 3 Medena rosa na listih 4 Madžarsko ime 5 Glavno mesto Nove Kaledonije 6 Bog lune pri brazilskih indijancih 7 Propadlo slovensko gradbeno podjetje 8 Osebni zaimek 9 Osmi židovski mesec 10 Največje mesto v Pakistanu 11 Amper 15 Sultanov razglas 16 Star German 18 Vrsta športnika 21 Oznaka za pospešek 25 Argon 27 Ameriška pevka Irene 28 Češki izraz za pest 29 Italijanski nogometni klub 30 Biblijski očak 31 Gostoljubnost slovenskih domov 33 Muslimansko moško ime 35 Maroge, pege 38 Ustanovitelj perzijske države 39 Sedma grška črka 42 Avtomobilska oznaka Pančeva Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. KODA: A7KAVXG5 Ime in priimek 1 Veda o romanskih jezikih 12 Izselitev ljudi zaradi vojne ali naravne nesreče 13 Odprtina za metanje sena 14 Košarkarski klub iz Soluna v Grčiji 17 Prašič 18 Velika tropska papiga 19 Identifikacija 20 Prva črka abecede 21 Astat 22 Neomejeno obdobje 23 Okrajšava za Rolls Royce 24 Danska glasbena skupina ‘.... Back’ 26 Nemška pesnica Lise 32 Začetek abecede 34 Materialnost, snovnost 35 13. črka abecede 36 Avtomobilska oznaka Italije 37 Danski fizik Hans Christian 38 Pristanišče v Nemčiji 40 18. črka abecede 41 Grška boginja nesreče 42 Vzletna steza 43 18. črka abecede 44 Predel, področje Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. 10€ Navodila za sodelovanje VODORAVNO NAVPIČNO Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. Veljavnost do: 4 V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. Veljavnost do:  3 Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. KODA: 9URLE3Z3 Darilni bon je vnovčljiv v spletni trgovini www.tvshopping.si ali pri telefonskem naročilu na telefonski številki 080 35 76. 2 Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. 10€ 3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 5 evrov 1 Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. DARILNI BON 1. nagrada: Odstranjevalnik dlak Velvetisse V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož 26 Marec 2015 27 Marec 2015 Nevrolingvistično programiranje Uspešna organizacija časa Koper - Času je treba prisluhniti. V času pa se moramo tudi prilagajati, saj nam drugi določajo osebni in skupni čas. To se še posebej dogaja v institucijah različne intenzivnosti in totalnosti v službah, v katerih služimo denar in smo zaposleni, ker nam drugi odrejajo čas. Običajno smo v službah plačani glede na čas opravljenega dela. Senzibilizacija naših občutkov za ta opisani umetni čas nam omogoča, da znamo s pravo mero uživati v prostem času, času, ki si ga sami odmerjamo in ga sami usmerjamo. Človek hodi v šolo tudi zato, da ima več časa. Gre za učenje, ki nam je v veselje, za znanje in vednost. V šolo ne hodimo samo zato, da bi več znali, več vedeli, temveč tudi zato, da znamo svoje znanje nabirati, ovrednotiti in posre- dovati drugim, da na osnovi pridobljenega znanja zaživimo tako, da imamo več prostega časa za uživanje in življenje po individualni meri. Imeti čas, imeti prosti čas pomeni privoščiti sebi materialne in nematerialne, duhovne dobrine na način, da nismo zavistni do tistih, ki imajo več časa od nas, in tistih, ki si tega časa, ki ga imamo mi, ne znajo ali morejo privoščiti in vzeti. Znati naj ne bo napuh egoista niti kompleks lenega človeka. Imeti znanje, pomeni učiti se zase, imeti več znanja ter posebnega časa zase in tudi za druge. Sodobna nevroznanost povezuje smer očesnih premikov z organizacijo časovne črte. Posameznik z običajno organizacijo očesnih premikov organizira svoj čas tako, da je preteklost na njegovi levi stra- ni ali za njegovim hrbtom. To razberemo iz njegovih nezavednih gibov, ki jih oseba uporablja, ko opisuje dogodke, ki so časovno odvisni. Prihodnost se pri posamezniku nahaja na desni ali pred njim. Ločimo dva osnovna tipa časovne črte. Časovna črta lahko poteka asociirano skozi človeško telo (in Time) v času. Kadar pa je časovna črta disociirana, poteka mimo telesa (Trough Time) jo imenujemo pregled skozi čas. Posamezniki uporabljajo časovno črto »skozi čas« ali »v času«. Prvi so pogosto zelo natančne osebnosti in se držijo dogovora. Pogosto delajo eno stvar naenkrat. Njihovo dojemanje časa je linearno v zaporedju dogodkov. Gre za način organiziranja časa, ki je prisoten v anglo-evropskem kulturnem okolju. Biološka ura, še posebeje ritem spanja in budnosti vpliva na pogosto uporabo časovne črte v času. V kulturah z vročim podnebjem je točnost manj pomembna, posamezniki pogosto opravljajo več svari hkrati. Posameznik ki deluje »v času« ima preteklost za svojim hrbtom, prihodnost pa je sestavljena iz niza nastajajočih sedanjosti (ibidem). Z metodo nevroligvističnega programiranja (NLP) vas uspešno usmerim in organiziram času: da boste točni na sestankih in drugih srečanjih, da boste uspešni v načrtovanju časa, da boste znali uživati v prostem času, da boste pravočano uresničili zastavljene naloge, da boste v načrtovanem času uresničili zastavljene cilje. Doc. dr. Beno Arnejčič 28 Marec 2015 Marec 2015 29 30 Marec 2015 Marec 2015 31