1. No category

utrip
p
i
r
ut
Poštnina plačana
pri pošti 3335 Solčava
Blagoslovljeno veliko noč
Center Rinka
Očistimo Slovenijo
Generacija devetošolcev 2008/2009
G
l
a
s
i
l
o
o
b
č
i
n
e
:: le to X
:: št ev ilk a 13
m ar ec 2010
S
o
l
č
a
v
a
Foto: Daniel Klemenšek
Foto: Uroš Acman - AV Studio
Foto utrip
Solčave
Leta 2009 je Društvo Panorama uredilo izvir in kislo
vodo speljalo po cevi, v starem zajetju se je voda ob
zajemanju skalila
Anica Klemenšek med nagrajenci akcije
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Foto: Darja Knez
Foto: Daniel Klemenšek
Solčavanke na razstavnem prostoru sejma
Turizem in prosti čas
Predstavitev Solčavskega v Milanu
Uvodnik
UTRIP
uradno glasilo občine Solčava
Spoštovani
Solčavani!
ISSN 1854-9004
Izdaja ga:
Občina Solčava
Solčava 16
3335 Solčava
telefon:
03 839 27 50
fax:
03 839 27 55
e-mail: [email protected]
Uredniški odbor:
Bernarda Prodnik
Marko Slapnik
Marta Orešnik
Fotografija na naslovnici:
Jure Poličnik
Oblikovanje in tisk:
Tiskarna Dikplast d.o.o.
Glasilo občine Solčava izhaja 4 x letno v
nakladi 200 izvodov in ga prejmejo vsa
gospodinjstva v občini Solčava brezplačno.
Na podlagi Zakona o davku na dodano
vrednost sodi glasilo občine Solčava med
Prejmite moj
iskren, topel
pozdrav! Čas
hitro mineva in že
smo pri novi, prvi
številki Utripa v
letu 2010. Čaka
nas veliko dela.
Upam, da ga
bomo s skupnimi
močmi zmogli in
si tako ustvarjali
pogoje za boljši
jutri.
Aktivnosti v
letošnjem letu je
veliko, vsega se
zaradi obilice ne
da opisati, zato le
nekaj poudarkov:
proizvode, za katere se obračunava davek
na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Tako imenovan projekt
»Turistična infrastruktura
Solčavsko«, ki vključuje
prireditveni prostor ter
parkirišče pri mrliški vežici,
je tik pred zaključkom.
Opravljen je bil tehnični
pregled, na katerem je bilo
ugotovljenih nekaj manjših
pomanjkljivosti, ki jih je
izvajalec dolžan odpraviti.
Investicija je finančno
zaključena. Seveda pa
bomo z aktivnostmi na
prireditvenem prostoru
še nadaljevali in poskušali
zagotoviti še boljše pogoje
za delovanje športnega in
kulturnega društva.
Nadaljujemo z izvajanjem
projekta »Stara, nova
Rinka«. Delo poteka po
načrtu. Po naših močeh
se bomo trudili, da
bomo investicijo tako v
gradbenem kot finančnem
smislu zaključili do prve
polovice leta 2011.
Aktivnosti na projektu
»Vas Solčava« (Zadružnik)
tečejo naprej. Soočamo
se s težavami, ker je ZKZ
Mozirje odstopila od
sodelovanja na projektu.
Računali smo na njihov
finančni vložek v naš
– javni del investicije. Za
projekt smo iz sklada za
regionalni razvoj uspeli
pridobiti 373.000,00 €
nepovratnega denarja.
Glede na omenjeno smo
zaprosili Službo vlade
za regionalni razvoj
za podaljšanje roka in
spremembo projekta.
O zadevi se intenzivno
dogovarjamo, upam, da
bomo dosegli željeno.
Vsekakor vas bomo,
spoštovani občani, sprotno
obveščali.
V načrtu razvojnih
programov smo si
zastavili nadaljevanje
urejanja parcel za
stanovanjsko gradnjo v
Medici. Parcele želimo v
letošnjem letu prodajati.
Načelno smo o ceni m2
parcele na občinskem
svetu že razpravljali.
Naše enotno stališče
je, da naj bi bila cena
predvsem za domačine
oz. za zainteresirane,
ki bi se v našo občino
preselili, ugodna. Vsekakor
nasprotujemo prodaji
parcel »za vikende«.
Zainteresirane za nakup
vabimo, da se čim prej
oglasite na občini. Seveda
bomo o omenjenem še
obveščali.
Preko možnosti t.i. javnih
del smo za dobo enega
leta zaposlili pet javnih
delavcev. Izkoristili smo
odlično priložnost, ki nam
jo je ponudil Zavod za
zaposlovanje. Delo namreč
sofinancirajo s kar 85 %.
Omenjena skupina bo
izvajala dela na področju
turistične infrastrukture,
cestne infrastrukture in
na področju komunalne
dejavnosti. Aktivnosti
bodo potekale na
celotnem območju občine.
Za zaposlene preko javnih
del bo to priložnost, da
razvijajo svoje talente,
za občino pa racionalna
odločitev in velik prispevek
k urejenosti in podobi
kraja, kakršno želimo.
V življenje« spravljamo
režijski obrat naše občine,
ki skrbi za vodovod,
čistilno napravo… Morali
se bomo prilagoditi
zakonodaji, ki ureja to
področje.
V tokratnem Uvodniku
sem omenil le nekaj
naših aktivnosti. Vsega
je veliko. Trudimo se,
da bi razvoj potekal v
dobro vseh občanov.
Dobronamerno delo je
seveda obremenjeno
tudi z napakami, ki so
sestavni del življenja,
vendar z dobro voljo
in sodelovanjem vas,
spoštovani občani,
»vlečemo voz naprej«.
Vse dobro!
Župan:
Alojz Lipnik
Voščilo
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujemo
Jezusovo vstajenje od mrtvih. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post,
na veliko soboto se blagoslovijo – žegnajo jedila, ki se pojedo na nedeljsko jutro.
Meso simbolizira kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje,
potica pa krono. Praznik sam ima korenine tudi ali predvsem v starih poganskih
navadah, ko so praznovali prihod pomladi.
Želimo vam veselo velikonočno praznovanje.
Uredniški odbor
Povzetek zapisnika 20. seje
Občinskega sveta dne 15. 10. 2009
Bernarda Prodnik
Svetniki so na seji
obravnavali Odlok o
koncesiji za opravljanje
lokalne gospodarske javne
službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov na
območju občine Solčava.
Sprejetje dveh odlokov na
prejšnji seji je bil pogoj
za obravnavo in sprejem
predlaganega odloka. S
tem odlokom se določi
predmet in pogoji za
podelitev koncesije v zvezi
z izvajanjem podeljene
koncesije. Občinski svet se je
izrekel za sprejem odloka. V
nadaljevanju so obravnavali
tudi Predlog odloka o
podelitvi koncesije za
izvajanje gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov na
območju občine Solčava.
Občinski svet je imenoval
Polono Krivec za direktorico
javnega zavoda Center
Rinka. Župan in svetniki
so ponovno razpravljali o
Uredbi o regijskem parku
Kamniško - Savinjske Alpe
ter predlagali, da se občane
ponovno obvesti, da podajo
pripombe na uredbo,
dogovorili pa so se tudi za
izredno sejo Občinskega
sveta. Ta je bila 26. oktobra.
Na seji so svetniki oblikovali
stališča do predlagane
uredbe.
Svet je pooblastil NO
Občine Solčava, da pregleda
pravilnost postopkov
podjetja Energetika in o
tem izda pisno poročilo.
Obravnavali so tudi potek
projektov TIS, Rinka, Vas
Solčava in komunalnega
opremljanja, kabliranja in
drugih manjših projektov.
Pod točko pobude in
vprašanja so razpravljali
o zimskem pluženju,
odvodnjavanju travnika pri
Skalarju, divjega kampiranja
ter odlaganja odpadkov.
Pod točko razno so svetniki
obravnavali prekomerno
nabiranje gob in o možnih
ukrepih za ublažitev tega
problema.
Povzetek zapisnika 21. seje
Občinskega sveta dne 18. 12. 2009
Bernarda Prodnik
Svetniki so obravnavali
predlog Odloka o
ustanovitvi organa
skupne občinske uprave
»Medobčinska inšpekcija,
redarstvo in varstvo okolja«.
S strani Službe Vlade RS
za lokalno in regionalno
politiko je bil vsem
organom skupnih občinskih
uprav posredovan vzorec
odloka z namenom, da se
obstoječi odloki uskladijo
po vzorcu. Uskladitev s
predlaganim vzorcem in
potrditev na občinskih
svetih občin ustanoviteljic
je pogoj za povračilo
stroškov in sofinanciranje
posameznih nalog občinske
uprave, ki se opravljajo
skupno. Svetniki so po krajši
razpravi sprejeli ta odlok.
S predlaganim vzorcem je
bilo potrebno uskladiti tudi
Odlok o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave
»Urad za okolje in prostor
SA ŠA regije«. Po obravnavi
predloga odloka so svetniki
potrdili tudi ta odlok. V
nadaljevanju so obravnavali
predlog Odloka o območju
zakonite predkupne pravice
občine Solčava. S tem
odlokom občina uveljavlja
splošno predkupno pravico
na nepremičninah na
celotnem območju poselitve
in na območjih obstoječih
oziroma predvidenih
infrastrukturnih omrežij in
objektov izven poselitvenih
območij. Odlok se nanaša
na prodajo stavbnih parcel.
Po razpravi so svetniki
omenjeni odlok sprejeli.
Obravnavali so tudi predlog
Zaključnega računa občine
Solčava za leto 2008 in ga
po razpravi tudi sprejeli.
Svetniki so izdali predhodno
soglasje Ani Lamut za
vršilko dolžnosti direktorice
javnega zavoda Knjižnica
Mozirje za obdobje od 1.
12. 2009 do 30. 11. 2010.
Seznanili so se z odstopno
izjavo Polone Krivec z
mesta v.d. direktorja
javnega zavoda Center
Rinka in imenovali novega
v.d. direktorja Marka
Slapnika. Sprejeli so novo
ekonomsko ceno vrtca za
leto 2010. Cena polnega
programa kombinacije
2-6 je od 1. 1. 2010 dalje
309,22 €, cena skrajšanega
programa kombinacije
2-6 je 278,30 €. Potrdili so
vrednost točke za uporabo
stavbnega zemljišča
v letu 2010, ki znaša
0,00147059538717 €.
Obravnavali so potek
aktualnih projektov.
Potrdili so Pravilnik o
tarifnem sistemu za obračun
storitev gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov
ter odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov na
območju občine Solčava.
Potrdili so tudi dokument
Investicijski program
»Temelji trajnostnega
razvoja Solčavskega«.
Sprejet je Pravilnik o enkratni
denarni pomoči ob rojstvu otroka v
občini Solčava
Občinski svet občine
Solčava je na 22. redni
seji dne 4. 3. 2010 sprejel
Pravilnik o enkratni
denarni pomoči ob rojstvu
otroka. Pravilnik ureja
dodeljevanje enkratne
denarne pomoči, določa
upravičence, višino
pomoči, pogoje za
pridobitev pomoči ter
postopek za uveljavljanje
enkratne denarne pomoči
ob rojstvu otroka. Pravico
do enkratne denarne
pomoči uveljavlja
upravičenec s pisno
vlogo na predpisanem
obrazcu, ki ga upravičenec
dvigne na sedežu
občine, na razpolago pa
je tudi na spletni strani
Občine Solčava, kjer je
objavljen tudi pravilnik.
Vlogo upravičenec
odda najkasneje v šestih
mesecih od otrokovega
rojstva.
Občinska uprava
Obvestilo
Prostovoljno gasilsko
društvo Solčava oddaja
v najem stanovanjske
prostore v Gasilskem domu
Solčava.
Kandidati naj svoje prošnje
oz. vloge pošljejo po pošti
na naslov: PGD Sočava,
Solčava 8, 3335 Solčava
do 15. aprila 2010.
Kandidati bodo na podlagi
prispelih vlog obravnavani
po kriterijih, ki jih bo
določil upravni odbor PGD
Solčava.
Vse dodatne informacije
na tel. št. 041 783 554
(Grega Preprotnik).
Upravni odbor PGD
Solčava
Javni razpis za dodelitev finančnih
sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva
in podeželja v občini Solčava v letu 2010
Obveščamo vas, da je
objavljen Javni razpis
za dodelitev finančnih
sredstev za ohranjanje
in razvoj kmetijstva in
podeželja v občini Solčava
v letu 2010. Razpis in
razpisna dokumentacija
sta objavljena na spletnih
straneh občine Solčava
http://www.solcava.si/,
lahko pa dokumentacijo
dvignete tudi v občinski
upravi občine Solčava. Rok
za oddajo vlog je 30. april
2010.
Občinska uprava
Gradbene parcele v Medici
Letos bodo na razpolago
prve komunalno urejene
parcele v Medici.
Vse zainteresirane
pozivamo, da svojo
namero o nakupu parcele
pisno ali osebno sporočite
na Občino Solčava do 15.
aprila 2010.
Občina Solčava
Varnost premoženja in analiza stanja
varnosti na območju občine Solčava
v letu 2009
Vili Bezjak, komandir policijske postaje
Policijski inšpektor I
Policisti Policijske
postaje Mozirje
opažamo pri
svojem delu na
območju Zgornje
Savinjske doline
in s tem tudi v
občini Solčava
pomanjkanje
samozaščitnih
ravnanj občanov,
saj se kljub
opozarjanju še
vse prevečkrat
zgodi, da občani
pustijo vrednejše
predmete
(kolesa, kolesa
z motorjem)
nezavarovane,
prav tako pa so v
vozilih na vidnem
mestu puščene
denarnice,
torbice ali druge
vrednejše stvari,
kar storilci
kaznivih dejanj s
pridom izkoristijo.
Občani prav tako puščajo
odklenjene stanovanjske
hiše ali pa pustijo ključe
na običajnih mestih,
kjer jih storilci kaznivih
dejanj zlahka najdejo, in
jim tako močno olajšajo
delo. Vse pogostejše pa
so tudi goljufije in tatvine,
ki jih izvršujejo osebe,
ki po osamljenih hišah
in kmetijah ponujajo v
prodajo različne predmete,
pri tem pa izkoristijo
nepazljivost in naivnost
prebivalcev in jim odtujijo
denar ali pa jim prodajo
predmet oziroma napravo,
ki ne deluje oziroma nima
nobene vrednosti. Zaradi
navedenega opozarjamo
občanke in občane, da
primerno zavarujejo svoje
imetje in ne nasedajo
različnim goljufom, ki se
pojavljajo na vratih ter
ponujajo ugoden nakup
naprav in predmetov.
Žal pa je v Zgornji
Savinjski dolini razširjeno
uživanje alkoholnih pijač,
kar se odraža tudi v
varnosti cestnega prometa.
Alkohol je pomemben
dejavnik za povzročitev
prometnih nesreč,
zlasti tistih z najhujšimi
posledicami. V zadnjih
letih je na območju
celotne Slovenije vsako
tretjo prometno nesrečo s
smrtnim izidom povzročil
vinjen voznik. V letih od
osamosvojitve Slovenije je
tako v prometnih nesrečah,
ki so jih povzročili
alkoholizirani vozniki,
umrlo več kot 2100 ljudi.
Zaskrbljujoča je tudi
stopnja alkoholiziranosti
povzročiteljev prometnih
nesreč, ki že več let
zaporedoma znaša več kot
0,80 miligrama alkohola v
litru izdihanega zraka (več
kot 1,60 grama alkohola na
kilogram krvi – promilov).
Ni dvoma, da so izjemno
nevarni vozniki z velikimi
koncentracijami alkohola,
zato so spremembe
Zakona o varnosti
cestnega prometa, ki je
bil sprejet leta 2008, z
višjimi globami, možnostjo
odvzema prostosti in ne
nazadnje zaseg in odvzem
vozila, usmerjene prav v
zmanjševanje njihovega
števila. A kljub temu to
ne pomeni, da je za varno
sodelovanje v prometu
sprejemljivo uživanje
alkohola in vožnja. Meja
0,24 mg alkohola v litru
izdihanega zraka ali 0,5 g
alkohola v kilogramu krvi
ni splošna pravica, saj se
že pri nižjih koncentracijah
zmanjšujejo vozniške
sposobnosti. Alkohol je
legalna droga, ki vpliva
na voznikovo ravnanje
tudi pri majhnih količinah.
V raziskavah je bilo
ugotovljeno, da že s prvim
kozarcem alkoholne pijače
začnejo slabeti vozniške
sposobnosti, podaljšuje se
reakcijski čas in povečuje
se število napačnih
odločitev. Pri 0,24 mg/l
voznik slabše zaznava
rdečo luč, podaljša se
reakcijski čas, nepravilno
ocenjuje razdalje in se
pogosto napačno odloči.
Samo spočit, trezen
in zbran voznik lahko
pravočasno in pravilno
ukrepa.
Poleg alkohola moramo
povečani verjetnosti
povzročitve prometne
nesreče pripisati tudi
ostalim drogam in
psihoaktivnim snovem.
Alkohol, mamila ali
psihoaktivne snovi
povzročijo podaljšanje
reakcijskega časa in
pogosto napačne
odločitve. V Sloveniji velja
popolna prepoved vožnje
za voznike, ki bi pred ali
med vožnjo uživali droge
ali druge psihoaktivne
snovi. Med psihoaktivne
snovi sodijo zdravila,
označena z rdečim
trikotnikom, ki s svojim
delovanjem zmanjšujejo
vozniške sposobnosti.
Na območju občine
Solčava smo v letu 2009
obravnavali 2 (1) prometni
nesreči. Od tega je bila
ena nesreča z lahkimi
telesnimi poškodbami
in druga s hudimi
poškodbami. (Podatki
v oklepajih so za enako
časovno obdobje v letu
2008.)
Vzroka prometnih nesreč
sta bila nepravilen premik
z vozilom in nepravilna
stran vožnje.
Na območju občine
Solčava smo v letu 2009
obravnavali 2 kaznivi
dejanji, v letu 2008 pa 5.
Obe kaznivi dejanji sta bili
s področja premoženjskih
deliktov, in sicer tatvina in
velika tatvina.
S področja javnega reda
in miru nismo obravnavali
nobenega prekrška. V letu
2009 smo tudi obravnavali
en dogodek.
Uspešno in varno leto
2010 vam želijo policisti
PP Mozirje.
Center Rinka – Zavod za turizem in
trajnostni razvoj Solčavskega
Marko Slapnik
Zavod Center
Rinka je
občina Solčava
ustanovila v
lanskem letu,
letos pa začenja
z aktivnim
delovanjem. Kot
že ime pove, bo
zavod deloval
na področju
turizma in razvoja
Solčavskega.
Trajnostni razvoj
Solčavskega je pri
tem mišljen kot
preplet socialnih
in družabnih
aktivnosti,
kulturnih
dogodkov,
ohranjanja
dediščine,
varovanja okolja
ter razvoja
domačih tržnih
izdelkov in
storitev.
Center Rinka bo s svojimi
aktivnostmi spodbujal
medsebojno druženje
domačinov, športne
in kulturne dogodke,
turistične prireditve,
razvoj turistične ponudbe
v povezavi z okoljem,
razvojno varstvo naravne
in kulturne dediščine,
ohranjanje čistega in
zdravega okolja ter
pripravo in povezovanje
domačih izdelkov in
storitev za nadaljnje
trženje. Zavod bo upravljal
s turistično infrastrukturo v
občinski lasti, sem spadajo
prireditveni prostor in
sprehajalne poti okrog
Solčave, kmalu pa se bo
temu pridružila tudi nova
Rinka.
Namen delovanja Centra
Rinka je povezovati že
obstoječe aktivnosti in
dogodke posameznih
društev, podjetij ali
posameznikov in
pomagati pri izvedbi,
če bo za to obstajal
interes organizatorjev.
Namen povezovanja je
v lažji izvedbi aktivnosti
in v povečanju učinka
posameznih dogodkov,
kot so na primer turistični
in kulturni dogodki na
Solčavskem. Namen
10
povezovanja pa je tudi
v usklajevanju različnih
interesov uporabnikov
določenega prostora, na
primer prireditvenega
prostora.
Zavod bo sodeloval z
občino, domačimi podjetji,
društvi in zunanjimi
partnerji pri prijavah na
razpise in pridobivanju
finančnih sredstev za
potrebe razvoja in
izboljšanja kvalitete
bivanja na Solčavskem.
Tako smo v januarju že
sodelovali pri prijavi
na mednarodni razpis
z namenom socialnega
in kulturnega razvoja
Solčavskega v povezavi
z Železno Kaplo in Črno
na Koroškem. Rezultati
razpisa še niso znani.
Če bo prijava uspešna,
se bomo o predvidenih
aktivnostih, možnostih in
potrebah nadalje uskladili
s solčavskimi društvi in
drugimi zainteresiranimi
domačini.
V Centru Rinka se
ukvarjamo z zagonskimi
aktivnostmi novega
zavoda, poleg tega pa
smo že aktivno sodelovali
pri dogodkih, namenjenih
spodbujanju turizma na
Solčavskem. V povezavi
z nazivom Evropska
destinacija odličnosti
2009 smo koordinirali
predstavitev Solčavskega
na turističnem sejmu v
Riminiju (Italija), v okviru
Zgornje Savinjske doline
smo januarja zastopali
Solčavsko na turističnem
sejmu TIP v Ljubljani, v
februarju smo pripravili
predstavitev Solčavskega
na slovenskem večeru
v okviru milanskega
turističnega sejma (Italija),
v sodelovanju s Slovensko
turistično organizacijo
smo pripravili posebno
študijsko turo za nemške
novinarje z minimalnim
onesnaževanjem, gostili
pa smo tudi novinarje
mednarodno priznane
založbe tiskanih turističnih
vodnikov in turistične
revije Lonely planet.
Program dela Centra
Rinka je v usklajevanju
z ostalimi akterji na
Solčavskem. Vabljeni
ste vsi zainteresirani,
da podate vaše pobude
za aktivnosti na zgoraj
opisanih področjih.
Za lažje usklajevanje
posameznih aktivnosti in
lažje prijave na prihodnje
razpise vas prosimo, da
vaše pobude, želje in
interese sporočite na
Center Rinka, Darji ali
Marku. Pričakujemo vas
vsak delavnik med 8. in
15. uro v prostorih občine
Solčava, od maja dalje pa
tudi v TIC-u v Solčavi.
Biseri ob solčavski Panoramski cesti
ŽELEZNA KISLA VODA
Martina Poličnik za Društvo Panorama
Izvir železove kislice
je zagotovo ena od
solčavskih zanimivosti,
saj na Slovenskem
takšnih mineralnih vod ne
najdemo.
Najstarejši zapiski o tej
kislici so izpod peresa dr.
Rolerja (1856), cesarsko
kraljevega geognostika,
ki je potoval po teh krajih
in proučeval naravo in
znamenitosti.
Opiše jo vzporedno s
sorodnimi vodami onkraj
Olševe, v Beli, tako zvano
»Stahllkvele«.
Hkrati objavi prve zamisli
za klimatsko zdravilišče za
pitne in druge kure. Tudi
dr. J. Frischauf leta 1877
pri opisu Savinjskih Alp
navaja kislo vodo…
Zanimanje za Logarsko
dolino in Solčavsko
je pokazalo kar nekaj
11
znanstvenikov in
raziskovalcev različnih
smeri: botaniki, zoologi,
geologi, pa tudi potopisov
ne smemo zanemariti.
Raziskavo železove
mineralne vode je
novembra 1981 na pobudo
Raziskovalne skupnosti
Občine Mozirje vršil
prim. prof. dr. Janez
Kraševec, zdravnik in dr.
balneoloških znanosti.
Urejanje sekundarnega zajetja
oblika dovajanja železa
v telo, saj hitro deluje
v biokemičnih procesih
telesa in draži tudi tkiva, ki
proizvajajo krvne celice.
Že sloviti zdravnik iz
srednjega veka Paracelsus
je v 16. stoletju opisal
zdravljenje slabokrvnosti
s pitjem železovih
mineralnih vod.
Smisel pitja je, da pomaga
organizmu k izboljšanju
zdravstvenega stanja
in kondicije telesa,
okrevanju po prestani
bolezni, po krvavitvah,
težjih operacijah, pri
kronični izčrpanosti zaradi
slabokrvnosti.
Na podlagi izkušenj
z nekaterimi tujimi
mineralnimi vodami bi
bilo koristno pitje naše
vode tri do petkrat dnevno
po 3 do 4 dl, oziroma
1,5 l ob primerni, zdravi,
biološko neoporečni in z
beljakovinami bogati hrani.
Izdelava ograje
12
Kot veste, se izvir ŽELEZNE
KISLE VODE (Klemenče
kisle vode, Krofičeve
kisle vode) nahaja ob
Panoramski cesti.
Zajetje je bilo izdelano
pred 100 - 150 leti, in sicer
na mestu izvira.
Zaradi rekonstrukcije
oziroma gradnje ceste
je bil izvir ogrožen od
hudournika v bližini.
Domačini smo se zavedali,
da je železova kislica
za Solčavsko izrednega
pomena.
Društvo PANORAMA si
je s pooblastilom lastnice
zemljišča pridobilo
dovoljenje za posege na
tem delu.
Posvetovali smo se z
Zavodom za varstvo
naravne dediščine, pod
katerega ta izvir kot
naravna dediščina tudi
spada.
Predlagali so nekatere
Foto: Martina Poličnik
Balneokemična analiza je
pokazala vsebnost kalcija
47,4 mg/l, magnezija
14,6 mg/l in železa 20,6
mg/l. Od anionov je
vodilni hidrogenkarbonat
269 mg/l, le nekaj je
klorida, 1,2 mg/l.
Prostega ogljikovega
dioksida(CO2) je 1760
mg/l, kar jo uvrsti v
mineralno kislico tudi po
mednarodni klasifikaciji,
pH je 5,3.
Ostale mineralne sestavine
pa so v minimalni količini.
Mnenje Centra za razvoj
in znanstveno raziskovanje
mineralnih vod je: »Voda
iz vrelca pod Olševo
je povsem specifična
železova mineralna voda,
tipa kalcij-magnezijhidrogenkarbonat, ki
je v Sloveniji še nismo
zasledili… Lahko jo
označimo kot »železovo
kislico«.
Pitje železove mineralne
vode je najbolj naravna
Foto: Martina Poličnik
Strokovni posvet pred montažo
ureditve neposredno ob
izviru.
Mnenje ZRSVN je bilo, da
se s sanacijo obstoječega
stanja ob izviru izboljšajo
neustrezni detajli in
preprečijo nadaljnje
poškodbe na naravnem
spomeniku. Hkrati pa bi
se preprečil večji odvzem
vode.
Kot predsednica Društva
Panorama sem se obrnila
po nasvet in pomoč na
Geološki zavod Slovenije.
Na podlagi ogleda in
zahtev ZRSVN OE Celje so
predlagali rekonstrukcijo
zajetja.
Pripravili so projekt.
Geografski inštitut
Antona Melika je pripravil
strokovne podlage,
izhodišče za celostno
ureditev kisle vode
(elaborat):
-izvir kisle vode kot objekt
naravne dediščine
-ožje in širše vplivno
območje
-naravnogeografski
dejavniki območja
-kamnine
-relief
-vodovje
-podnebje
-prst
-rastlinstvo
-raba tal
-mreža poti
-predlog za naravoslovno
pot
-itd.
Predstavnik GeoZS je bil
hidrolog g. Zmago Bole,
ki je tudi ves čas sodeloval
z domačim izvajalcem
Medardom Šumetom,
tako da so bila dela ves
čas pod strokovnim
nadzorom. Osnovni namen
rekonstrukcije je bil zajetje
zapreti pred zunanjimi
vplivi, uporabiti naravne
materiale in dvigniti
gladino vode v zajetju.
in zavarovano pred
vremenskimi in ostalimi
vplivi, sekundarno zajetje
pa je praktični okras v
naravi.
Primarno in sekundarno
zajetje sta med seboj
povezani.
Iztok je občasno prekinjen
zaradi zračnega mehurčka,
kar je tehnični problem
in ga bo potrebno v
prihodnosti rešiti. Po
mnenju hidrologa bo
potrebno izvir stalno
nadzirati, ker je to »živa«
zadeva.
S kasnejšimi meritvami
pretoka na iztočni cevi
smo ugotovili povečanje
iztoka v korist zajetja.
Opravljene so bile analize
Zavoda za zdravstveno
varstvo.
Laboratorijski parametri
so pokazali poleg
ostalega vsebnost železa
20 mg/l, pH vrednost
5,57, prisotnost nitratov
Prva rekonstrukcija ni bila
in nitritov pa daleč pod
uspešna, kar se je pokazalo dovoljeno mejo. S tem je
po prvi zimi zaradi zmrzali, bil naš cilj zaščite izvira
zaradi razžiranja pH
dosežen!
kislo agresivne vode, pa
tudi zaradi radovednosti
Poleg teh del je bilo
nekaterih obiskovalcev,
urejeno parkirišče,
ki so preizkušali trdnost
dostop - pešpot do
zajetja. Odločili smo se za izvira (prilagojena tudi
ponovno rekonstrukcijo.
invalidskemu vozičku),
cesta in odlagališče
Prvo zajetje je bilo
za posekan les, lesena
odstranjeno.
ograja ob parkirišču in ob
poti do izvira, klop, brv,
Narejeno je bilo novo
primarno zajetje, pokrito
obnovljena smerna tabla…
13
Veliki stroški, ki so pri tem
nastali, bi bili še večji,
če ne bi bilo vključeno
ogromno prostovoljnega
in brezplačnega dela (npr.
odstranitev stare lesenine,
pomoč pri postavitvi
ograje, čiščenje okolice,
brezplačne malice, kosila,
dostava ogromno ilovice,
nabiranje prodnikov za
primarno zajetje, podarjeni
lesni sekanci in brezplačni
prevoz le-teh itd.), za kar
se vsem sodelujočim v
Društvu Panorama lepo
zahvaljujem.
Za Dneve turizma 2009
nam je uspelo izdati 6.
knjižico v zbirki Biseri
ob solčavski Panoramski
cesti z naslovom ŽELEZNA
KISLA VODA, katere
predstavitev je bila
na kmetiji Klemenšek.
(Knjižico lahko dobite
pri Društvu Panorama.)
S svojim predavanjem
in predstavitvijo svojega
strokovnega dela o
raziskavi železove
kislice nas je počastil
prim. prof. dr. Janez
Kraševec, zdravnik in dr.
balneoloških znanosti.
Njemu gre tudi največja
zasluga, da je zadeva prišla
do svojega zaključka.
Velika škoda je, da
Solčavani tega obiska
nismo bolj izkoristili.
Želim si, da bi nam
Solčavanom bila ŽELEZNA
KISLA VODA v ponos,
da bi nam služila pri
ohranjanju in krepitvi
zdravja, da bi nas čim
večkrat osvežila in
odžejala.
NA ZDRAVJE!
Viri:
Arhiv Društva Panorama
Stroški ureditve izvira kisle vode
Geograf. strok. podlage za
celostno ureditev izvira kisle vode.. .................................................... 1000 €
27. 3. 08
Hidrolog.. .................................................................................................913 €
16. 7. 08
Izdelava projektne dokumentacije
za parkirišče.. .......................................................................................... 480 €
16. 7. 08
Pot in parkirišče.. ................................................................................... 1740 €
9. 9. 08
Ureditev izvira
Utrjevanje z glino
Nabava materiala.. ................................................................................ 2500 €
6. 6. 09
Ograja, klop, brv.................................................................................. 1600 €
13. 5. 09
Hidrolog.. ................................................................................................ 300 €
30. 5. 09
Knjižica o kisli vodi................................................................................ 980 €
3. 9. 09
Prevod.. ................................................................................................... 186 €
11. 6. 09
SKUPNO.. ................................................................................. 9699 €
14
Poročilo o delu TD Solčava
za leto 2009
Darja Knez, Turistično društvo Solčava
Turistična pisarna je v letu
2009 pričela z delom meseca
junija. Odprta je bila vsak
dan od 8.00 do 15.00 ure, v
času glavne sezone, od 15.
julija do 15. avgusta pa od
7.00 do 18.00 ure.
Turisti, ki obiščejo pisarno,
želijo predvsem informacije
o Solčavskem in možnostih
preživljanja prostega
časa. Poleg tega jih veliko
povprašuje tudi po turističnih
kartah in ostalih publikacijah
ter seveda o možnostih
nastanitve na Solčavskem.
Obisk pisarne je bil dober.
Trudimo se za čim boljšo
založenost s prospektnimi
materiali, raznimi knjigami
o Solčavskem in spominki.
Pozvali smo tudi vse
turistične ponudnike
Solčavskega, da lahko
prinesejo svoj propagandni
material, ki ga lahko dobijo
turisti sedaj tudi v TIC-u.
12. 6. 2009 smo bili prisotni
na Klemenčem, kjer je
potekala podelitev priznanja
Eden, o katerem ste lahko
brali že v prejšnjem Utripu.
Še isti dan popoldne smo
sodelovali na POLETNI
ZgODBI Zgornje Savinjske
doline (ZSD), ki je potekala
na Ljubnem. Nosilec projekta
je bil LAS - društvo za razvoj
podeželja ZSD.
POLETNA ZgODBA je
preplet glasbe, turističnega
dogajanja in vsakdanjega
življenja v Zgornji Savinjski
dolini. Prvi del projekta
je bil uvod v turistično
sezono ZSD. Pripravlja ga
Koordinacijska skupina
za turizem ZSD, v kateri
sodelujemo tudi mi.
Na prireditvenem prostoru
je bila postavljena
Zgornjesavinjska vas,
povezana z leseno potjo, ki
je simbolizirala povezavo
ljudi, turističnih aktivnosti in
naravnih danosti doline ob
zgornjem toku Savinje.
Pričeli smo z izdajo kataloga
za celo ZSD ter objavo na
skupni spletni strani. Katalog
je izšel januarja 2010, prav
tako je bila dokončana tudi
spletna stran..
Dne 5. julija 2009 smo s
pomočjo Mohorjeve družbe
in Alenke Veber organizirali
že tradicionalni 8. pohod
Po poteh Robanovega
Joža. V sodelovanju s
Francijem Robanom,
Kulturnim društvom Franc
Herle Solčava, Solčavskimi
pevkami, cerkvenim pevskim
zborom in z otroki iz OŠ
Solčava smo priredili res
lep program. Le-tega je
obiskalo tudi veliko število
15
tujih obiskovalcev, ki so se
udeležili pohoda. V veliko
pomoč so bili tudi solčavski
gasilci, ki so poskrbeli za
ureditev prometa.
Zadnji vikend v juliju pa so
se pričeli tradicionalni 17.
solčavski dnevi. Program
smo pripravili za ves teden,
v njem pa ni manjkalo
kulturnih prireditev, športnih
prireditev, zabavnih iger,
vodenj, pohodov, zabave z
glasbo ter možnosti ogleda
razstav:
- razstava o Potočki zijalki
in razstave Zdravje
bolnikov – ljudsko
zdravilstvo
- razstava filcanih izdelkov
- razstava ročnih del v
dvorani in lovska razstava
v Lovskem domu
-Atelje Majnik – možnost
ogleda ateljeja
- Pravljični gozd za otroke
-Ogled etnološke zbirke
starih kmečkih orodij
in ogled multivizijske
predstavitve kmetije
Klemenšek
Ob tej priliki bi se radi
zahvalili vsem solčavskim
društvom, gostinskim
ponudnikom, g. Vikiju Košcu
in otrokom z oratorija, g.
Jozefu Debetsu za razstavo
metuljev, Jožici Jezernik
in Barbari Prodnik za
razstavo zdravilnih zelišč,
vsem ženskam, ki so bile
dežurne na razstavi, vsem
razstavljalcem, aktivu
kmečkih žena, vodnikom,
Renati Roban za odlično
pripravljeno otroško
delavnico ter ostalim
posameznikom, ki so
kakorkoli pomagali, da smo
izvedli dneve turizma na
solčavskem.
Veseli bomo takšnega
sodelovanja tudi za naprej.
folklorne skupine KUD-a
ZLATIBOR iz Čajetine.
V letu 2009 smo sodelovali
tudi na dveh sejmih, na
obrtnem sejmu v Celju in v
Riminiju v Italiji, kjer smo
predstavljali Eden destinacijo
Solčavsko.
S prodajo spominkov smo
31. oktobra sodelovali tudi
v Pravljičnem gozdu, kjer
je potekal program »Noč
čarovnic« z delavnicami
za otroke, obiskom
tetke jeseni in jesenskim
sejmom domačih izdelkov
Solčavskega.
Ob svetovnem dnevu turizma
smo 27. septembra gostili
plesalce, glasbenike in pevce
Moja dežela - lepa in
gostoljubna 2009
Darja Knez, Turistično društvo Solčava
Turistična zveza
Slovenije pod častnim
pokroviteljstvom
predsednika republike
dr. Danila Türka in s
sodelovanjem ministrstev za
gospodarstvo ter okolje in
prostor vsako leto razpisuje
tekmovanje v projektu Moja
dežela - lepa in gostoljubna.
Temeljni smisel in
dolgoročno sporočilo
projekta Moja dežela - lepa
in gostoljubna je urejeno in
gostoljubno okolje.
Zaključna prireditev je bila
14. novembra ob 17. uri v
Domu kulture v Velenju, kjer
je plakete podelil predsednik
republike dr. Danilo Türk.
Zlato plaketo je v okviru
ocenjevanj turističnih kmetij
v kategoriji dve jabolki
prejela Turistična kmetija
Majdač iz Solčave.
Čestitamo!
Anica Klemenšek s priznanjem
16
Stara sredica
Priloga Utripa za ohranjanje
solčavske nesnovne kulturne dediščine
Marta Orešnik
[ Solčavski slovar ]
mujati se [mújat se]: truditi se, ukvarjati se (buhlóni, k si
se mújala z nêj) >zamujati se
muksniti [múksәnt’]: črhniti, pisniti (da na múksneš niti
beséde ubênmә)
mulda [múl’da]: nepokrit kanal za vodo, polkrožno
oblikovan plitev jarek na robu asfaltirane ceste za
odvajanje vode
muliti [múl’t]: na posebni napravi mečkati sadje za
stiskanje (jápke múl’mә kәr zrôvnә préše)
muliti se [múl’t se]: 1. drobiti se (č je sênә zlә súhә,
ga mәrš pústit, da udêjna, čә ne, se prêveč múl’) 2.
muhati se, kuhati mulo 3. mečkati se (kәk je pәstә, čә
se jánka múl’) >mučkati
murčast [múrčast]: čemeren
murka [múrka]: 1. kumara 2. užaljen, nejevoljen izraz
na obrazu z naprej potisnjeno spodnjo ustnico (kákә
múrkә drží zared táke malénkusti) >štula, šoba 3.
nos - slabšalno
murkati [múrkat]: jeziti (kәk me múrka, k se na mórәm
spóml’at, kam sәm dala gnar)
murkav [múrku]: kumarični (a maš rájš múrku zós a
ólnatne múrke)
murmulada [murmuláda]: marmelada
mus [mús]: 1. obvezno (a je mús pláčat dávk) 2. nujno
(pud mús sә ga pel’al u bôlncә)
mustront [mustrônt]: ministrant, srežnik pri maši
muškra [múškra]: šivilja, krojačica
mušlav [múšl’u]: natančen, zahteven, ujezljiv, ki rad
nagaja (jes sәm číst prežívčna za tákә múšl’avә délә)
>bezlav, aklš, zdražlav, klubesten
muštace [muštáce]: brki
mušter [múštәr]: 1. vzorec (dej mi ênga za múštәr, da
ti m ta práve pәrnésu) 2. kroj (náša švíl’a na núca
múštru)
mutelj [mútl’]: ročaj, držalo pri kosi
mutikuc [mutíkuc]: doma kovan žebelj
mutiti [mútit]: 1. izmotavati se 2. nejasno, nepovezano,
nesmiselno govoriti (kәr néki je mútu) >nakladati 3.
obirati se >šlutiti, mučkati, čebuliti
muzel [múzl’]: navadno gnil ostanek hloda, rkelj >mrha
muzga [múzga]: muževno drevo
muzgu [múzgu]: 1. muževen, ko se drevo v času rasti
soči in se pod lubjem pojavi tekočina (za píšule délat
je nájbólš múzgava vәrbava vêja) 2. z mozgom v
sredini (za žùpә je fájn’ kaka múzgava kóst)
muzik [múzik]: mozeg (zméri je vәs múzik vәn s kustí
pustәrgu pa pucúzu)
muzika [múzika]: godba, skupina ljudi, ki igra na
glasbila (za stólétncә sә mә pa múzikә najéli)
muzniti [múznt’]: klofutniti, udariti koga (ne bèt
nesrámәn, da te nәm múznla) >čmokniti, čofiti,
čofniti
N
na [na]: 1. ena (na múha me tәk ubletáva) 2. ne (na
mórәm te gledat)
na fraj [na fráj]: na prostem, zunaj (pulét’ je tәk fájn’ na
fráj lêžet)
na klubest [na kl’úbest]: zanalašč (číst na kl’úbest m je
vôdә zaprla) >zaneleš, neleš, namars
na ponovco tolči [na punôvcә tôvčt’]: biti zmešan,
nor, umsko prizadet (nêjbržda nmálә na punôvcә
tôvče, k je pul’ét’ u môntl’nә) >špasen, ziran, trepast,
pritegnjen, špilati komu
na ponuj [na punәj]: 1. v izobilju, preveč (snêga je pa
léc na punәj, kә ga lán’ nèč níblә) 2. kar ponujamo
drugim (pәrnas mámә ma mlékә na punәj, čә ga
núcaš)
na pubikup [na púbikup]: na kratko postriženi lasje,
fantovska frizura na dekliški glavi (zaká s’ se pa na
pubikúp ustrígla, kә s’ méla pa táke lépe krávžәlne)
na puf vzeti [na púf uzèt]: vzeti na upanje, zadolžiti se
>napufati
na tisto sorto [na tístә sórtә]: tako, na tak način (jes sәm
lih na tístә sórtә prèšla du pénzije) >tkist
na truc [na trúc]: kot bi prosil, kot nalašč (pa lih na trúc
sә me dôns pulicáji uštòpal’, k sәm vuzníškә dôma
puzábu)
na upičlo [na upíčlә]: 1. premalo (málә na upíčlә mi
hód’ blәga, bom mәgla uštúkat) 2. slaba mera (ta
mláda mi tәk na upíčlә nalíje mléka, ta stára mi ga pa
zméri ubévnә dá) >naprčisleh
17
Sol~avski slovar
na ušlat [na ušlàt]: 1. na otip (na ušlàt je žә šèta ántvel’a
bólš, lépš je pa gèna) 2. brez uporabe vida, s tipanjem
(punòč kәr na ušlàt grém na cikrét, kә ni lučí)
nabasati [nabásat]: nadevati na krožnik (le fêjst’ si
nabáš, da nәbәš láčna) >nadevljati
nabulati [nabúl’at]: natlačiti v kaj (tәk sәm nabúl’u u
rukzòk, da je číst ukrógu)
načrez meti [načrés mèt]: čez imeti, imeti na skrbi, pod
komando (ti si mèv finánce načrés) >črez meti
načrez peti [načrés pèt]: z višjim glasom spremljati
melodijo (mèdva ma péla naprêj, stríc bә basíru, ti pa
načrés pôj, k maš tènki glás)
načrez se zmeniti [načrés se zmént’]: dogovoriti se za
končno ceno, brez štetja ur ali obsega dela, pavšal
(gvíšnә na vém, kók račúna ud kvadrata, k sәm se kәr
načrés zménu)
načrez vzeti [načrés vzèt]: prevzeti delo za več delavcev
(stréhә sәm vzév načrés, dè m je pa címpәrman
uvíhu) >črez vzeti
nad monoj [nad monój]: nad mano (ka vpíješ nad
monój, sè nísәm jes kríva)
nadelan [nadélan]: pijan >fajhten, krmuznjen, nakresan,
nasekan, nažgan, nažokan, pejan
nadevati [nadévat]: naložiti drva na ogenj v štedilniku
(predôvgә nísәm nadévala, m je pa ugásnlә)
>nadevljati
nadevljati [nadévl’at]: 1. nadevati (a ti jes nadévl’em na
taler, kә se vídet tәk šájhaš) >nabasati 2. naložiti drva
na ogenj (lèpә prósim, čә nadévl’eš, k mam jes mokre
rôke) >nadevati
nadrajsati [nadrájsat]: biti deležen česa neprijetnega,
neugodnega (tәk sәm nadrájsu pәr urájn’ә)
>nastradati, najadrati, najebati, nasrkati, našpukati,
gor plačati
nadudlati se [nadúdl’at se]: naučiti se na pamet
>napiflati se
nadušljav [nadúšl’u]: nadušljiv, astmatičen (tәk sәm
nadúšl’u, da na mórәm číst nèč u bréh jèt’)
nafajhtati [nafájhtat]: navlažiti (čә cóte nafájhtaš, se pa
tәk lèpә pégl’ajә)
nafilan [naf íl’an]: napolnjen, nadevan (kúra je žә
naf íl’ana, kәr u rór z nêj)
nafilati [naf íl’at]: napolniti, nadevati (klubáse smә
prêveč naf íl’ali, po s pa pupókale)
nafilcan [naf íl’can]: s polstenjem narejen na neko
podlago (na svilén šal sәm naf íl’cala vzôrce)
nafilcati [naf íl’cat]: izdelati s postopkom polstenja
(pêjšn mésnc je tók naf ílcala, kә prej célә létә ukòp)
naflancati [nafláncat]: nalagáti, prevarati (a s’ me
naflancála, da s’ vídla medvéda) >naplahtati,
natrepati, nafuliti se, nahejcati, nasrati
naflečkati, nafličkati [naflèčkat, naflíčkat]: 1. našeškati,
natepsti, namlatiti (čә nәbәš ubógu, te m pu rít’
naflíčkala) 2. popacati (tәk je šl’utasta, da se je číst
naflèčkala pәr jédi) >naflekati
naflekati [naflèkat]: popacati (áhti, da s’ nәbәš jópe
naflekála) >naflečkati
nafotrati [nafotrat]: nahraniti, nakrmiti (a si žә nafótru
žvínә) >obdati
nafrfulen [nafrfúlen]: biti pozornost zbujajoče počesan
(tәk nafrfúlena žә na sméš jèt’ u šólә)
nafrfuliti [nafrfúlt’]: narediti bujno pričesko
nafuliti se [nafúl’t se]: zlagati se (u šól’ sәm se nafúl’la,
da sәm bla bôvna) >naflancati
nagajtati [nagájtat]: nagrabiti skupaj (tók sta nagajtála
ukòp, da sta bájtә kupla)
nagenen [nagénen]: nagnjen
nagent [nagènt’]: nagniti (bәl’ naprej bi se nagènla, bi pa
bólš vídla)
nagravžen [nagrávžәn]: ostuden >ugravžen
nagrbuzeno [nagrbúzenә]: zmečkano, nagrmadeno,
nemarno na kup naloženo
nahejcati [nahêjcat]: 1. nalagáti, prevarati, potegniti
za nos (me je nahejcu, da ma dôns gód) >nasrati,
naplahtati, natrepati 2. pregovoriti, pripraviti do česa
(ênga mә žә nahêjcal’, da bә šôv s teb’) >naštelati
nahkaslc [nahkásl’c]: nočna omarica >nahtkostn
nahtkostn [nahtkôstn]: nočna omarica >nahkaslc
najadrati [najádrat]: biti deležen česa neprijetnega,
neugodnega (dôns sma pa najádrala u šóli) >gor
plačati, nastradati, nadrajsati, najebati, nasrkati,
našpukati
najebati [najèbat]: biti deležen česa neprijetnega,
neugodnega (čә kòmә puvéš, si najèbu) >gor plačati,
nastradati, nadrajsati, najadrati, nasrkati, našpukati
najgl [nájgl’]: nagelj
najglčk [nájgl’čk]: nageljček
najgorši [najgórš]: 1. najlepši (najgórš sәm še na šèti
sliki) 2. najboljši (najgórš rančke ti pa šóštar nardí)
3. najbolje (najgórš nardíš, da gréš damó)
najrajš da, najraj da [nájrájš da, nájráj da]:
najverjetneje, prav gotovo (nájráj da se jә pa zgúbu,
kә ga tәk dôvgә ni)
največ [nájvéč]: največji (nájvéč kós je sêb’ udrézu)
nakladanje [nakládine]: govoričenje, dolgovezno
govorjenje
nakladati [nakládat]: 1. govoričiti, vsebinsko prazno,
dolgovezno govoriti 2. tveziti, lagati >flancati
naknap [naknàp]: na tesno, komaj še (tәk naknàp je šlә
s cájtә, lih kúma sәm ga še ujèla) >naprčisleh, glih za
glih
nakocano [nakocánә]: popackano >narocano
nakresan [nakresán]: pijan >fajhten, krmuznjen,
nadelan, nasekan, nažgan, nažokan, pejan
nakširan [nakšíran]: neokusno oblečen >nakvelen
nakširati se [nakšírat se]: neokusno se obleči (tәk se je
nakšírala, da me je blә órgni sram zrôvnә hòdit)
nakuriti [nakúrt’]: zakuriti (upôvdni bәš tèškә nakúrla,
18
Sol~avski slovar
kә sónce u rájfәnk svét’ pa dèm nazaj tiší)
nakvelen [nakvélen]: malomarno, neokusno oblečen
>nakširan, cotast
nakveliti gor [nakvélt’ gôr]: navleči nase, površno se
obleči
nakveliti ukop [nakvélt’ ukòp]: navleči skupaj (ka sta ki
nakvélla ukòp za ne rèč’)
nalatati [nalátat]: natepsti, premlatiti (čә se še ênkrat
zlážeš, te m tәk nalátu, da bәš kәr písanә glédu)
namars [namәrs]: zanalašč, iz kljubovalnosti (čist
namәrs je kúre vәn spústu, da s u grêdә ušlè) >na
klubest, zaneleš, neleš
namist [námìst’]: namesto (a míž da m jès namìst’ tebe
délala)
naobečvati se [naubéčvat se]: pričakovati, obetati si (a
se ga dôns kej naubéčješ, da bә prèšu)
napiflati se [napífl’at se]: naučiti se na pamet >nadudlati
se
naplahtati [naplàhtat]: prevarati, potegniti, nasmoliti
- izraža neškodljivo laž, potegavščino (mène sta
lәhkә naplahtála, kә čist vse vәrémem) >naflancati,
natrepati, nahejcati, nasrati
napoti hoditi [napót’ hòdit]: ovirati, otežiti (tәk m je
napót’ hódlә, k nísәm mèv dòst’ gnárja subój)
napotje [náputje]: napota (náputje mi délaš: v napoto si
mi) (stôle kәr strán nès’, k sә za sámә náputje štә)
naprčisleh [napәrčísleh]: 1. komaj dovolj (tәk naprčísleh
mam gnárja, da si še kuféta na mórәm pәrvóšt’)
>naknap 2. na tesno (číst naprčísleh gré nәtәr, čә líh
prov zasúčeš) >naknap, glih za glih
napš [nápš]: napušč, kap (kókrat mi napót’ hód’, kә bájta
níma skôr nèč nápša)
napufati [napúfat]: vzeti na upanje, zadolžiti se (tәk je
napúfu u štacúni, da bә céla côlnga šla) >na puf vzeti
napumpan [napúmpan]: 1. načrpan 2. napolnjen z
zrakom s pomočjo zračne tlačilke 3. s polno glavo
tuje pameti >našopan
napumpati [napúmpat]: 1. načrpati (na štírni je
napúmpala en ájmer vôde) 2. napolniti z zrakom s
pomočjo zračne tlačilke (pecíkl’ napúmpi, k je číst
prázn) 3. nagovoriti, naščuvati, pripraviti do česa
slabega (jes nísәm nèč krív, sè me je un’ napúmpu)
>naštelati, naštimati 4. vtepsti komu v glavo način
razmišljanja (tәk sә jәh napúmpali, da jәh še smәrti
níblә stráh) >našopati
naraden, nareden [náradn, náredn]: 1. pripravljen
na odhod, nared (utém kә bәš náredna, ma pa šla)
>prrajt, spravljen, naštiman 2. nezaželeno prisoten
(kúma sәm začéla grêdә kòpat, sә žә ble kúre
náredne tәm zrôvnә) (še usédli se nísmә, je žә biv
náradn s tisti žúpi)
naradno, naredno [náradnә, nárednә]: pripravljeno,
nared (nímam še čist náradnә, míhnә puznêj príd’)
narbl [nárbәl]: najbolj (ta stára úra je še ta nárbәl
gvíšna)
nakresati se ga [nakrèsat se ga]: opiti se, upijaniti se
(kér si se ga tәk nakrèsu, tá jèt’ pa še pәstat)
> nasekati se ga, nažgati se ga, nažokati se ga
narediti vižo [narédit vížә]: zaigrati (dej mi harmónke,
m še jès kakә vížә narédu)
narejati se [narèjat se]: 1. grdo se obnašati, spakovati se
(utròc’ sә se tәk narèjal’ u cérkvi, da jәh je fájmeštәr
vәnta nagnәv) 2. počasi se obračati (tәk se narèjaš, da
ma vsè ukòp zamúdla) 3. oblačití se (a bә dèž, kә se
tәk narèja)
naret [narét]: 1. narejen (vәn s ká je kej naréta žêjfa) 2.
naravnan, urejen (je žә tәk narétә, da ta zádn’a svín’a
zméri mәrzu drèk dubí) >naštiman
narobečen [naróbečәn]: 1. napačen, nepravi (na
naróbečәn knòf si pәrtísnu) 2. nepravi, obrnjen
(hláče mәrš na naróbečni strәn’ prәt, da se mәjn’
znúcajә)
narocano [narocánә]: popackano (pusód je narocánә ud
štè stәrdi) >nakocano
narocati [narocáti]: umazati (čә ti kúhaš, vsә pusódә
narocáš)
nasankati [nasánkat]: postati deležen česa neprijetnega
nasamariti [nasamárt’]: nalagati, ogoljufati, prinesti
okrog
nasekan [nasékan]: pijan >fajhten, krmuznjen, nadelan,
nakresan, nažgan, nažokan, pejan
nasekati se ga [nasékat se ga]: opiti se, upijaniti se
(za pusta sә se ga pa fêjst’ nasékal’) >nažgati se ga,
nakresati se ga, nažokati se ga
nasrati [nasrәt]: 1. nalagati, nasmoliti (me je nasrәv,
da ma nov ávto, ga je pa le átijә vzév) >naplahtati,
nahejcati, natrepati, nafuliti se 2. pregovoriti,
pripraviti do česa (kdó te je pa nasrәv, da si šov
upónòč na brítuf ) >naštelati, nahejcati
nasrati se [nasrәt se]: nasmoliti se, prevarati se, zmotiti
se (kәk sәm se nasrәv, k sәm zádnč tíste dráge črévle
kúpu, zdè s pa npó cenêjš)
nasrkati [nasәrkat]: biti deležen česa neprijetnega,
neugodnega (léčnә zímә sәm pa nasәrku gôr u
bájti) >gor plačati, nastradati, nadrajsati, najadrati,
najebati, našpukati
nastaviti [nastávt’]: spraviti v zadrego, znajti se v
neprijetni situaciji (tәk me je nastavlә, k sә prèšli h
ižíni, jes sәm pa kuma pәrstavla)
nastavljeno [nastávlenә]: razmetano, nepospravljeno
(ká s’ je kej mísla, kә mámә tәk nastávlenә gor pu
mízi) >navlečeno
nastradati [nastrádat]: 1. biti deležen česa neprijetnega,
neugodnega (pәr címprin’ә smә kәr fêjst’ nastrádali)
>gor plačati, nadrajsati, najadrati, najebati, nasrkati,
našpukati 2. biti tepen >fasati jih
našicati [našícat]: pomeriti s puško (le dôbrә našíci, da
nәbәš falív)
19
Sol~avski slovar
naškod biti [naškód’ bèt]: škoditi (súhә mêsә mi je tәk
naškód’, da ga na smém číst nèč jèst)
našopan [našópan]: 1. nagačen (ti b’ se še našópanga
zêjca báv) 2. prežet s tujimi idejami (tәk sә blì
našópani, da b’ še trávә jèdli, čә b jәm réku)
>napumpan
našopati [našópat]: 1. nagačiti, preparirati žival 2.
napolniti (sә ga našópali z әrcníjәm, da je kәr spáv)
3. napolniti glavo s tujimi idejami ali brezglavim
učenjem >napumpati
našponan [našpônan]: 1. napet, zategnjen (réže me, k
sә šnóle málә prêveč našpônane) 2. napet, časovno
zaseden (štè kédәn mam pa tәk našpônan)
našponati [našpônat]: zategniti, nategniti, napeti (le
fájn’ našpôni jèrmen, da nәbә dәrču)
našpukati [našpúkat]: biti deležen česa neprijetnega,
neugodnega (máter bәš našpúku, čә se lážeš) >gor
plačati, nastradati, nadrajsati, najadrati, najebati,
nasrkati
naštelati [naštél’at]: nagovoriti, pregovoriti, naščuvati,
pripraviti do česa (ún’ me je naštél’u, naj vržem
kámәn u ôknә) >naštimati, nahejcati, napumpati
naštiman [naštíman]: 1. pripravljen (a maš žә
naštímanә tôškә za jútәr) >prrajt, naraden 2. oblečen
(kәk s’ kej naštíman, da maš tak púnkl’ ukól pása) 3.
miselno usmerjen, naravnan, narejen (na vém, kәk
sәm kej naštíman, da mi štáka múzika ni všéč) >naret
4. naravnan (tôja ura pa ni prôv naštímana) (tәk
glәsnә maš naštíman rádijo, da te nèč na zastópim)
naštimati [naštímat]: 1. pripraviti, napraviti (a bәš kej
naštímala u stròj, zdè k je tè cenêjš tók) 2. nagovoriti,
pripraviti do česa (me žә nbên na naštíma več,
da b šla na šíht) >naštelati, napumpati, nahejcati,
natrepati 3. naravnati (úrә si naštími, da se bәš práv
cájt zbúdu) 4. narediti, priskrbeti (malә múzike
naštími, da mә rájali)
naštimati se [naštímat se]: obleči se (zaká si se pa dôns
tәk lèpә naštímu)
našuntati [našúntat]: naščuvati, nahujskati
naterati [natêrat]: 1. nagnati, spoditi (čә ti bә nagáju, ga
pa kәr damó natêri) 2. priganjati, prisiliti (jәh bomә
žә natêrali, da bjә vsè pusprávli za sêb´)
natle [nәtle]: na tla (jápka m je nәtle pádla)
natoplati [natópl’at]: nalagati eno vrh drugega, podvojiti
(pódn’ pәr tôški natópli, da bә bәl’ môčәn)
natrepati [natrèpat]: 1. nalagáti, prevarati, potegniti
za nos - izraža neškodljivo laž, potegavščino (víš,
da te je natrèpu) >naplahtati, nahejcati, nasrati 2.
nagovoriti (kәr nèga natrèpimә, da bә šôv pu málcә)
>naštelati, naštimati, nahejcati
natrofiti [natròft’]: naleteti na kaj (tәk fájn’ sәm natrófla)
natrucati [natrúcat]: naprositi (kәr mámә natrúci, da ti
bә utrôke uáhtala)
naupičlo [naupíčlә]: slaba mera (tәm pa tәk naupíčlә
vágajә) >naknap, naprčisleh
navelčati se [navêlčat se]: naveličati se (tәk sәm se te žә
navêlču puslúšat)
navlečeno [navléčenә]: razmetano, nepospravljeno (tәk
je pa žә navléčenә nәtәr pu bájt, da me je órgni stráh,
da b’ kdó prèšu) >nastavljeno
nažgan [nažgán]: pijan >fajhten, krmuznjen, nadelan,
nakresan, nasekan, nažokan, pejan
nažgati se ga [nažgәt se ga]: opiti se, upijaniti se (tәk
se ga je nažgáv, da ni mógu damó) >nasekati se ga,
nakresati se ga, nažokati se ga
nažokan [nažókan]: pijan >fajhten, krmuznjen, nadelan,
nakresan, nasekan, nažgan, pejan
nažokati se ga [nažókat se ga]: opiti se, upijaniti se
(fêjst’ se ga nažóki, pô bәš pa bәl’ kurәžәn) >nasekati
se ga, nažgati se ga, nakresati se ga
ncajt [ncájt]: nekaj časa (ncájt sәm ga ríhtu, pô sәm se
pa navèlču)
ndol [ndòl]: tam doli (ndòl t je še nmálә ustálә za uplèt)
ndolle [ndòlle]: tamle doli (ndòlle sәm zádnč káčә vídla)
ndovta [ndôvta]: tja dol (kәr ndôvta zakrêj nív ga vәrž)
nebo [nәbә]: ne bo (nәbәš me ti pa nәbte me vì pa nәbә
me ubên naštél’u kej tájga)
nečke [nèčke]: miza s snemljivo ploščo, ki pokriva
korito za mesenje testa
nedo [nédә]: nekdo (nédә je šôv mímә)
nehči [nèhči]: nihče (nèhči ga ni vídu, pa tud’ nèhčiga
neč na bríga, ká déla, kә ni nèhčimә nčésәr dôvžәn)
nehi [nêhi]: nehaj (nêhite me kәr naprêj mótit)
nejbržda [nêjbržda]: najbrž (nêjbržda se m mәgla
ublèčt, k se je tәk uhladílә)
nejn [nêjn]: njen (to je pa číst nêjna réč, kam hód’ nêjn
pób léč)
nek [nèk]: nekje (tәm nèk’ na staláži sәm ga pstíla)
neki [néki]: nekaj (pêjt, ti m néki dav)
nekak [nékak]: nekako (nékak žә bә, sè še nkòl’ ni
utrúcalә) >nekakšno
nekakšno [nékakšnә]: nekako (nékakšnә mә žә sprebìl’
brez nèga) >nekak
nekakšen [nékakšn]: nekakšen
nekod [nékod]: nekod (od nékod se je vzév)
nekrat [nekrәt’]: nekejkrat (čúla sәm ga žә nekrәt’, vídla
pa še nkòl’)
neleš [nêleš]: nalašč (nêleš jә upráši, čә gré zrôvnә)
>zaneleš
nemaren [nemárn]: len (tәk si nemárna, da se bәš
usmәrdéla) >favlast
20
Sejem Turizem in prosti čas v Ljubljani
Solčavski turistični
ponudniki smo se
predstavili na sejmu
Turizem in prosti čas, ki
je letos med 21. in 24.
januarjem potekal na
Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani. Predstavitev
Zgornje Savinjske doline je
na sejmu potekala v okviru
projekta LAS-ZSD Poletna
(z)godba, kjer so se na 18
m2 razstavnega prostora
predstavili vsi kraji Zgornje
Savinjske doline. Na sejmu
je bil prvič predstavljen
nov turistični katalog
Zgornje Savinjske doline
in novi roll-up plakati,
izdelani v okviru projekta.
Predstavniki Centra Rinka
in obeh solčavskih TIC-ev
smo bili s promocijskim
materialom in osebno na
razstavnem prostoru prisotni
ves čas sejma. V soboto pa
so svojo ponudbo in dobrote
predstavile tudi Martina
Žibovt in Fanika Kočnar s
kmetij nad 1000 metri ob
Panoramski cesti ter Anica
in Majda Klemenšek s
kmetije Majdač, ki je v letu
2009 zasedla prvo mesto v
kategoriji kmetij z dvema
jabolkoma v projektu Moja
dežela - lepa in gostoljubna.
V nedeljo so svojo ponudbo
obiskovalcem predstavili
tudi predstavniki Hotela
Plesnik in Pravljičnega
Foto: Majda Klemenšek
Darja Knez in Marko Slapnik
Dobrote s kmetije Majdač na stojnici Zgornje Savinjske doline
gozda ter Penziona na
Razpotju .
Stojnica Zgornje Savinjske
doline je bila vse dni dobro
obiskana. Zanimanja za
naše kraje je bilo veliko.
Največ zanimanja je bilo
za Logarsko dolino, a
tudi ime Solčavsko se je
med obiskovalci sejma že
dobro prijelo. Kot običajno
je bila tudi tokrat naša
stojnica polna dobrot, ki
so jih prinesli ponudniki za
poskušnjo, to je pritegnilo
veliko obiskovalcev.
Največ povpraševanja je
bilo po kolesarskih poteh
in zemljevidih kolesarskih
poti, a tudi povpraševanje
po pohodniških in tematskih
poteh je bilo veliko.
Na sejmišču je bila vse dni
sejma v glavnem prostoru
21
razstava nagrajenih
fotografij foto natečaja
Poslikajmo Slovenijo,
kjer je 2. mesto zasedel
fotograf Matej Vranič s
fotografijo izletniške kmetije
Klemenšek.
V okviru sejma je potekala
tudi okrogla miza na temo
Označevanje in vzdrževanje
tematskih pohodnih poti
v Sloveniji. Prisotni so
bili enotni, da je splošni
trend Zelenega turizma
hkrati tudi priložnost za
razvoj turizma v Sloveniji,
tematske poti pa lahko pri
tem veliko doprinesejo
k prepoznavnosti naše
dežele. Pomembne pa so
tudi za izobraževanje in
spodbujanje kvalitetnega
odnosa do okolja tako
domačinov kot tudi
obiskovalcev.
Solčavsko se predstavi v Milanu
Darja Knez
Na turističnem sejmu
v Milanu, katerega je v
treh dneh obiskalo okoli
4.500 obiskovalcev, se
je predstavljala tudi
Slovenija. Po dogovoru
s Slovensko turistično
organizacijo (STO) smo v
okviru slovenskega večera
v Milanu predstavljali
Evropsko destinacijo
odličnosti 2009 v Sloveniji
- Solčavsko.
Foto: Darja Knez
Drugi februar je bil na
sejmišču namenjen posebni
predstavitvi slovenske
kulinarične in turistične
ponudbe. V popoldanskih
urah so se v hali »Sala
Auditorium« predstavili
slovenski kuharski mojstri.
Poseben poudarek pri
predstavitvi turistične
ponudbe naše dežele je
bil na večernem dogodku
s pričetkom ob 19. uri, na
katerega je bilo povabljenih
okrog 400 novinarjev.
Dogodek je vodila
moderatorka Lorella Flego,
ki je po napovedi jedi ob
kratkem predstavitvenem
filmčku spregovorila
nekaj besed o destinaciji
Solčavsko. Sledili
so slavnostni govori
predsednika vlade RS
Boruta Pahorja, direktorja
STO mag.
Dimitrija Picige
ter predstavnika
STO v Milanu
Gorazda
Skrta, nakar je
moderatorka
podrobneje
predstavila
projekt EDEN
in lansko
zmagovalno
destinacijo
Solčavsko.
S kratkim
nagovorom
je pozdrave s
Solčavskega v
Milano prinesla
Mojca Pavletič,
Solčavski filc v Milanu
22
ki je navzoče nagovorila
v italijanskem jeziku.
Predstavnica solčavskih
filcark Špela Orešnik je
na odru predstavila način
polstenja in priprave
izdelkov, moderatorka pa je
nekaj besed namenila tudi
izdelavi polstenih izdelkov.
Ob tem se je na velikem
platnu spet vrtela video
predstavitev Solčavskega.
Pred vstopom v halo smo
razstavile izdelke iz filca in
prospekte Solčavskega v
italijanščini.
Ob tej priložnosti so se
predstavniki STO zahvalili
vsem medijskim partnerjem
v Italiji, s katerimi so
sodelovali v letu 2009,
še posebej pa tistim,
ki so največ prispevali
k večji prepoznavnosti
Slovenije kot turistične
destinacije. Tako so v okviru
večernega dogodka štirim
predstavnikom medijev
v zahvalo za pomoč pri
promociji Slovenije podelili
posebna priznanja. Nekaj
darilnih bonov so prispevali
tudi turistični ponudniki
Solčavskega.
Večer se je zaključil ob
glasbi s plesnimi točkami in
violinistko.
Solčavsko na naslovnici znanega
Lonely Planet Magazina
Marko Slapnik
V predhodnih razgovorih
so bili predstavniki Lonely
Planeta jasni: želimo
fotoreportažo zimskega
življenja gorskih kmetij,
turizem nas ne zanima,
zanimajo pa nas ljudje,
domačini.
Najprej sta se dva novinarja
nastanila na kmetiji
Majdač. Dodobra sta
spoznala kmetijo in delo
na njej, z našo pomočjo
pa sta raziskovala tudi
okolico. Našla sta, kar sta
iskala: zimsko fotografijo
za naslovnico. Sledilo je
fotografiranje kmetij, ljudi,
kulinarike in aktivnosti.
Pridružila se je še tretja
novinarka in začela pisati
zgodbo o Solčavskem.
Seveda, ker je turizem
pomembna dopolnilna
dejavnost naših kmetij,
nismo mogli mimo njega,
fotografa so navduševali
posnetki tudi v Logarski
dolini in Robanovem kotu,
čeprav sprva doline zanje
niso bile zanimive.
Zanimale so jih zgodbe.
Zimski večerni »etnofletno« sprehod z Nejcem
in Barbaro je bil kot
nalašč zanje. Topel ogenj
v olcarski bajti se je
stopil s pripovedovanjem
solčavskih zgodb. In čas je
bil za osvežitev v savni Pod
macesnovo streho.
Naslednji dan je bil
namenjen polstenju,
kulinariki in glasbi. Marija
Golob, Neža Plesnik,
Martina Poličnik, Fanika
Kočnar in Karli Gradišnik
so ob pomoči Barbare
Trobentar predstavili vsak
svoje mojstrovine.
Na kmetiji Perk sta
fotograf in novinarka
prebila naslednji dan
in dve noči. Spoznala
sta življenje na kmetiji,
odkrivala zanimivosti v vasi
Solčava, zimske aktivnosti
v Logarski in večerno tišino
Robanovega kota.
Navdušenje angleških
novinarjev nad naravo,
zgodbami, ljudmi in nad
preprostostjo, izvirnostjo
ter uporabnostjo polstenih
izdelkov bo zelo verjetno
odsevalo tudi iz njihovega
prispevka. Le upamo lahko,
da bo dosegel želen učinek
tudi pri naših potencialnih
obiskovalcih.
Foto: Jure Poličnik
Ob pomoči Slovenske
turistične organizacije
smo na Solčavskem skoraj
teden dni gostili novinarje
priljubljenega angleškega
Lonely Planet Magazina
znane založbe BBC. K
nam so prišli z namenom,
da posnamejo zimsko
naslovnico in v članku
predstavijo slovenske
turistične kmetije.
Prispevek o Solčavskem pa
bo v zelo brani reviji na
vrsti šele decembra 2010.
Novinarja Lonely planeta z domačini po zanimivi pojedini z okusi iz gozda
23
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Darja Knez
Projekt Očistimo Slovenijo
v enem dnevu! je narejen
po zgledu projekta Let’s
do it, Estonia!, ki je v
Estoniji potekal leta 2008.
Na dan čistilne akcije, 3.
maja 2008, se je v Estoniji
zbralo 50.000 prostovoljcev
(4 % prebivalstva), ki
so odstranili 10.000 ton
smeti v samo petih urah
(v običajnih okoliščinah bi
država za to potrebovala tri
leta in več kot 22 milijonov
evrov). Zaključne zabave se
je udeležilo 120.000 ljudi.
17. aprila 2010 bo v
Sloveniji organizirana
največja prostovoljna
okoljska akcija v zgodovini
Slovenije.
Prostovoljci bodo do
pomladi po vsej Sloveniji
iskali divja odlagališča in
jih locirali na zemljevidu,
spomladi pa bodo s čistilno
akcijo ta divja odlagališča
tudi očistili komunalnih
odpadkov. Poleg tega
bodo očistili tudi okolice
šol, vrtcev, naselij in
sprehajalnih poti.
vseslovensko akcijo, ker je
17. aprila pri nas sv. birma.
Koordinator akcije za
Solčavo je turistično
društvo.
10. aprila 2010 se bomo od
8.00 do 9.00 ure zbrali pred
TIC-em, na prireditvenem
prostoru, kjer bomo
razdelili rokavice in vreče
za smeti ter se razporedili
na lokacije, ki jih bomo
čistili.
V akciji bodo sodelovala
društva: Lovska družina
Solčava, Planinsko društvo,
Turistično društvo, društvo
Panorama, Športno društvo,
PGD Solčava, Logarska
d.o.o., OŠ in vrtec Solčava,
Občina Solčava, Aktiv
kmečkih žena, Kulturno
društvo ter vsa ostala
društva.
V Solčavi pa bo čistilna
akcija potekala 10. aprila
2010, to je en teden pred
24
Posebno pa nas je
presenetilo to, da so
nas kontaktirali CIPRA
Slovenija, društvo za
varstvo Alp, s sedežem v
Ljubljani in nam sporočili,
da se želijo udeležiti
očiščevalne akcije v Solčavi,
kar smo z veseljem sprejeli.
Akcija bo potekala od 9.00
do 14.00 ure. Po končanem
delu pa se dobimo v
Lovskem domu Solčava na
malici.
K akciji vabimo tudi vse
prostovoljce, ki niste
člani društev, da se nam
pridružite. Veseli bomo
vsake pomoči, še posebej
pri odvozu z lokacij
čiščenja na odlagališča.
Ker verjetno ne vemo
za vsa odlagališča
smeti na Solčavskem,
vas naprošamo, da
nam sporočite lokacije
odlagališč na telefon: 03
839 0710- TIC Solčava,
kjer si bomo zabeležili
področja, da bomo lažje
usmerjali udeležence akcije.
Kompostiranje bioloških odpadkov
Bernarda Prodnik
Komunalni odpadki v
Sloveniji predstavljajo
več kot 84 odstotkov vseh
odpadkov. Po podatkih
MOP-a iz leta 2009 jih
uspemo ločeno zbrati
le okoli 11 odstotkov,
torej večina odpadkov
potuje na odlagališča
nesortiranih. Komunalne
službe letno zberejo na
prebivalca preko 400 kg
komunalnih odpadkov.
Zaskrbljujoče je stanje
na področju ločenega
zbiranja, deleža predelave
– recikliranja, predvsem pa
v dejstvu, da infrastruktura
za obdelavo komunalnih
odpadkov ni bila
pravočasno zgrajena. Da
bi dosegli okoljske cilje
iz Direktive 2008/98/ES,
morajo države članice
sprejeti ustrezne ukrepe
za spodbujanje ponovne
uporabe proizvodov,
predvsem s spodbujanjem
vzpostavitve in podpore
ustreznih omrežij. V skladu
s to direktivo je potrebno
do leta 2015 vzpostaviti
ločeno zbiranje vsaj za
papir, kovine, plastiko in
steklo.
Poseben problem
predstavljajo biološki
odpadki iz gospodinjstev.
Pri razgradnji na deponiji
kot stranski produkt
nastajajo za okolje moteči
toplogredni plini. Prav
tu pa lahko k izboljšanju
stanja veliko prispevamo
tudi občani, še posebej
tisti, ki živimo na
podeželju. Po ocenah je
do 40 % vseh odpadkov
gospodinjstva primernih
za kompostiranje. Iz 100
kg bioloških odpadkov
tako lahko pridobimo
60 kg kakovostnega
komposta. Izbrati je
seveda potrebno ustrezno
mesto za kompostiranje,
zaščiteno pred vetrom, po
možnosti v bližini dreves,
kjer je nekaj sonca in tudi
sence.
Kompostnik se vedno
položi na zemljo, na katero
je položena zaščitna
mrežica proti škodljivcem,
hkrati pa lahko v kompost
prodrejo mikroorganizmi
in deževniki, potrebni za
razkroj odpadkov. Na dnu
kompostnika se najprej
naredi 10 do 20 cm visoka
plast iz vej dolžine 10
– 45 cm, kar omogoča
odtekanje odvečne
vode in prezračevanje
(drenažni sloj). Na ta sloj
se odlaga kuhinjske in
vrtne odpadke. Uporaba
25
komposta je vsestransko
koristna. Najpomembnejša
je vloga v bogatenju
zemljišča z materialom,
ki predstavlja hrano živim
organizmom zemljišča
in povečuje njegovo
kvaliteto in stabilnost.
Kompost omogoča večjo
propustnost za pronicanje
vode v globlje sloje.
Hranilna vrednost je
odvisna od materiala, ki ga
nalagamo. Bolj je material
raznovrsten, bogatejši je
kompost s hranili.
Kaj se lahko kompostira?
Na kompostni kup
sodijo vrtni in kuhinjski
odpadki (sveži in posušeni
ostanki zelenjave in sadja,
jajčne lupine, kavna
usedlina, čajne filter
tanek sloj vrtne zemlje.
Lahko dodamo tudi tanko
plast hlevskega gnoja
ali kopriv (bogatenje z
dušikom).
Proces kompostiranja
poteka v štirih fazah. V
drugi fazi se temperatura
kompostnega kupa dvigne
do 60 stopinj. Če obstaja
nevarnost pregrevanja,
kompostni kup rahlo
premešamo. Ta faza traja
2 do 3 mesece. Stabilen
kompost dosežemo po
4 do 8 mesecih in je že
primeren za uporabo
v vrtovih in na poljih.
Primer preprostega kompostnika
Popolno zrelost doseže
vrečke…); kuhanih jedi ni
sodijo materiali, ki se ne
po 12 do 24 mesecih. Tak
priporočljivo uporabljati.
razkrajajo naravno: umetne kompost se najpogosteje
Na kup lahko damo tudi
mase, guma, steklo,
uporablja v rastlinjakih.
plevel pred cvetenjem,
porcelan, kovine, barve,
Zrel kompost diši po dobri,
uvelo cvetje in zdravilne
laki, olja, beton, pesek;
gozdni prsti iz listja. Zanjo
rastline, slamo, praprot in
bolne rastline, olupki
je značilen vonj po glivah.
steljo, pokošeno travo pred banan in pomaranč, limon Zanesljivo znamenje, da je
cvetenjem, listje, papir in
in cvetje iz cvetličarn, razni proces končan, je tudi, da
karton, če ne vsebujeta
iztrebki, kosti, detergenti,
so se umaknili deževniki.
svinčenih in umetnih barv
razcveteli plevel, zdravila
Kompost pred uporabo
(v manjših količinah), lesni in ostanki umetnih gnojil
presejemo, večje koščke
pepel, nanj sodijo tudi
in pesticidov ter plenice.
vrnemo v kompostnik.
ostanki obrezovanja drevja Kompostni kup je dobro
Tržišče ponuja različne
in okrasnega grmovja
pokriti, da se pospeši
kompostnike iz plastike,
(biti morajo razrezani),
segrevanje in prepreči
lesa ali kovine. Ker je pri
volna in stara obleka iz
zgubljanje vlage.
nas lesa dovolj, ga raje
volne (narezana na koščke
izdelajmo sami. Kompost
in pomešana z zemljo),
Odpadke za kompostiranje je torej najboljša in
kokošje perje, kokošji
delimo na tri skupine, in
najnaravnejša pot, da tlom
in zajčji gnoj, žagovina
sicer lesene, vlažne in
vrnemo organsko snov,
v manjših količinah
mehke. Ti sloji se morajo
ki smo jo odvzeli v obliki
(pomešana z zemljo), stara izmenično zlagati na
plodov, hkrati pa smo tudi
zemlja iz lončnic.
kompostni kup, preko
mi prispevali k zmanjšanju
Na kompostni kup pa ne
vsake plasti pa se posipa
toplogrednih plinov.
26
Dopolnilna dejavnost na kmetiji Kočnar
Peka kruha, potic, peciva in izdelava
testenin
Bernarda Prodnik
»Kruh ni samo iz moke,
kvasa, soli in vode, temveč
izhaja iz dobre volje,
ljubezni in ustreznega
mesenja.
Zaradi moke je bel, polbel
in črn, zaradi znanja,
priprav in peke pa je
vabljiv, dober, domač,
dišeč - pa naj bo hlebec,
štručka, krajec, rezina ali
pecivo.«
Tako pravi Fanika Kočnar
iz Logarske Doline, ki je
v letu 2009 na kmetiji
Kočnar kot dopolnilno
dejavnost registrirala peko
kruha, potic, peciva in
izdelavo testenin. Da je res
prava mojstrica svojega
poklica in dela, pričajo
tudi priznanja, ki jih je za
svoje izdelke in kulinarično
ponudbo prejela na
različnih tekmovanjih.
Med drugim je prejela tudi
zlato priznanje za pripravo
menija.
Fanika se je primožila
v Solčavo leta 2007.
Hitro se je vključila v
življenje in delo v kraju
ter postala aktivna članica
Društva kmetic in Društva
Panorama. Srednješolsko
izobraževanje je
zaključila na Srednji šoli
za gostinstvo in turizem
v Celju. Že takrat je
bila na enomesečnem
usposabljanju na
Bavarskem v Bavaria
Hotelu Berufschule ter
na enotedenskem v
Avstriji preko programa
Leonardo da Vinci. Znanje
in izkušnje je pridobivala
tudi z delom v Penzionu
Raduha in Hotelu Plesnik.
Po končani srednji šoli se
je vpisala na Višjo šolo
za gostinstvo in turizem v
Mariboru, smer gostinstvo,
kjer je tudi diplomirala z
diplomskim delom »Čari
ob solčavski Panoramski
cesti – solčavske
posebnosti«, kjer je
predstavila tradicionalne
27
solčavske jedi. V sklopu
izobraževanja je opravljala
dvomesečno prakso v
kraju Cormons v Furlaniji v
Italiji.
Opravila je tudi tečaj za
lokalnega turističnega
vodnika. Hitro se je
naučila značilnosti in
posebnosti našega kraja
in jih zna lepo predstaviti
obiskovalcem.
Kupci njenih izdelkov
so predvsem tisti, ki že
vedo, kako dobre so
njene domače dobrote.
Seveda pa išče nove tržne
poti in se je pripravljena
prilagoditi željam
naročnikov. Tako vam
lahko po predhodnem
naročilu ponudi izdelke
iz ekoloških sestavin.
Zaveda se, da je izredno
pomembna kvalitetna
osnovna surovina,
zato moko nabavlja pri
najboljših ponudnikih, del
sestavin njenih izdelkov
pa je pridelan na domači
ekološki kmetiji.
Pravi, da ji veliko pomeni
sodelovanje z ostalimi
kmetijami in ponudniki
turističnih storitev,
ki lahko medsebojno
dopolnjujejo ponudbo.
Tako bo z veseljem
ponudila svoje izdelke
vsem zainteresiranim, ki
se v času povečanega
turističnega obiska nimajo
časa ukvarjati s peko kruha
in peciva.
Da bodo njeni izdelki
še bolj pritegnili kupce,
razvija tudi lastno
embalažo, izdelano iz
naravnih materialov. Več
o njej, njeni dejavnosti in
ponudbi boste izvedeli na
spletnih straneh Društva
Panorama
http://www.nad1000m.si/
Pred nami so velikonočni
prazniki. Da bo vaša
praznična miza še
bolj polna dobrot in
posebnosti, je za vas
pripravila dva recepta, s
katerima lahko preizkusite
svoje kuharske spretnosti.
ALELUJA
VELIKONOČNI PIŠKOTI
Je malo poznana slovenska
jed. Glavna sestavina so
posušeni repni olupki.
Sam izvor pa je povezan
z revnostjo in slabim
pridelkom kmetov na
področju Slovenije. Jed
so kuhali v času velikih
stisk za časa turških
vpadov, ponekod pa je
tradicionalna jed za veliko
noč.
Operi repne olupke in jih
namakaj tri dni v vodi. Po
potrebi menjaj vodo. Nato
jih skuhaj v juhi ali vodi.
Odcedi jih in nareži na
koščke. Dodaj jih v juho.
Vmešaj moko v hladni
vodi ter dodaj vreli juhi.
Premešaj. Juha mora biti
gosta. V sredini naredi
luknjo in vlij vanjo mast
z ocvirki. Naloži jed v
krožnike. Po vrhu položi
koščke klobase ali slanine.
28
SESTAVINE: 250 g
pšenične bele moke, sol,
75 g sladkorja, 125 g
masla, 2 rumenjaka, jedila
čokolada, mleko.
V posodo stresemo
moko, sol, sladkor in
rumenjaka ter gnetemo
toliko časa, da nastane
gladko testo. Zavijemo
ga v folijo in damo za
1 uro na hladno. Testo
nato tanko razvaljamo
in z modelčkom v obliki
zajčka izrežemo piškote.
Polagamo jih v namaščen
pekač in pečemo15 minut
na 180° C. Ko se piškoti
hladijo, stopimo čokolado
in ji dodamo malo mleka.
S to čokolado porišemo
piškote in počakamo, da se
čokolada strdi.
NAJ OBČANKA občine Solčava
v letu 2009
Intervju z Marto Orešnik
Marko Klemenšek in Rok Prodnik, učenca 7. razreda OŠ Blaža Arniča Luče
Savinjske novice vsako leto
razpišejo tekmovanje za naj
občana ali občanko vsake
občine v Zgornji Savinjski
dolini. Za občino Solčava
si je ta častni naslov za leto
2009 upravičeno prislužila
gospa Marta Orešnik, zato
smo z njo pripravili intervju.
Čestitamo Vam k Vašemu
nazivu naj občanka 2009 v
občini Solčava.
1.Zakaj menite, da ste naj
občanka?
Zato, ker ohranjam
kulturno dediščino
Solčavskega.
2.Vaš poklic je učiteljica. S
čim vse se še ukvarjate?
Zbiram in zapisujem
zgodbe, pregovore,
narečne besede,
ledinska imena in
podobno. Včasih tudi
slikam, graviram steklo,
izdelujem keramiko,
barvam svilene rute,
filcam in podobno, saj
misliva s hčerko odpreti
atelje. Ukvarjam se
tudi z zeliščarstvom in
pripravljam razne čajne
mešanice…
3.K ako preživljate prosti
čas?
Hodim v naravo, pišem
slovar, cepim kaktuse…
4.Vsi vemo, da je Vaš oče
napisal knjigo o Solčavi.
Ali tudi Vi nameravate
napisali kakšno knjigo?
Napisala sem besedilo
za monografijo Krajinski
park Logarska dolina,
Solčavsko. Že več let
pa zapisujem zgodbe
v narečju za knjigo
»Na šetmә pa na unmә
svetә«, ki bo izšla v zbirki
Glasovi pri Mohorjevi
družbi.
5.K aj Vas je spodbudilo,
da ste začeli zbirati
stare solčavske besede
in jih objavljate v »Stari
sredici« v časopisu Utrip?
V šoli smo začeli zbirati
besede in otroci so
29
prinesli v šolo napisane
narečne besede.
Sama jih še dodajam,
zapisujem pomen,
izgovarjavo in rabo
ter želim, da bi v šoli
naredili solčavsko-lučki
slovar.
6.Ohranjate kulturno
dediščino Solčavskega.
Kaj se Vam zdi najbolj
pomembno?
Zelo pomembno se mi
zdi, da ohranimo svojo
kulturno dediščino, saj je
v vsakem kraju različna.
7.Kaj so Vaše želje v letu
2010?
Da bi knjiga, ki jo
pripravljamo že več kot
10 let, končno izšla. Da
bi bili učenci še bolj
pridni.
Zahvaljujem se Vam za
Vaše odgovore in za vse,
kar ste dobrega storili
Solčavanom.
Generacija devetošolcev 2008/2009
v prvem letniku srednje šole
Bernarda Prodnik
Odhod od doma, slovo od
vrstnikov in vključitev v novo
sredino pomeni za mladega
človeka veliko prelomnico.
Ob odhodu smo jim starši in
učitelji zaželeli, da bi se čim
bolje znašli na novih poteh
ter odgovorno opravljali
svoje delo. Letos zaključuje
devetletko nova generacija
učencev. Zaželimo jim dobro
izbiro in uspešno delo.
Kakšne so izkušnje in občutki
naših dijakov, ki obiskujejo
prvi letnik srednje šole, pa
nam bodo povedali Kristina,
Anja, Kaja, Luka in Gregor.
Foto: Rajko Rudnik
Zdi se, kot da je bilo včeraj,
ko smo se starši skupaj z
našimi devetošolci na valeti
poslavljali od osnovne šole in
učiteljev. Hitro minejo leta,
ko je potrebno izbrati modro
odločitev, kam v srednjo
šolo.
Devetošolci generacije 2008/2009 na valeti.
Anja Jezernik Knaus
Letos obiskujem gimnazijo
Lava, in sicer evropski
oddelek. V novem okolju
sem se dokaj dobro znaša. S
sošolci se dobro razumemo
in zato z njimi nimam
problemov. V razredu nas je
31, od tega je kar 24 deklet
in 7 fantov. Sem edina v
razredu, ki med tednom živi
v dijaškem domu. Vsi ostali
se v šolo vozijo z avtobusom
oziroma vlakom ali pa hodijo
peš. Na Šolskem centru
Celje je približno 3000
dijakov, zato so hodniki
med odmori vedno polni.
To ustvari poseben utrip
šole. Velikokrat srečam tudi
znance ali bivše sošolce.
Tako lahko še vedno
ohranjam stik z njimi, kar mi
je zelo všeč. S sošolci, ki pa
30
jih ni na naši šoli, se vidimo
ali slišimo po telefonu tudi
popoldne ali med vikendi.
Seveda imamo tudi nove
profesorje z drugačnimi
zahtevami in metodami
učenja. Na evropskem
oddelku imamo občasno
tudi ure, ki povezujejo več
predmetov, tako smo imeli
naprimer uro geografije
v angleščini, kar naredi
pouk bolj zanimiv. Šola in
program, ki ga obiskujem,
sta mi všeč. Če bi imela še
enkrat možnost izbire, kam
se naj vpišem, bi izbrala
isto. Pri odločanju mi je
veliko pomagal informativni
dan in pa tudi mnenja in
nasveti prijateljev, ki so že
pred mano začeli obiskovati
srednje šole. Za gimnazijo
sem se odločila tudi zato, ker
ne vem, kaj bi rada študirala,
ko zaključim srednjo šolo.
Upam, da se bom v teh
štirih letih, ki me še čakajo,
lahko odločila, kam naprej.
Verjetno bom šolanje
nadaljevala v Ljubljani. Tako
bom zamenjala kar nekaj
okolij. Če mi bo katero še
posebej všeč, si bom tam
verjetno naredila hišo in se
preselila. Verjamem pa, da
ne bom pozabila stare šole,
sošolcev in učiteljev in se
bom vedno rada spominjala
časov, ko smo še obiskovali
osnovno šolo v domačem
kraju.
Kaja Gregorc
To leto zame ni prineslo
le spremembe kraja šole,
ampak tudi države. Z
družino smo se preselili v
Nemčijo, kjer obiskujem
srednjo šolo MIS (Munich
International School) v
Starnbergu. V novem okolju
se počutim zelo dobro in
sproščeno. V mojem razredu
je osemnajst učencev, od
tega devet fantov in devet
punc, ki prihajajo iz različnih
držav, kot so ZDA, Kanada,
Nizozemska in Nemčija. Z
učitelji se razumem dobro.
V prvem polletju letošnjega
šolskega leta sem dosegla
povprečje ocen 6 od 7
možnih. Moja najljubša
predmeta sta matematika
in angleščina, pa tudi pri
nemščini sem dosegla
najvišjo možno oceno. V šolo
se vozim z avtobusom 60
km daleč, kar je uro in pol
vožnje in je včasih kar malo
naporno. V prostem času
se rada ukvarjam z raznimi
športi, kot so: nogomet,
odbojka, v zimski sezon pa
sem se tudi veliko bordala, za
kar je tukaj veliko možnosti.
Z mojimi sošolci iz osnovne
šole sem v kontaktu preko
interneta, poredko pa se
srečamo v živo, saj nisem
pogosto doma. Zdi se mi, da
sem v letih na osnovni šoli
dobila dovolj predznanja,
tako da mi sedaj šola ne dela
preveč težav.
Moje priporočilo za sedanje
devetošolce je, da se naj
vpišejo v šolo, ki jim je všeč,
z mislijo, kaj bi radi bili v
prihodnosti. Če bi sama
imela še eno priložnost, bi se
vpisala na isto šolo.
Trenutno še ne vem točno,
kateri stroki bi dala prednost.
A če bi imela izbiro, bi
najraje postala fotograf. V
prihodnosti bi rada veliko
potovala in si ustvarila dom
v kakšnem večjem mestu v
tujini.
Upam, da moj trud, ki ga
vlagam v šolanje, ne bo šel v
nič in da bom dobila službo,
ki mi bo všeč, in da si bom
ustvarila družino, ki me bo
razumela in podpirala.
31
Kristina Golob
Lansko leto septembra sem
se vpisala v Splošno in
strokovno gimnazijo Velenje,
in sicer na umetniški oddelek
(glasbena smer). Pravzaprav
sem si močno želela, da bi se
lahko vpisala v Celje, ker mi
je že od nekdaj bilo v Celju
zelo všeč, poznala sem mesto
in tudi večina sošolcev, ki
jih poznam, se je vpisala
prav tja. Toda ker na žalost
v Celju glasbena šola ni niti
malo tako dobra, kot je v
Velenju, je premagala želja
po glasbenem izobraževanju,
in tako sem pristala prav v
Velenju.
V mojem razredu smo
likovniki in glasbeniki.
Vseh skupaj nas je kar
petintrideset, 24 deklet
in 11 fantov. Odlično se
razumemo. Mi namreč
nismo kot običajni razred.
Glasbeniki lažje razumemo
glasbenika, ker razumemo
vse to delo in vadbo, ki jo
mora opraviti, da je narejena
ena skladba. Zato med nami
ni nobene tekmovalnosti in
hinavščine, ki jo zaslediš pri
marsikaterem razredu, in to
je tudi ena izmed mnogih
stvari, ki so mi pri naši šoli
tako všeč.
Umetniki smo pravzaprav
zelo zaposleni – že na
splošno imamo šest ur pouka
na teden več kot navadna
gimnazija, potem pa zraven
pride še orkester, godba ali
različni zbori, navsezadnje pa
še vadba doma. Ker nimamo
prav veliko časa za učenje (to
nas v bistvu sploh ne moti),
imamo vsi umetniki možnost
napovedanega spraševanja.
Učitelji so v večini kar
popustljivi, so pa tudi takšni,
ki so nam ukinili vse, kar
bi nam kot umetnikom,
pripadalo. Poleg tega pa
zraven pride še vožnja.
Nekateri iz bolj oddaljenih
krajev so se sicer že pravilno
odločili, da med tednom
ostanejo kar v Velenju, meni
pa na primer vožnja vzame
kar dve uri na dan.
Na splošno sem na tej šoli
veliko bolj zadovoljna, kot
sem mislila, da bom. Zato
bi sedanjim devetošolcem
povedala samo, naj ne
izbirajo srednje šole na
osnovi tega, kam gre njihov
prijatelj, temveč na osnovi
tega, kakšna je šola, kamor
bo šel, in katere vrednote
poudarja.
Dokler nisem prišla na to
gimnazijo, se nisem zavedala,
koliko mi v življenju pomeni
glasba. Zato mislim, da bo
to tudi stvar, s katero se bom
v življenju ukvarjala. A o
mojem bodočem poklicu še
ne razmišljam in še ne vem,
kam me bo zanesla pot.
V zadnjih mesecih sem se res
veliko naučila. Zdaj tudi vem,
da so odnosi med ljudmi
nekaj, kar je res pomembno
v življenju. Da, to je res, da
brez znanja ne prideš daleč.
A brez prijateljev po mojem
sploh ne moreš priti nikamor.
Luka Prelesnik
Obiskujem Srednjo lesno
šolo v Škofji Loki. V novem
okolju se počutim zelo
dobro, saj je tam veliko
Savinjčanov. Moji sošolci
prihajajo večinoma iz
Gorenjske in nekaj jih je iz
Primorske. V razredu nas
je 26 fantov in 2 dekleti,
ki sta obe na programu za
okoljevarstvenika. Kljub
temu smo skupaj v razredu.
Na naši šoli ni stvari, ki bi
me posebej motile, mi je pa
všeč, da imamo za malico
celo šolsko uro časa. Najraje
imam prakso, profesorji pa
tudi niso preveč strogi. Med
tednom sem v internatu,
zato hodim v šolo peš ali pa
se vozim zraven starejših, ki
že imajo avto, razen kadar
imamo pouk na Šolskem
centru, ki je v isti stavbi kot
internat. Z bivšimi sošolci
smo še vedno v stiku, če ne
drugače, pa po msm-ju. Za
bivše učitelje pa se mi zdi, da
so me v osnovni šoli dobro
naučili, saj sedaj nimam
večjih problemov. Ob kocu
šolanja bom ostal doma,
delal v delavnici in s tem
služil denar.
Gregor Prodnik
Šola, ki jo obiskujem, je
Tehniška gimnazija Lava v
Celju. Na šoli se počutim
dobro, saj izpolnjujem vse
dolžnosti, ki sem si jih na
začetku leta zadal, zato
nimam problemov in skrbi.
Sošolce imam predvsem iz
zahodne Štajerske, nekaj
jih je iz Kozjega, Sevnice,
Laškega, Štor in Celja. Šola
mi je všeč, ker je tu precej
drugačno vzdušje kot v
osnovni šoli, vse je bolj
sproščeno in z vsemi se
dobro razumem. Edina stvar,
ki mi ne odgovarja, je, da je
preveč dijakov iz drugih šol
in je prevelika gneča, tako da
se po hodniku včasih komaj
32
premikaš.
Najraje imam zgodovino,
angleščino in športno
vzgojo, ker imam odlične
profesorje, manj rad pa imam
slovenščino in matematiko.
Do šole imam samo par
minut hoje, ker prebivam
v dijaškem domu, kar mi
odgovarja, saj si ne morem
predstavljati, da bi se moral
voziti v šolo. To mi odgovarja
tudi zato, ker poleg šole
treniram še nogomet v klubu
NK Simer Šampion, kjer
imam treninge trikrat do
štirikrat na teden.
Zdi se mi, da sem v osnovni
šoli dobil dovolj predznanja
za nadaljnje šolanje, zato
nimam težav. Še vedno sem
v stiku z nekaterimi sošolci iz
osnovne šole, če ne na štiri
oči, pa vsaj prek facebooka
ali messengerja, z nekaterimi
pa sploh nimam več stika.
Če bi imel še eno možnost
za vpis v srednjo šolo, svoje
odločitve ne bi spreminjal,
saj mi zaenkrat še odgovarja.
Mislim, da je danes znanje
zelo pomembno, saj je to
edini način do malo boljše
zaposlitve. Čeprav še nimam
prave ideje, kaj bi rad postal
v življenju, se bom potrudil
in skušal čim bolje končati
šolo, da bom imel potem več
izbire za nadaljnje šolanje.
Ko bom končal študij, si želim
živeti na podeželju, torej v
Solčavi, vendar bo to odvisno
od poklica, ki ga bom imel,
saj je težko dobiti delovno
mesto v bližnjih krajih. Če pa
bi se moral v službo voziti, bi
mi to vzelo veliko časa, čas
pa je danes denar.
Zbiranje kosovnih odpadkov
zasebna gospodinjstva
območje:
Logarska Dolina Solčava, Podolševa
Medica, Klobaša, Robanov Kot
datum odvoza: 19. 4. 2010 15. 9. 2010
datum odvoza: 20. 4. 2010 16. 9. 2010
datum odvoza: 21. 4. 2010 17. 9. 2010
Podelitev občinskih priznanj
Na osnovi Odloka
o priznanjih občine
Solčava, Uradno glasilo
Zgornjesavinjskih občin št.
7/2006, bo občina Solčava v
letu 2010 podelila priznanja
za dosežke posameznikom,
podjetjem in drugim
organizacijam, skupinam,
zavodom in društvom
za dosežke na področju
gospodarstva, kulture,
znanosti, ekologije, športa,
vzgoje in izobraževanja ter
za humanitarne dejavnosti.
Predloge za podelitev
priznanj oblikuje Komisija
za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja.
Lahko pa na podlagi
razpisa komisije predloge
v obliki pisne pobude z
utemeljitvijo in ustrezno
dokumentacijo podajo
občani, podjetja, zavodi in
druge oblike organizacij. Na
osnovi izdelanega predloga
oziroma prispelih pobud
izdela komisija obrazložen
predlog za obravnavo na seji
Občinskega sveta. Priznanja
se podeljujejo praviloma na
slavnostni seji Občinskega
sveta v okviru praznovanja
občinskega praznika.
Način zbiranja pobud
bo objavila Komisija za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja na spletnih
straneh občine Solčava ter v
občinskem glasilu Utrip.
Pozivamo vas, da razmislite
o predlogih za prejemnike
teh priznanj v letu 2010.
Občinska uprava
Obvestilo
Občina Solčava je sklenila
dogovor za brezplačno
svetovanje občanom na
področju arhitekture.
Arhitekta dr. Živa Deu in
Matjaž Deu sta pripravljena
svetovati in se pogovoriti
s krajani, ki nameravajo
izvajati manjše posege
na svojih bivališčih ali
gospodarskih objektih.
Cilj svetovanja je izboljšati
estetski in tipološki nivo
manjših posegov (fasade,
barvanje, ograje, frčade
– aherji, okna itd.) z
namenom ohranjanja
značilne arhitekture Zgornje
Savinjske doline.
Eventualni kandidati, ki bi se
želeli udeležiti brezplačnega
33
svetovanja, se naj prijavijo
na občinsko upravo do
20. 4. 2010. O terminu
izvedbe se bomo dogovorili
naknadno.
Vse zainteresirane vabimo,
da izkoristite možnost
brezplačnega svetovanja.
Občinska uprava
Likovni izdelki osnovnošolcev
Matevž Vršnik, 8. r.
Denis Knap, 8. r.
34
Likovni izdelki osnovnošolcev
Foto: Špela Orešnik
Liza Vršnik, 6. r.
Eva Suhodolnik, 6. r.
Rok Prodnik, 7. r.
Maja Poličnik, 9. r.
Nina Ošep, 7. r.
Katja Plesnik, 9. r.
35
Foto: Bernarda Prodnik
Ledene sveče v Potočki zijalki