Odsek poti za osebe na invalidskih vozičkih
V parku sta urejena dva odseka poti za osebe na invalidskih
vozičkih, na katera pa so vabljeni tudi sprehajalci. Slap
Palenk si lahko ogledate preko dostopne poti od parkirišča
pri TIC Logarska (1). Pri Domu planincev je urejena krožna
pot na botanično enem najbolj pestrih območij v parku
(2). Tu boste lahko spoznavali tudi floro, ki je sicer značilna
za višje gorske predele.
Pravljični gozd - gozd za vse generacije.
Doživi pravljice, prebudi čutila in spoznaj gozd.
Pravljični telefon: 031 249 441, e-mail: [email protected],
spletna stran: www.logarska-pravljicnigozd.si
Na Poti po Logarski dolini se boste sami ali
skupini, v spremstvu izkušenega vodnika, ustavili
na najzanimivejših točkah in izvedeli marsikaj o
ledeniški dolini, gozdu, divjadi, pticah, življenju
gozdarjev, oglarjenju ter drugih zanimivostih,
ki pričajo o izjemni povezanosti ljudi in narave
skozi stoletja.
Sprehod po poti traja 2 - 3 ure. Celotna dolžina
poti znaša 7 km in se zaključuje pri slapu
Rinka, lahko pa se odločite za krajšo varianto.
Za pot skozi gozd priporočamo lahko športno
obutev in obleko.
Vodenje prilagodimo posameznim skupinam
in njihovim interesom. Del poti je primeren
za nepozaben sprehod čutil in spoznavanje
narave skozi igro…
S spoznavanjem dela gozdarjev, oglarjev
in kmetov po delčkih odkrivamo kulturno
identiteto Solčavskega. In tačas med ljudmi
še rastejo zgodbe…
Čudoviti kotički so neusahljiv vir navdiha in
duhovne sprostitve. Po poti pa se lahko tudi
po mili volji sprehajamo, tekamo, vadimo
svojo vzdržljivost ali si enostavno oddahnemo.
A ne pozabimo: ljudje, živali in rastline
so tu doma, mi smo le njihovi gostje!
INFORMACIJE
TIC KRAJINSKI PARK
LOGARSKA DOLINA
Podjetje za razvoj Logarske doline
tel.: +386 (0)3 838 90 04
fax: +386 (0)3 838 90 03
e-mail: [email protected]
http://www.logarska-dolina.si
Popotnik, postoj!
Nas želiš spoznati?
Le začni…
vabimo te na
Naravoslovno-etnografsko
pot po Logarski dolini
Izvir Črne Prepusti se šumenju voda!
Po številnih izvirih so domačini kraj poimenovali V
studencih, potoku pa so po temnih glinah v strugi dali ime
Črna. Voda pronica na plan ob dvigu neprepustne glinene
podlage, ki je ostanek ledeniškega jezera.
Travnik »Polanc« Predaj se svetlobi!
Osvežujoč je sprehod po hladnem gozdičku.
A lepo je zatem stopiti na s soncem obsijan
travnik, ki zvabi pogled, da spolzi do gora in
približa vrhove - da bi jih skoraj dosegel z
roko.
Skalni balvani Približaj se jim odprtih oči!
Pozoren obiskovalec odkrije številne zanimivosti. Tudi
na skali je življenje. Tu je v plitvi prsti zrasel miniaturni
vrtiček, tam so zanimive dolge, čvrste korenine na
skali rastočih dreves, pa vlažni mahovi in zanimivi
delci kamnin…
Olcarska bajta Poznaš delo gozdarja?
Delavnik gozdarjev se je v oddaljenih
gozdovih začenjal z zoro dan za dnem.
Naporno delo s sekiro in ročno žago,
skromna hrana in spanje na pogradu,
postlanem s praprotjo ali listjem, so
spremljali gozdne delavce pri sečnji in
spravilu lesa.
Posekan les so iz odročnih gozdov spravljali
v doline po lesenih drčah (rižah), praviloma
pozimi. Spomladi, ko je kopneči sneg dolgo
vzdrževal visoko vodo, pa so jih po Savinji
plavili do žag. Rezan les so povezali v splave
(flose) in jih odpeljali po reki navzdol.
Na hudourniškem vršaju
Opaziš spremembe ob poti?
Sončna lega in nenehno spreminjanje tal so
preizkušnja tudi za najbolj skromne rastline - in
vendar vztrajajo: resje, brin, rdeči bor, smreka …
Ob večjih nalivih bo hudourniški potok spet nanesel
v dolino grušč in ga odložil zdaj tu, zdaj tam - v obliki
pahljače. Si izdolbel strugo, odnesel grmiček ali drevo.
Takšno je pač življenje vršaja, stalne so le spremembe.
Strelovec
1763
Panoramska cesta
Ojstrica
2350
Krofička
2083
LESNA RIŽA
Golica v Krejdi Si že odkril znamenja geološke preteklosti?
V Golici je potok razkril presek dogajanja v času zadnje ledene dobe. V
hladnejših obdobjih je bilo dno doline pokrito z ledenikom, ki je pustil za
sabo ledeniško moreno. To je grobozrnat grušč, povezan z rdečkastim
vezivom. V toplih vmesnih obdobjih se je led talil in nastajala so
ledeniška jezera, od katerih so ostali drobni jezerski sedimenti.
Slap Rinka Poznaš skrivnost izvira Savinje?
Pod Okrešljem se številni izviri združijo v strugi Kotovca. Preko majhnih
slapičev in brzic se voda prelije do tektonsko-ledeniške stopnje in
pade v dolino v veličastnem 80 m visokem slapu Rinka. Kmalu
zatem se izgubi v prodnem nanosu in privre na dan spet
v spodnjem delu doline v izviru Črne. Ko se vodam
Kotovca in Črne pridruži še potok Jezera iz
Matkovega kota, tečejo naprej kot Savinja.
Lučka Baba
2244
OGLARSKA BAJTA
Koča na Klemenči jami
Solčava
Posebna drevesa Te navdušuje raznolikost življenja?
Stara debela drevesa so prava redkost in zato
toliko bolj zaželena, pa naj bodo zdrava
ali odmirajoča. Drevesom
življenjska energija
sčasoma pojema,
a se vedno
znova vrača. Na
trohnečih deblih
jo najdejo glive,
lišaji, mahovi,
BULASTI JESEN
hrošči, pajki,
mravlje, ptice… !
JUVANIJA
Kapela Kristusa kralja
Nam pa drevesa
nudijo obilje
LOGAR
PODBREŽNIK
estetskih užitkov,
čutnih asociacij in
zdravilnih energij.
Vredno se je ustaviti
ob Logarjevi lipi, stari
bukvi, bulastem jesenu,
Plesnikovem brestu ali brinu
velikanu.
Oglarska bajta Čutiš? Zgodbe še živijo!
V 19. stoletju so v Logarski dolini kuhali oglje. Uporabljali so ga domačini
v kovačijah, vozili pa so ga tudi preko hribov v Železno Kaplo in naprej.
Oglarjenje je spremenilo podobo doline, saj so v naravnih gozdovih
bukev močno izsekali.
V spomin na tiste čase tu in tam oglar še sestavi kopo iz bukovih okroglic,
jih prekrije s smrekovimi vejami in zemljo, zakuri v notranjosti in kuha s
previdnim reguliranjem dotoka zraka.
Planšarija
LOGARSKI KOT
LENAR
PENZION
PLESNIK NA RAZPOTJU
PRAVLJIČNI
GOZD
Hotel PLESNIK
Vila PALENK
1
Dom PLANINCEV
Kamniško
sedlo
2
OGLARSKA KOPA
IZVIR ČRNE
Brana
2252
Kiosk
RINKA Dom na OKREŠLJU
Matkov kot
OLCARSKA BAJTA
Pavličevo sedlo
Planjava
2394
Okrepčevalnica
RINKA
Okrepčevalnica
ORLOVO GNEZDO
Mrzla Gora
2203
SLAP RINKA
besedilo in fotografije: Martina Pečnik in Marko Slapnik, risbe: Tanja P. Novak
Turska gora
2251
Rinke