1. No category

utrip
p
i
r
ut
Poštnina plačana
pri pošti 3335 Solčava
Poročilo občanom ob koncu mandata
Dostava pošte na najvišjo kmetijo v Sloveniji
G
L
A
S
I
L
O
O
B
Č
I
N
E
X
15 -16 :: le to
10 :: št ev ilk a
20
r
be
m
ce
de
S
O
L
Č
A
V
A
Foto: Bernarda Prodnik
Foto utrip
olčav
Foto: Folti Orasche
Foto: Špela Orešnik
Prvi sneg v Logarski
Solčavanke na sejmu v Celovcu
Foto: Bernarda Prodnik
Foto: Bernarda Prodnik
Prijetni zaključek lanskega pohoda z baklami po
Logarski
Takole gleda naše otroke sv. Miklavž iz nebes
Visoki gostje si v novi Rinki ogledujejo predstavitev
filca
2
Voščilo
uradno glasilo občine Solčava
ISSN 1854-9004
Izdaja ga:
Občina Solčava
Solčava 16
3335 Solčava
telefon:
03 839 27 50
fax:
03 839 27 55
e-mail:
[email protected]
Uredniški odbor:
Bernarda Prodnik
Marko Slapnik
Marta Orešnik
Špela Orešnik
Fotografija na naslovnici:
Dušan Zakeršnik
Oblikovanje in tisk:
Tiskarna Dikplast d. o. o.
Glasilo občine Solčava izhaja 4 x letno v
nakladi 200 izvodov in ga prejmejo vsa
gospodinjstva v občini Solčava brezplačno.
Na podlagi Zakona o davku na dodano
vrednost sodi glasilo občine Solčava med
proizvode, za katere se obračunava davek
na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Ko se jesen prevesi v
zimo, ko so dnevi kratki
in mrzli, ko se dim iz
dimnikov suklja srebrno
sivo, ko se veter z vso
ihto zaletava v polkna
in krošnje golih dreves,
takrat zemlja spregovori
o božiču. Spregovori
takrat, ko si otroci
ogledujejo lepe plahte
mahu in razmišljajo,
kako pravšnje bodo za
jaslice. Spregovorijo
smreke in macesni, ki
v svoji nemi govorici
pričajo o zastalem dahu
narave pred bližajočo
se zimo in o tem, da je
v njihovih zimzelenih
iglicah življenje, ki se
bo zagotovo odprlo v
pomladno sonce…
Ja, za starim se vedno
odpira novo.
Ob tem bomo z razumom
pogledali na naše preteklo
delo, načrtov za naprej pa
se bomo lotili s pogumom,
upanjem in spoštovanjem.
Brez želja in ciljev bi bilo
naše življenje prazno.
Vsem nam, dragi
Solčavani, želim, da naši
dnevi, tedni in leta ne
3
bi minevali v potrošniški
sivini, ampak da bi jih
živeli v žaru pričakovanja.
Tako se pripravimo tudi na
praznike in praznovanje.
Podarimo si čas,
poslušajmo se, izkažimo si
pozornost. Le tako si bomo
v dar in priložnost.
V tem duhu vam želim
vesele in mirne božične
praznike, pristne in tople
medsebojne odnose
ter veliko blagoslova
nad vsem, kar boste in
bomo skupaj načrtovali v
prihodnjem letu. Srečno!
Župan:
Alojz Lipnik
Foto: Bernarda Prodnik
UTRIP
Nekaj poudarkov o delu občine v
mandatu 2006 - 2010
Alojz Lipnik, župan
Štiriletni mandat našega
dela na občini se je
pred nedavnim iztekel.
Potrebno se je ozreti
na prehojeno pot. Vsak
začetek je potrebno
graditi na trdnih temeljih.
Moji osebni temelji na
začetku mandata so bili
in so še: delati, kolikor
morem, kolikor znam in
po svoji vesti, ostalo me
ne zanima. Izpeljava iz
teh osnov pa je: delati
Projekt
Harmonija treh dolin - 5. javni
razpis
Solčavski gorski les
za celotno občino, kjer
ne sme biti manj in bolj
pomembnih občanov.
Razmišljanju na temelju
vrednot dodajam razvojno
naravnanost, ki bo
omogočala preživetje
nam in našim naslednjim
rodovom, da bomo živeli
kvalitetno, da si bomo
sami krojili usodo in da ne
bomo podložniki bogatih
mogotcev z debelimi
denarnicami, ki jim je
Iz razpisov pridobljen
delež sofinanciranja iz
državnih in evropskih
skladov
127.500,00 €
mar le lastno ugodje. Ne
prodajajmo svoje zemlje…
Tokrat čutim obvezo,
da poročam o delu
preteklega mandata. O
vsebinah posameznih
projektov sem že veliko
pisal. Danes bo poleg
kratkega vsebinskega
opisa pomembnejših
projektov poudarek na
»financah«. Pa začnimo
kar s preglednico:
Delež, ki
Skupna
ga moramo
vrednost
sofinancirati iz projekta
lastnih virov
52.500,00 €
180.000,00 €
33.140,00 €
10.700,00 €
43.840,00 €
Tradicionalno . naravno .
ustvarjalno
Robanova cesta
15.500,00 €
6.020,00 €
21.520,00 €
43.528,05 €
9.243,18 €
52.771,23 €
Vas Solčava
58.933,80 €
44.302,61 €
103.236,41 €
Rinka
717.516,00 €
201.153,99 €
918.669,99 €
Brezmejna doživetja narave
38.380,00 €
2.020,00 €
40.400,00 €
Komunalna ureditev Medice
126.876,96 €
25.375,39 €
152.252,35 €
Nakup POŠ Solčava
517.000,00 €
194.000,00 €
711.000,00 €
2.000,00 €
13.000,00 €
15.000,00 €
575.000,00 €
130.000,00 €
705.000,00 €
35.000,00 €
7.000,00 €
42.000,00 €
Delta
TIS
Javna dela
skupaj
2.290.374,81 €
4
695.315,17 € 2.985.689,98 €
Harmonija treh dolin 5. javni razpis
Projekt, odobren iz
evropskega sklada
za regionalni razvoj.
Pridobljena sredstva se
bodo porabila za delo
novoustanovljenega
Zavoda za turizem in
trajnostni razvoj Centra
Rinka, delno za opremo
stavbe Rinka ter za info
točko Pod slapom.
Solčavski gorski les
Evropski projekt Leader.
Sredstva za razvoj
izdelkov iz lesa (igrala
pri vrtcu, koši za smeti,
tradicionalni solčavski
plot, klopi in mize na
parkirišču pri cerkvi, ob
prireditvenem prostoru,
ob sprehajalnih poteh…).
Te »razstavno prodajne«
artikle bomo poskušali
tržiti ter spodbuditi
domačine za proizvodnjo
le-teh. Tu sodelujemo z
društvom Tisa.
Tradicionalno . naravno .
ustvarjalno
Evropski projekt Leader.
Delo na področju
solčavsko-jezerske pasme
ovac in izdelkov iz njih na
področju predelave volne
ter kulinarike.
Brezmejna doživetja
narave
Projekt iz evropskih
sredstev Interreg.
Sredstva za del opreme
objekta Rinka, za
promocijski film o
Solčavskem…
Robanova cesta
Izgradnja obvozne ceste
mimo kmetije Roban.
Sredstva, pridobljena
iz razpisa na osnovi
23. člena Zakona o
financiranju občin.
Vas Solčava
Projekt naj bi se
večinoma odvijal
naslednje leto. Zanj
imamo pogodbo s Službo
vlade RS za regionalni
razvoj. Sredstva,
odobrena iz evropskega
sklada za regionalni
razvoj. Gre za 370.000 €,
ki še niso omenjeni v
preglednici.
Komunalna ureditev
Medice
Projekt izveden. Parcele
so na voljo že v tem letu.
Nakup podružnične OŠ
Solčava
Šola je bila zgrajena
do začetka mandata
2006-2010. Po tem
jo je bilo potrebno
začeti odplačevati.
Vrednost šole znaša ca.
1.055.000,00 €. V letu
2008 smo za del odkupa
vzeli dolgoročni kredit
v višini 400.000,00 €.
Ministrstvo za šolstvo
nam je v teh dneh
nakazalo 517.000,00 €,
odobrenih iz državnega
proračuna. Preostanek
dolga bo potrebno še
poravnati.
Rinka
Projekt poteka iz naslova
t. i. Norveškega
finančnega mehanizma.
Otvoritev Rinke
predvidevamo v aprilu
naslednjega leta.
Foto: Špela Orešnik
Kratek komentar k
vsakemu projektu:
Nova Rinka
5
Delta
Vključili smo se v
mednarodni projekt
DELTA, ki se nanaša na
problematiko prometa v
zavarovanih območjih.
Projekt je z naše strani
zaključen.
TIS
Projekt »Turistična
infrastruktura Solčavsko«.
Sredstva evropskega
sklada za regionalni
razvoj. Gre za prireditveni
prostor ter parkirišče
z dovozno cesto pri
mrliški vežici. Projekt je
v terminu zaključen in
plačan.
Javna dela
Razpis Zavoda za
zaposlovanje. Za dobo
enega leta smo zaposlili
delavce na t. i. javnih
delih.
Opisi projektov so
poenostavljeni, prirejeni
za razumevanje, dikcije
niso povsem točne.
Težimo k temu, da ko
se posamezen projekt
konča, je tudi finančno
zaključen, oz. poplačan.
Seveda je vmes potrebno
jemati premostitvene
kredite za čas, ko čakamo
denar iz Evrope ali
kakšnega drugega sklada.
Tako bo tudi v naslednjem
letu.
Dolgoročni kredit,
400.000 €, smo vzeli
za poplačilo šole. Če bi
odplačevali samo dolg za
šolo, bi ne bilo mogoče
kandidirati na ostalih
razpisih in tako pridobiti
veliko sredstev.
Dolgoročni kredit v
višini 70.000,00 €
smo vzeli za nakup
Rinke. Torej naš skupni
dolgoročni kredit znaša
470.000 € (dolgoročni
kredit pomeni kredit, kjer
je doba odplačevanja
daljša od enega leta).
Realizirali smo za
2.985.689,98 € projektov
(nekateri se še odvijajo).
Od tega smo morali
iz lastnih sredstev
zagotoviti 695.315,17 €,
nepovratnega denarja
iz evropskih in ostalih
skladov pa smo pridobili
2.290.374,81 €. Torej,
naša dolgoročna
zadolženost znaša ca.
870,00 € na občana,
pridobljenih sredstev
pa je bilo 4.241,00 € na
prebivalca.
Omeniti pa je potrebno
tudi dolg, ki je nastal
na projektu kotlarne na
biomaso v Logarski dolini,
ki se vleče iz preteklosti.
Z izvensodno poravnavo
je bilo dogovorjeno, da
mesečno odplačujemo
6
10.000,00 € dolga. Dolg
bo odplačan približno
do polovice leta 2011
in bo skupno znašal ca.
300.000,00 €.
Smo v obdobju, ko je
potrebno izkoristiti
možnosti črpanja
evropskih sredstev. To
zahteva veliko dela,
znanja, iznajdljivosti
in poguma. Solčavani
lahko rečemo, da smo
gospodarni, saj smo
na občana pridelali ca.
3.000,00 € nepovratnega
denarja. Pomembna je
usmerjenost na dolgi rok
in v dobro vseh občanov.
Trudili se bomo, da bodo
novo zgrajene pridobitve
v polnosti zaživele. Vsaka
stvar pa seveda za to rabi
nekaj časa in potrpljenja.
Verjamem, da lahko našo
»skupno zgodbo« gradimo
naprej še bolje. Dobro
je upoštevati modrost, ki
pravi, da pri prepiru dveh
ni zmagovalcev, ampak
sta oba poraženca.
V želji po dobrem
sodelovanju tudi v
prihodnjem mandatu
vas vse prav lepo
pozdravljam!
Dne 2. 11. 2010 je bila konstitutivna
seja novoizvoljenega občinskega sveta
Mateja Brlec S.
Potrjeni so bili mandati
članov občinskega sveta:
Franc OŠEP, Marko
LOGAR, Vincenc SLAPNIK,
Katarina PRELESNIK, Aleš
KLEMENŠEK, Stanislav
ŠTIFTAR, Klemen MATK.
S TEM JE BIL OBČINSKI
SVET KONSTITUIRAN IN
NOVOIZVOLJENI ČLANI
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE SOLČAVA SO
NASTOPILI MANDAT.
Potrjen je bil mandat
župana Alojza LIPNIKA
S TEM JE PONOVNO
IZVOLJENI ŽUPAN
OBČINE SOLČAVA
NASTOPIL NOV
MANDAT.
Povzetek zapisnika 23. redne seje
občinskega sveta z dne 29. 4. 2010
Mateja Brlec S.
Na 23. redni seji
občinskega sveta občine
Solčava je bil svetnikom
predstavljen plan dela
Javnega zavoda Center
Rinka – Zavod za turizem
in trajnostni razvoj
Solčavskega za leto
2010 in finančni plan.
Plan dela in finančni
plan sta bila potrjena
ob predpostavki, da je
potrebno plan dopolniti z
akcijskim načrtom, s cilji
in merljivimi kazalci, kjer
je to mogoče. Občinski
svet je glasoval tudi o
Soglasju k imenovanju
Marka Slapnika na mesto
direktorja Javnega zavoda
Center Rinka – Zavoda za
turizm in trajnostni razvoj
Solčavskega.
Občinski svetniki so
obravnavali kriterije
za oblikovanje cen
komunalno urejenih
gradbenih parcel v
Medici. Okvirna vrednost
komunalno urejene
parcele v Medici je ca.
20.000 €. Z dodatnimi
ukrepi (olajšavami) se
oblikuje dostopna cena za
kupca.
Pogoji, na podlagi katerih
se oblikujejo kriteriji za
7
nakup parcel, so:
OMEJITVENI POGOJI:
stalno prebivališče v občini
Solčava, pričetek gradnje
najkasneje v petih letih
po podpisu pogodbe,
prepoved odtujitve
parcele 15 let od podpisa
pogodbe, razen v izrednih
razmerah ob soglasju
občine.
OLAJŠAVE: s ceno parcele
se čim bolj približati
zmožnostim prebivalcev,
ki jim prednostno želimo
omogočiti gradnjo v
Medici in s tem zagotoviti
bivanje v Solčavi.
Občinski svet je zadolžil
občinsko upravo, da
predlaga način prodaje, s
katerim bomo v največji
meri dosegali zastavljene
cilje, in za izvajanje
postopkov prodaje.
Obravnavan in sprejet
je bil predlog sprememb
Pravilnika o plačah in
drugih prejemkih občinskih
funkcionarjev, članov
delovnih teles občinskega
sveta in članov drugih
občinskih organov Občine
Solčava in sicer v smislu,
da se višina sejnine članov
nadzornega odbora izenači
z višino sejnine članov
občinskega sveta.
Občinski svet je sprejel
Družbeno pogodbo
za družbo z omejeno
odgovornostjo RASR,
Razvojna agencija
savinjske regije, d. o. o.
ter pooblastil župana
Alojza Lipnika za izvedbo
vseh potrebnih dejanj
v zvezi z ustanovitvijo
družbe RASR d. o. o.
ter za izvrševanje vseh
pravic Občine Solčava
kot ustanoviteljice in
družbenice družbe
RASR d. o. o.
Obravnavan in sprejet je
bil tudi predlog odloka
o porabi koncesijske
dajatve za trajnostno
gospodarjenje z divjadjo,
kar pomeni, da bo občina
preko razpisa podelila
sredstva iz koncesijske
dajatve v višini dobrih
400 € nazaj Lovski družini
Solčava.
Pod točko razno so
svetniki opozorili na slabo
stanje državnih cest,
predvsem Panoramske
ceste. Predlog, naj občina
skuša vplivati na Direkcijo
RS za ceste, da bodo
čim prej izvedena nujna
vzdrževalna dela na cesti.
Terjali so pojasnilo glede
vplivnega območja
Macesnikovega plazu.
Opozorili so na potrebo
po ureditvi vodov
(toplovod...), ki zelo
neurejeno potekajo
ob mostu čez Savinjo
na vasi, kar je naloga
koncesionarja, vendar
verjetno obstaja razlog,
zakaj tega ni uredil ob
gradnji toplovoda.
Ponovno je bilo govora
o neurejenem zbirališču
smeti v Jezeri ter ureditvi
ceste v Logarski dolini.
Povzetek zapisnika 24. redne seje
občinskega sveta z dne 29. 7. 2010.
Mateja Brlec S.
Na seji je bil predstavljen
potek izvajanja projekta
Komunalno urejanje dela
območja zazidalnega
načrta Medica in prodaja
parcel v Medici. Svetniki
so ponovno razpravljali
o oblikovanju kriterijev
za prodajo in pooblastili
župana, da skupaj z
8
odvetnikom oblikuje
končno besedilo kriterijev
v predlaganem smislu.
Občinski svet se je
seznanil s poročilom
nadzornega odbora o
zadevi Energetika Solčava.
V razpravi je bilo s strani
večine razpravljavcev
izraženo stališče, da
je potrebno s temo
»Energetika« zaključiti, v
bodoče pa storiti vse, da
se ne bi ponavljali tako
ponesrečeni projekti.
Skladno z odlokom o
občinskih priznanjih,
ki predpisuje, da se
podelijo priznanja župana,
priznanja občine Solčava
in naziv častni občan,
da predloge za slednji
dve priznanji podajo
občani preko razpisa ali
pa jih predlaga Komisija
za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja
in predlog komisije
potrdi še občinski svet,
je svet obravnaval vse
dosedanje predloge za
dobitnike priznanj in jih
potrdil. Izmed dveh novih
predlogov je enega potrdil,
enega pa zavrnil.
Na dnevnem redu je
bila obravnava predloga
sprememb in dopolnitev
Odloka o ustanovitvi
JZ Regijsko višje- in
visokošolsko središče
in podano soglasje k
Spremembam statuta
JZ višje in visokošolsko
središče. Šlo je predvsem
za formalne spremembe
Javnega zavoda, katerega
soustanoviteljica je Občina
Solčava.
Predstavljen in sprejet je
bil cenik za zaračunavanje
prireditvenega prostora.
Direktor Javnega zavoda
Center Rinka – Zavod
za turizem in trajnostni
razvoj Solčavskega Marko
Slapnik je predstavil potek
projekta STARA – NOVA
RINKA.
Pod točko razno je župan
izrazil nezadovoljstvo
zaradi neudeležbe
svetnikov na otvoritvi
prireditvenega prostor
oz. vseh pridobitev po
uspešno zaključenem
projektu Turistična
infrastruktura Solčavsko.
Nekateri svetniki so izrazili
ogorčenost zaradi slabega
pretoka informacij znotraj
občine, menijo, da svetniki
ne dobijo sproti dovolj
informacij o dogajanju v
občini.
9
Opozorjeno je bilo na
katastrofalno cesto od
Firšta do Logarske doline.
Na pobudo svetnice je bila
s strani župana podana
predstavitev poteka
projekta Vas Solčava.
Izraženo je bilo
nezadovoljstvo in
dvom glede odločitve o
spremembi obstoječega
športnega igrišča v
parkirišče in nadomestitev
le-tega z novim
prireditvenim prostorom.
Vzpostavljeno je bilo
vprašanje odgovornosti
v primeru nesreče
ob prireditvenem
prostoru – igrišču. In
izraženo stališče, da je
potrebna dolgoročno iskati
lokacijo izven centra vasi
Solčava.
Razprava je tekla še o
sanaciji udarnih jam na
cesti v Logarsko dolino,
o lokaciji porušenega
objekta Pod slapom ter
o neurejenem smetišču v
Jezeri ter o učinkovitosti
delavcev na javnih delih.
Zaključili smo z izgradnjo nove Rinke
Bernarda Prodnik
razvoju podjetništva ter
drugim potrebam v kraju,
nadstropje višje pa sta dve
stanovanjski enoti.
V oktobru in novembru smo
izvedli dva informacijska
dneva za občane, kjer
sta župan Alojz Lipnik in
direktor zavoda Center
Rinka Marko Slapnik
obiskovalcem predstavila
objekt s predvidenimi
vsebinami. Število
udeležencev je dokaz, da
smo si domačini zares želeli
ureditve tega objekta. Niso
ostale skrite solze v očeh
nekaterih domačinov, ki
so bili navdušeni nad novo
zgrajenim objektom. Mnogi
so udarniško pomagali
graditi »staro« Rinko in po
nekajletnem propadanju kar
niso mogli verjeti, da bo na
mestu stare Rinke zrasel nov
objekt.
Smo v zadnji, zaključni
fazi projekta, ki je
financiran iz Norveškega
finančnega mehanizma.
Izvedli smo javne razpise
za izbor izdelovalcev in
dobaviteljev opreme.
Objekt bo opremljen do
sredine marca, zaključek
projekta pa bo predvidoma
15. aprila 2010, ko bo
objekt slovesno predan
v uporabo in vodenje
Centru Rinka, Zavodu za
turizem in trajnostni razvoj
Solčavskega.
Foto: Bernerda Prodnik
Z izdajo uporabnega
dovoljenja konec oktobra se
je tako zaključila izgradnja
središča za trajnostni razvoj
Solčavskega — Rinke, ki
prinaša v naš kraj nove
priložnosti in nov razvojni
zagon. Vsebine, ki se bodo
izvajale, bodo namenjene
tako domačinom kot
obiskovalcem. Slednji
bodo lahko v objektu
skozi različne predstavitve
doživeli utrip Solčavskega,
še bolj pa jih bo prepričala
ponudba kulinaričnih
dobrot in drugih izdelkov,
ki bodo na voljo v
pritličju, kjer bo urejena
restavracija z info kotičkom.
V prvem nadstropju
bodo prostori namenjeni
Solčavani so pokazali veliko zanimanje za novo Rinko
10
Ekskurzija na Vzhodno in Južno
Tirolsko
Bernarda Prodnik
1991 odkrili na ledeniku
nad dolino, v bližini meje
z Avstrijo. Naslednji dan
smo si ogledali schnalstalski
muzej, ki je prirejen za
družine z otroki in mladino.
Iznajdljivi vaščani so ga
zgradili z majhnimi vložki
in brez evropskih sredstev.
Muzej lepo prikazuje
zgodovino in življenje tega
gorskega kraja. Nekateri
smo prisostvovali tudi
sveti maši v cerkvi, ki je
posvečena Mariji. Ker
je bila ravno zahvalna
nedelja, so slovesnost
zaključili pred cerkvijo z
njihovo lokalno godbo in
pogostitvijo domačinov.
Izjemno zanimive noše so
pritegnile naše radovedne
poglede. Tako smo imeli
priložnost doživeti delček
pristnega utripa življenja v
njihovem kraju. Po ogledu
muzeja smo se odpeljali
proti Bolzanu, kjer smo si
ogledali arheološki muzej
z zbirko, ki prikazuje
obdobje od paleolitika do
okoli 800 let pred našim
štetjem. V njem je izjemno
atraktivna mumija že prej
omenjenega Ötzija, za
katerega strokovnjaki trdijo,
da izvira iz 34. stoletja pr.
n. š. Po ogledu muzeja
je sledil povratek preko
treh slikovitih dolomitskih
prelazov Sella, Pordoi in
Falzarego proti Cortini
d'Ampezzo, prestolnici
Dolomitov, ter mimo
Innichena nazaj proti
domu. V teh dveh dneh
smo imeli priložnost videti
res urejena turistična
območja, kjer prebivalci
živijo skoraj izključno
od turizma v povezavi s
kmetijstvom. V spomin so
se vtisnile besede župnika iz
Schnalsa, ki je med pridigo
Foto: Špela Orešnik
V soboto in nedeljo, 2.
in 3. oktobra, smo se
občani Solčave udeležili
dvodnevne ekskurzije na
Vzhodno in Južno Tirolsko,
ki je letos potekala v
organizaciji Odbora za
turizem občine Solčava
in novoustanovljenega
Centra Rinka, zavoda
za turizem in trajnostni
razvoj Solčavskega. Število
udeležencev dokazuje, da
sta bili ekskurziji preteklih
dveh let koristni in poučni.
Tako se je letos na pot
podalo 60 udeležencev. Pot
nas je vodila mimo Beljaka
in Lienza do Innichena, kjer
smo si ogledali dragoceno
romansko cerkev, ki je bila
nekdaj del samostanskega
kompleksa, ki so ga
Bavarci ustanovili leta 769
kot glavno misijonarsko
postajo za pokristjanjevanje
Karantancev. Cerkev v
poznejših obdobjih ni
doživela obsežnejših
prezidav in se je ohranila
kot eden najlepših
spomenikov romanskega
obdobja v tem delu Italije.
Pot smo nadaljevali mimo
Brixna v dolino Vinschgau in
naprej v dolino Schnalstal,
kjer smo prenočili na n. v.
preko 2000 m v sodobnem
zimsko turističnem centru.
Dolina je poznana po najdbi
t. i. Ötzija, ki so ga leta
Slovesnost ob zahvalnem dnevu
11
Foto: Bernarda Prodnik
dejal, da je v kraju nizka
brezposelnost (3 %), da
je delo za vsakogar, ki le
hoče delati. Prav gotovo
razvoj turizma prinaša tudi
nova delovna mesta in s
tem zaposljivost različnih
poklicev in priložnosti za
vse. Če primerjamo stopnjo
brezposelnosti z občino
Solčava, ki je po uradno
objavljenih podatkih ZRSZ
v prvih letošnjih sedmih
mesecih dosegla 10,2 %,
je razlika prav gotovo na
račun zaposljivosti v
turizmu. Živimo v kraju,
ki ima nedvomno izjemne
možnosti in priložnosti
za razvoj turizma. Nova
vlaganja v turistično
Hotel nad 2000 metri
infrastrukturo posledično
pomenijo večjo atraktivnost
območja, s tem pa tudi
večji turistični obisk in
zaposljivost lokalnih
prebivalcev.
Dostava pošte na najvišjo kmetijo v
Sloveniji
Heda Mančić
V mesecu novembru smo na
pošti 3335 Solčava pričeli z
dostavljanjem pošiljk vsem
gospodinjstvom v naseljih
Podolševa in Logarska
Dolina. Ker v naš dostavni
okoliš spada tudi najvišja
kmetija v Sloveniji, Bukovnik,
smo prepričani, da je to
pomemben dogodek, ki
pomeni velik napredek v
kvaliteti dostave tako na
ravni Pošte Slovenije kot tudi
za vas Solčavo.
Od ideje smo hitro prešli k
dejanjem in izpod peresa
gospe Mateje SuhodolnikBrlec je bilo napisano
čudovito vabilo:
»Od tu grem, sem pridem, tu
obstanem, da spet grem in
se ponovno vrnem. Tu sem
doma.
V Solčavi se je zgodila
12
dostava pošte na dom
tudi na odročne naslove
po razpršenih, samotnih
kmetijah.
V zadnjih desetih letih smo si
v Solčavi večkrat prizadevali
za dosego »privilegija« —
dostavo pošte na dom,
vendar neuspešno, češ kaj
si pa domišljamo, saj to je
vendar nemogoče.
V letošnji jeseni se je
nemogoče zgodilo.
Ponedeljek se je zgodil: ves
odet v snežno belo odejo,
kot bi zima hotela povedati,
da jo bo še kako potrebno
upoštevati. Direktor PE Celje
mag. Andrej Rihter se je
vabilu z veseljem odzval
in se v dopoldanskih urah
srečal z županom občine
g. Alojzem Lipnikom.
Zaskrbljene poglede v
nebo in na pnevmatike
naših avtomobilov je kar
precej omilil prihod Francija
Podbrežnik mlajšega, ki
je nase prevzel vodenje
dogodka. Z novim zagonom
smo hitro rešili logistične
težave in se podali proti
najvišji kmetiji. Vsa zahvala
za zgledno spluženo cesto
domačinom!
Na kmetiji Bukovnik so nas
zelo lepo sprejeli in Franci
je po uvodnem pozdravu
domačim, direktorju
PE Celje, g županu in
občinski upravi, nekdanji
Foto: Bernarda Prodnik
Zato, da pokažemo, da v
enaindvajsetem stoletju,
v razviti državi peščico
ljudi razveseljuje za večino
prebivalcev popolnoma
vsakdanja in sama po
sebi umevna zadeva, kot
je dostava pošte na dom,
bomo dostavo poštne
pošiljke na najvišjo kmetijo
v Sloveniji, v Bukovc, skupaj
z domačimi pričakali župan
občine Solčava Alojz Lipnik
s sodelavci, predstavniki
Pošte Slovenija: direktorjem
PE Celje mag. Andrejem
Rihterjem s sodelavci ter
upravnica pošte Solčava
Heda Mačić.«
Težko pričakovan prihod poštarja
upravnici Anici Podbrežnik
z možem Francijem in
ostalim prisotnim poudaril
pomen pošte in predstavil
zgodovino razvoja pošte na
Solčavskem .
Kratek povzetek:
Skozi leta lahko vidimo, da je
razvoj pošte na Solčavskem
pogojen s težkimi
razmerami, saj so se že prvi
poštni sli, ki so nosili pošto z
Ljubnega do Solčave že pred
letom 1897, borili z naravo
in premagovali ovire. Ker
še ni bilo ceste, so morali iz
Luč do Solčave kar 16-krat
prebresti reko Savinjo.
Po dograditvi ceste v
Solčavo l. 1894 se je
porodilo vprašanje poštnega
urada v Solčavi, ki je bilo
realizirano 1. aprila 1897.
Dovoljenje je dobil Kristjan
Germel, po domače Šturm,
ki je v prostorih hiše, v kateri
je imel gostilno, uredil poštni
urad. Vzdrževal je tudi
konje za poštni in potniški
promet. Na poštnem uradu
so vaščani lahko prejemali
13
pošto, zlasti ob nedeljah,
ko so hodili v dolino k maši.
Kasneje se je pošta preselila
v prostore pri Herletu. Pred
vojno pošte niso dostavljali
na dom in uslužbenka (ga.
Anica Herle in kasneje ga.
Agica Germelj) je kar na
cerkvena vrata napisala
imena tistih, za katere je
prispela pošta. Po vojni je
pošta nekaj časa obratovala
v prostorih župnišča, nato
spet pri Šturmu, kasneje pa
se je preselila v prostore pri
Ropetu. Ko so se razmere
začele urejati in je število
pošiljk začelo naraščati, pa
so zaposlili tudi pismonošo,
ki je najprej dostavljal
pošiljke po Solčavi, kasneje
pa tudi v Logarsko Dolino
in Robanov Kot izmenjaje
vsak drugi dan. Pošto
je pismonoša dostavljal
s kolesom, pozimi pa
peš, saj takratne zimske
razmere kaj drugega
tudi niso dovoljevale. Ko
so oskrbeli pismonoša s
prvim motorjem, se je tudi
obhodna pot takoj povečala,
aktivnostmi, katerih rezultat
vidimo danes. Za nemoteno
izvajanje dostave je pošta
dobila nov avtomobil in v
pomoč še enega pismonošo,
ki v kombinaciji s pošto Luče
dostavlja pošiljke. S prvim
novembrom so v petkrat
tedensko dostavo vključena
vsa gospodinjstva v naselju
Podolševa in v Logarski
Dolini.
Preko izpostavljenih
predalčnikov prejema pošto
še sedem gospodinjstev, s
katerimi prav tako potekajo
pogovori in se iščejo
rešitve, ki bodo ugodne za
uporabnike in pošto.
Z lepo Francijevo mislijo
POŠTA JE NAČIN ŽIVLJENJA
je beseda pripadla g.
mag. Andreju Rihterju, ki
je izpostavil približevanje
storitev uporabnikom
ter kvaliteto poslovanja
in dostave kot pogoj za
zadovoljstvo naših strank.
Z veseljem smo prisluhnili
g. županu, ki je poudaril, da
Foto: Bernarda Prodnik
saj je moral obhoditi vsak
dan ves teren. Leta 1981
sta se takratna uslužbenca
pošte, upravnica ga. Anica
Podbrežnik in pismonoša g.
Milan Germelj, preselila v
večnamenski objekt, prostori
pošte pa so bili še enkrat
obnovljeni v letu 2004.
Za gospodinjstva, ki so bila
oddaljena od glavne ceste,
so namestili izpostavljene
predalčnike, v katere so
petkrat na teden vlagali
pošiljke. V devetdesetih
letih je Pošta Solčava dobila
prvi avtomobil Fiat punto.
Od takrat se je število
izpostavljenih predalčnikov
vsako leto zmanjševalo in
v dostavo se je vključevalo
vsako leto več gospodinjstev.
Tako se je izboljševala
kvaliteta dostave in
zadovoljstvo pri uporabnikih.
Z uveljavitvijo Splošnega
akta o izjemah pri izvajanju
poštne storitve (Uradni
list RS, št 22/10), pa se
je vodstvo pošte hitro
odzvalo in pričelo se je z
Spominska fotografija ob zgodovinskem dogodku
14
je vsaka nova pridobitev za
Solčavo in njene prebivalce
pomembna, saj jo pridobimo
le s trdim delom in
vztrajnostjo.
Besede gospodarja Vilija
Ošepa, ki je zatrdil, da
ni pričakoval, da bo kdaj
dobival pošiljke na dom,
je prekinila avtomobilska
hupa našega pismonoša
Dušana Sovinška, ki je
naznanila prvo dostavo
pošte v Bukovc. Z glasnim
ploskanjem smo pozdravili
pismonoša, Viliju in
njegovim pa zaželeli, da
bi dobili čim več prijetnih
pošiljk in čim manj položnic.
Z velikim zadovoljstvom in
ponosom smo se postavili
pred fotoaparat g. Danijela
Klemenška in ge. Bernarde
Prodnik, da bodo o prvi
dostavi pošte pričale tudi
fotografije.
Prijetno druženje smo
nadaljevali ob klepetu, dobri
hrani in odlični postrežbi
domačih na kmetiji Bukovc.
Sneženje nas je opomnilo,
da obveznosti kličejo nazaj v
dolino in da se prijeten dan
bliža koncu.
Zahvalila bi se vsem in
vsakemu posebej, ki ste
omogočili, da je dobila prva
dostava na najvišjo kmetijo
v Sloveniji svojo veljavo.
Našemu pismonošu g.
Dušanu Sovinšku pa želim
milo in prijazno zimo ter nov
avtomobil s pogonom na vsa
štiri kolesa, kot je obljubil
g. direktor, da bo dostava
potekala pravočasno in brez
težav.
Stara sredica
Priloga Utripa za ohranjanje
solčavske nesnovne kulturne dediščine
Marta Orešnik
[ Solčavski slovar ]
P
pac [pәc]: 1. zmes zemlje in vode, blato (réže smә pa kәr
s pәcә zapacali, da se ni svétlә črés) >drek 2. brozga,
razmočena hrana (prêveč krúha si nadróbu u kufè,
zdè maš pa sam pәc) >čmok 3. premokra gnetljiva
snov (kәr pu nmálә pәrlívi vôdә, da nәbә pәc grátu)
paca [páca]: kvaša, zmes zelenjave, začimb in kisa, v
kateri se kvasi meso (čez nóč sәm dála zejca u pácә,
zató je pa tәk dóbәr pa mәhki)
pacast [pacást, pәcast]: mehak, vlažen in lepljiv (krәh si
pa premálә zapêkla, k je še čist pacást) >mazast
pacati [pәcat]: 1. mešati po mokri snovi (utròc' najrájš
pacájә pu drêkә) 2. packati, delati madeže (lej, kә se
gor pu hláčah pacáš) >rocati 3. kuhati - slabšalno
(cév dupôvni sәm pacála tist' štrúdl', zdè ga pa še
kóštat nóčiš) 4. počasi, s težavo kaj napisati, mečkati
(célә létә je pәcu ukòp tistә diplómә)
pacel [pácl']: 1. oklešček, na primerno dolžino odsekan
del smrekove veje, ki ostane pri sekanju smrečja za
nastilj in se uporablja za kurjavo (célә cíl'ә pácl'nu
sәm narôvnu) 2. palica, tanjše okroglo drvo (čә nәbәš
ubógu, bom pa pácl' u rôke vzéla)
pacniti [pәcәnt']: 1. krcniti, klofniti, malo udariti (kәr
pu ústeh ga pәcni, čә bә zaklèv, ga bәš pa udvádu)
>čofiti, muzniti, primazati, focniti 2. vreči mokro
zmes (pәcni mi malә môrta u ájmer) 3. pasti slabšalno (na zná še órgni hòdit, kә kәr naprej pәcne
ta pu tléh) >čofniti
pajada [pajáda]: 1. beži beži - izraža nejevero (e pajádá,
štó si si pa čist gládkә zmísl'la) >bejž bejž 2. gotovo
- izraža zavrnitev (o pajáda, lih têb' bom šôv právt',
kә vsè še tòplә naprej nêseš) 3. seveda - izraža
pritrditev (pajáda me je blә strah)
pajc [pájc]: lužilo, sredstvo za luženje lesa
pajcati [pájcat]: lužiti
paječna [páječna]: pajčevina
pajkaš [pajkáš]: potepuh
pajkati se [pájkat se]: potepati se, klatiti se, preganjati
se, pohajkovati (kód se pa pájkaš cév l'úbi pupôvdni
>bajkati se
pajkice [pájkice]: tesno se prilegajoče elastične hlače
pajs [pájs]: 1. vzvod (te tèške uráte bәš pa nájléži z әn'mә
pájsә dov vәrgu) 2. grižljaj, ugriz, količina naenkrat
odgriznjene hrane (tәk se m lúšta tôje šәntíce, dej mi
n pájs)
pajsati [pájsat]: 1. dvigati s pomočjo vzvoda 2. dolgo
pogrevati jed, jo prekladati na toplem (ni čúdnә, da
te tríbuh bulí, kә cév pupôvdni pájsam tístә ižínә pu
špurgêrtә, prédәn se žә učásiš jést)
pajsati se [pájsat se]: pražiti se, pariti se na soncu (se
pájsaš na sóncә, pô te pa gláva bulí),
pajsnica [pájsn'ca]: pasja utica
pajsniti [pájsnt']: 1. premakniti ali privzdigniti kaj z
vzvodom 2. krcniti, poriniti, premakniti predmet s
sunkovitim gibom (kәr málә ga pájsni ta strán, čә t'
je napót') 3. odgrizniti kos hrane (dej mi ênkrat za
pájsnt')
pajzl [pájzl']: majhen zanikrn lokal >pajzlc
pajzlc [pájzl'c]: zanikrna luknja, majhna neugledna soba,
stanovanje ali lokal (u št'mә pájzl'cә pa jes žә nәm
živéla) >pajzl
paketntregar [pakêtntrégar]: prtljažnik na kolesu ali
mopedu
paklc [pákl'c]: zavitek, zavoj (cév pákl'c cúkru sәm
raztál'u)
paknušter [paknúštәr]: rožni venec, molek >rožnkrénc
pakunga [pákunga]: vrsta, način ali velikost zavitega
blaga 1. ovojnina (ti m dála nә lépš pákungә, čә bәš
mèv za darílә) 2. pakiranje (cenêj skóz prídeš, čә
kúpiš dvójnә pákungә) (u diskónteh májә navádnә
trójnә pákungә, na mórš kәr nga pákl'ca kúpt') 3.
zavitek (a véš, da ta véč pákunga kuféta dráži pride
kә ta ménš)
palamuditi [palamúdit]: 1. kolovratiti, motati se starejši pomen (cév dén je palamúdu ukól híše, nәtәr
s' pa ni úpu prèt) >uferati, lamotati 2. obirati se
(čә bәš še dôvgә palamúdu, bәš vsèvkòp zamúdu)
>mutiti 3. nejasno govoriti - mlajši pomen (tәk pa žә
palamúdiš, da čist nèč na vém, ká mi vәčiš puvédat)
4. ovinkariti (kәr nêhi palamúdit, kә vém, da se lážeš)
15
l~avski slovar
pavrski [pávrski]: kmečki
pažuliti [pažúlt']: goliti, drgniti ščetine s kože zaklanega
prašiča (zdè se pa na mórm uglást', kә glih prásca
pažúlim >opažuliti
pecikl [pecíkl']: kolo >koleso
pečk [pәčk]: 1. izpuščaj (take drobne rdéče pәčke sәm
méla pu cévmә živótә) 2. mozolj >prišuc 3. peška (fig
na mórm jèst, kә mi pәčki tәk za prutézә grèjә, japkә
pa zméri sném z múhi pa s pәčkәm uréd, sәmә rèpc
pstím) >kušica
pečkati [pәčkat]: mečkati, počasi delati, obotavljati se
(ka ki pәčkáš tәm táke cájte) >šlutiti
pečni žnidlah [péčәn žnídlәh]: avrikelj
pedelati [pәdélat]: streči, razvajati (tәk mә je pәdélala,
un' jә je pa še zmérju) >ustrezati, pedenati, piglajtati
pedenati [pәdénat]: streči, razvajati >ustrezati, pedelati,
piglajtati
peglati [pégl'at]: 1. likati 2. nadirati, zmerjati (cév dén
me je pégl'ala zared tíst'ga cәrknenga máčka)
peglezn [péglezәn]: likalnik
pehati [péhat]: zbadati v trebuhu zaradi teka ali hitre
hoje >bosti
pejan [pèjan]: pijan >fajhten, krmuznjen, nadelan,
nakresan, nasekan, nažgan, nažokan
pejd [pêjt]: 1. pojdi 2. pridi
pejsa [pêjsa]: krmna pesa (pêjse pa pәrnas na sadímә
več, udkár nímamә več svenéta)
pejsuna [pêjsun'a]: pesni listi (pejsun'a je mәnda glih tәk
dôbra namist' špináče kә blítva)
pelo [pèlә]: pila, orodje za brušenje >pilo
penčljati [pènčl'at]: vozlati (ne tәk pènčl'at šnérucu, kә
jәh pô nәbәš mógu zdréšt')
penčljati se [pènčl'at se]: vozlati se, krotovičiti se
(štà vôvna se pa tәk penčl'á, da me je štríkin'e kәr
utrúcalә) >krtičiti se
penzel, penzelc [pénzәl', pénzәl'c]: čopič
penzija [pénzija]: pokojnina
perati [pérati]: 1. listi na rastlini (kәk se žә reče tisti
róži, k ma táke vèlke písane pérate) 2. peresa (malә
puáhti, čә ni kakih kúrjih pératu u ótavi) >pere
pere [père]: pero (kúrjә père si utәkni za vәhә)
perkmandlc [pêrkmándlc]: škrat
peskrč [pèskrč]: piskrič, lesena posoda za merjenje
žita (en pèskrč pšeníce nәs je mәgu pugvérat za cév
mésnc)
peše [pèše]: piščanec (tók snéš kә nә pèše, pô s' pa lәhkә
súha) >pišeti, pišk
peter [pétәr]: svisli, nadstropni del senika na hlevu,
kamor se navadno pride po mostu (na hlèvә mámә
sênә, na pétәr smә ótavә zmetál', na štóverhә je pa še
nmálә ne stáre sláme)
petlajne [pétline]: beračenje
petlar [pétl'ar]: berač
petlati [pètl'at]: prosjačiti, beračiti (utròc' sә hódli
>nakladati, mutiti
palica [palíca]: palica (te trétә palícә sәm žә usjәv štè
kédn)
paludje [palúdje]: navlaka, ki jo nanosi voda, naplavine,
stara šara >lamotje
pamž [pámž]: otrok - slabšalno (štè pámž mi bә vse
žívce pužәru, kә neč na ubóga) >krempelj, vamp,
froc
panati [pánat]: gasiti, krotiti ogenj s tolčenjem
panklc [pánkәlc]: 1. okrasni trak, navadno iz krep
papirja (na prêsncә je mèv rdéče pánklce, pô je biv
pa dèž, mә je pa rdéča fárba pu síhtә kapl'ála) 2. kos
traku - slabšalno (n pánkl'c ti visí spud kíkle) >pant
pant [pánt]: 1. tečaj, kovinski element, ki nosi vratno ali
okensko krilo in omogoča odpiranje ter zapiranje)
2. veznik med pokončnimi in prečnimi gredami pri
lesenih konstrukcijah
pant [pәnt]: trak (na stárih škíjah je biv namest' vezí kәr
en lédrast pәnt)
pantoflni [pntóflni]: natikači
papati, papcati [pápat, pápcat]: jesti - otroški izraz (a
bәš pápcu másunk) >hamati
paradajz [paradájs]: paradižnik
pare [páre]: mrtvaški oder (kúma n dén je biv na párah)
parna [párna]: 1. senik (vsә sênә smә pu sréči správli na
párnә, pô se je pa ulílә) 2. skedenj (na párni smә žítә
véli) >pòd
parungl [parúngl']: 1. na koncih hloda odrezan kolobar
>cokl, knutl 2. štorast, zavaljen človek
parvaga [párvága]: del konjske vprege za dva konja
>vaga
pasati [pásat]: 1. goditi (tәk mi páše, čә si kólene
grêjem) 2. ustrezati (čә me kríž bulí, mi nájbәl' páše
nízkә uzglávje) 3. prileči se, prijati (čә sәm bôvna,
mi pa číst nèč na páše jèst) 4. ujemati se, skladati se
(pláva pa zelena fárba pa žә čist nèč na pášeta ukòp)
(skús', čә šèt' kl'úč páše u tíste uráte) 5. pristojati (a
mi kej páše štáka frizúra)
pasha [pás'ha]: pazduha (tôške nímam, pa kәr pud pás'hi
nêsem knígә) >podpasha
patron [patrón]: 1. naboj 2. svetnik, izbran za
zaščitnika, zavetnik 3. - slabšalno človek z
določenimi lastnostmi (ti s' tud' n čúdn patrón, da
táke vәn méčeš)
paver [pàvәr]: 1. kmet 2. kmetija (na pávre se dôns nóče
nubêna užènt')
pavhnjen [pávhnen]: prismojen, čudaški, neumen
(žә mәre bèt nmálә pávhnen, da štákә spôje)
>krmuznjen, trepast, priforan, pritegnjen, opleden
pavlca [pávl'ca]: prejica, sukanec za ročno vezenje
pavrnija [pavәrníja]: 1. kmetovanje (čә te pavәrníja
utrúca, jèt' pa na šíht) 2. kmetija, kmečko
gospodarstvo (táka mugóčna pavrníja je blá, dè je pa
vsè zapušênә)
16
Sol~avski slov
(dôns sә pa píldke tál'ali pәr ófrә)
pilo [pílә]: pila >pelo
pimpek [pímpek]: - otroško moški spolni ud >bingel,
lulek, tič
pina [pín'a]: pinija, lesena priprava za izdelovanje
surovega masla
pinka [pínka]: žeton za igralni avtomat (dêj mi nә pínkә
za marjáncә)
pinkalo [pinkálә]: nalivno pero
pinkanje [pínkine]: pritrkavanje, zvonjenje z ritmičnim
udarjanjem po več zvonovih
pinkati [pínkat]: pritrkavati, na poseben način zvoniti z
ritmičnim udarjanjem po več zvonovih (tәk je lèpә,
kәdәr pәr precésji pínkajә)
pinkelc [pínkәlc]: kravata
pintlih [píntlih]: 1. natančen, točen (du sekúnde sәm bla
píntlih) 2. natančno, točno (kәk si mógu tәk píntlih
tròft')
pipati [pípat]: 1. puliti (kurêjne smә pípali, kә je za jútәr
snéh napuvédu) 2. izdirati (zdrávih zòbu pa žә na
pstím pípat) 3. drezati, bezati (tәk dôvgә ga je pípu
pa drážu, da jәh je fásu)
pipkati [pípkat]: - ljubkovalno hupati, trobiti (toj ávtek
pa pípka pibip)
pipniti [pípnt']: dotakniti se (da ga níti na pípneš, k se
lәhkә ubәrne) (še pípәnt' je na sméš, se žә dêre)
pir [pír]: pivo
pisker [pískәr]: lonec
pišeti [píšeti]: piščanci >peše, pišk
pišk [píšk]: piščanček (en píšk se je zgúbu) >peše, pišeti
piška [píška]: pravkar dorasla kokoš (tri píške sәm
kúpla, jәh májә pa ta stáre kúre tәk gәrdә)
pišu [píšu]: piščal (na píšele smә pískali)
pišuka [píšuka]: piščalka (stәr áti pa píšuke déla z
léskavih šib) >pišula
pišula [píšula]: piščalka (kák nugumêtni sudník si pa
brez píšule) >pišuka
plac [plәc]: 1. prostor (za tákә délә mәrš mèt cájt pa
plәc; jes cájt bi žә mèv, pa pláca nímam) >prestor
2. mesto, kraj (na tíst'mә plәcә zméri nájdem góbe)
>žlak, prestor 3. trg, tržnica (u Cêl'ә na plәcә sәm
kúpla štè zòkne)
plahta [pláhta]: topla, navadno volnena odeja >deka,
koc
plahtati [pláhtat]: varati, goljufati, vleči za nos (l'әdí je
plahtála, da níma sôje žláhte, pô s' jә pa vsi pumágal')
>flancati, trepati, hejcati
plajba [pl'ájba]: svinčnica, priprava za določanje
navpične lege
plajbezen [pl'ájbezn]: svinčnik
plajnava [plájnava]: planjava, goličava
plajšk [pl'ájšk]: kratka srajčka brez gumbov za dojenčke
(še pl'ájška jә na morәm udvézat, kә tәk bәrca) >plašk
plakovsanje [plakôvsine]: pljuskanje tekočine ob stene
pètl'at, un' je pa vse zapív) >fehtati
petlc [pètl'c]: majhen kos vrta, greda >šajdlc
pevcan [pévcan]: cepljen (te pévcana čréšna žә cveti)
pevcar [pévcar]: cepljena drevesna sadika
pevcati [pévcat]: cepiti drevo
peza [péza]: teža
pezdejne [pәzdêjne]: izločanje plinov iz črevesja
>punkanje, prdenje
pezdeti [pәzdet]: izločati pline iz črevesja (nêhi nә
pәzdet men' ta pud nós) >prdeti, punkati
pezdir [pezdír]: pazder, odpadli deli stebelc pri trenju
lanu
pezduc [pәzduc]: glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz
črevesja >prduc, punka
pibip [píbip]: posnemanje avtomobilske hupe z
namenom, da se nam umaknejo
picajzlast [picájzlast]: pikolovski, pretirano natančen
picaniti se [picánt' se]: lišpati se, lepotičiti se (za kam se
pa tәk picániš)
picikato [picikáto]: odlično, izvrstno opravljeno
pičen [píčen]: siten, nataknjen
pičipoki [píčipôki]: osebni avto fiat 126
piflati se [pífl'at se]: - slabšalno učiti se (cév kédn sәm se
pífl'ala tístә matematikә) >dudljati se
pifler [pífler]: - slabšalno kdor se pretirano uči
piglajtati [pigl'ájtat]: 1. spremljati na inštrument, igrati
spremljavo (na klinét bom špíl'u, ti mi bәš pa na
kitare pigl'ájtu) 2. streči, prinašati potrebne stvari
(stara mama še skúha, čә jә kdó pigl'ájta) >ustrezati,
pedelati, pedenati 3. streči zidarjem (tәk fêjst' zidárja
smә mél', da sta mә dva pigl'ájtala, pa sta glih kúma
grátala)
piglajtnga [pigl'átnga]: spremljava v glasbi
pihniti ga [píhnt' ga]: polomiti ga (ti ga pa píhneš, da
gréš zelene jápke trgat) >biksati ga, srati ga
pikniti [píkәnt]: 1. pičiti (néki me je píknlә, dè me pa
tәk srbí) 2. zbosti (áhti, da se nәbәš z jègli píknu) 3.
zahoteti se, ljubiti se, biti take volje (úna pa príde, líh
kәdәr jә píkne)
pikola [píkola]: - kletvica za izražanje rahle jeze in
začudenja
pikolamano [píkolamáno]: - kletvica za izražanje rahle
jeze
piksenfertik [píksnfêrtik]: 1. popolnoma dokončano,
gotovo, do kraja narejeno (málә me je unêslә, da
še nísәm číst píksnfêrtik narédu) 2. popolnoma
gotov (toj ávto je píksnfêrtik, žih prideš pu nèga)
3. pripravljen (kә bәš číst píksnfêrtik, me pa zaklíč)
>spravljen, naraden, nareden, prirajt, naštiman
piksna [píksna]: pločevinka (nә píksnә píra mi dej)
pikzigmar [píkzígmar]: - slabšalno nevednež,
nepoznavalec, brezveznik (na mórš kәr enga
píkzígmarja nájet)
pildek, pildik [píldek, píldik, píldk]: sveta podobica
17
l~avski slovar
posode, pretakanje sem in tja (vәn s tôjga rúkzòka se
pa nә plakôvsine čúje, a máš še kej šnòpca u fláši)
plakovsati [plakôvsat]: 1. pljuskati ob stene (tәk sәm
se napila, da mi pu vәmpә plakôvsa) 2. potiskati
tekočino sem in tja (málә puplakôvsi pu ústeh, pô
pa vәn pl'ún') 3. dajati poseben zvok ob prelivanju
tekočine (u ránčkeh mi plakôvsa, kә sәm u grábn
stópla) >čmokati, žmokati
plankača, plenkača [plankáča, plenkáča]: sekira za
tesanje tramov
planke [plánke]: 1. visoka lesena ograda, ki preprečuje
radovedne poglede, navadno z vrati (čez plánke
puglej, čә je kdә dôma) 2. stena iz desk na
gospodarskem poslopju (le fejst' natláčte sêna ta za
plánke)
plašk [plәšk]: kratka srajčka brez gumbov za dojenčke (u
sәmmә plәškә jә je vléku vәnta zún) >plajšk
plata [pl'áta]: 1. plošča, ploščat predmet iz različnih
materialov: steklena, kovinska, lesena 2. plošča na
štedilniku (jes pa kustájne kәr na pl'áti pêčem) 3.
betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih
zidovih ali stebrih (lih učéra smә pl'átә ulíval')
4. gramofonska plošča (vse tiste stare pl'áte sәm
puslúšu)
platanica [plataníca]: hlod določene dolžine (nih par
plataníc nәm je pa póvedn' udnêsla, k sә ble nәtәr za
grábnә)
platfus [plátfús]: ploska noga
platič [platíč]: 1. posušen jabolčni krhelj (je nabásu
pôvne váržete platíču) 2. ritnica, polovica zadnjice
(lih na désn'mә platíčә se m je túr narédu, da nísәm
môgla sêdet)
platlc [pl'átl'c]: vrsta razporka na irhastih hlačah; spodaj
prišiti kos, ki se pripne preko odprtine (jes sәm še
take hlače na pl'átl'ce nòsu)
plav [plàv]: moder
plav [pláv]: plavljenje lesa (č je bla vèlka vôda, je bla
dôbra pláv, blә je pa túd' zlә nevarnә)
plečev [pléču]: pletje (mam tәk nótnә pléču)
pleh [plèh]: 1. pločevina 2. velik nizek pekač za piškote
plehmuzika [plèhmúzika]: 1. godba na pihala (pәr
plèhmúziki špíl'am klinét) 2. glasba v izvedbi godbe
na pihala
plehmuzikant [plèhmuzikánt]: kdor igra pri pihalni
godbi
plehnat [plehnát]: pločevinast, kovinski (te plehnát
ájmer sәm utóčla dôvta pu šténgah, da je tәk
ruputálә)
plejhati [plêjhat]: beliti na soncu (hôdne pәrte smә
plêjhali, da sә bli bәl' béli)
plešine [plešíne]: tropine, kar ostane po stiskanju mošta
iz sadja (plešíne namákam za jésih)
pljunec [pl'unc]: pljunek
ploh [plôh]: 1. perilnik, nagnjena deska v potoku za
pranje perila 2. debela deska >podnica
plot [plót]: ograja
pluzna [pl´úzna]: zgornji del moške delovne obleke
po [pó]: 1. pol (prelòm' pálcә na pó, čә mórš) 2. polovica
(pó gnárja je žih tôjga) >npo
po [pô]: potem (a mә šlí pô še na gávdә) (pô pa ti puvêj,
čә kej več véš) >pol
po čem je [pu čém je]: koliko stane
po ibržnem [pu íbәržnim]: 1. po nepotrebnem (pu
íbәržnim sәm se sekíru, kә splòh níblә nèč naróbe)
2. zaman, brez haska (čist pu íbәržnim sәm šov, kә
nísәm nèč uríhtu)
poahtati [puáhtat]: 1. popaziti (ti pa tecájt málә na
utrôke puáhti) >pomerkati 2. opaziti (nísәm puáhtu,
da bi šôv gdә štә mímә) >porajtati
poahtati se [puáhtat se]: biti pravočasno zraven (kәr
puáhti se, da nәbәš te górših kósu zamúdu)
pob [pób]: 1. deček (čist míhәn pób sәm še bìv, kә
sәm žә mәgu kráve pәst) 2. fant kot par dekletu (žә
te štêrtiga póba je pәrpel'ala damó, pô sta šla pa
narázәn) >frajer
pobček, pobek [póbček, póbek]: fantek, majhen deček
(žgáv je kej tíst' póbček, k se jóka tәm pәr uráteh)
pobič [póbič]: navihan deček (le čák me, póbič, tәk se pa
na déla)
pobiksati ga [pubíksat ga]: 1. polomiti ga, narediti
kaj narobe (kәk sәm ga pubíksala, k nísәm prítake
zapәrla, s nәm pa kôze ušlè) >pofiksati ga 2. ušpičiti
ga (ga je žә mәgu kej pubíksat, da s ga nagnәli)
pobovski [póbuski]: fantovski (lej, úna je pa u póbuskih
črévleh)
pobrati ga [pubrәt ga]: 1. umreti (jétika ga je pubrála)
>bek priti, nesti ga 2. skopneti (pu nívah ga je žә číst
pubrәlә, u góši ga je pa še žә)
pobroncan [pubrôncan]: premazan z bronco
pobroncati [pubrôncat]: premazati z bronco
pocahnan [pucáhnan]: označen za posek (zdè pa žíh
prídeš sékat, kә mámә žә pucáhnanә)
pocahnati [pucáhnat]: označiti drevesa za posek
pocajtati se [pucájtat se]: pozdraviti se (kә se bәš
pucájtu, pa príd' spét délat)
pocar [pôcar]: kvazimojster, kdor nestrokovno opravlja
kako delo >fušar, šušmar
pocartati [pucártat]: pobožati, ljubkovati (tәk se še ráda
príde h mèn' pucártat) >pocrkljati
pocati [pôcat]: nestrokovno, površno opravljati kako
delo >šušmariti
pocavfati [pucávfat]: 1. popustiti, odjenjati, zmanjšati
hitrost, zagnanost (málә pucávfi, da nәbәš prehítәr
fêrtik) 2. zavirati (kúma málә sәm pucávfu, pa me je
kәr nêslә, tәk je blә gládkә) >zapremzati
pocimpran [pucímpran]: zgrajen, postavljen (du zíme
mәrәm mèt pucímpranә, pa čә se svét pudêre)
18
Projekt Solčavski gorski les
zakaj, kdo, kako
Martina Pečnik Herlah
Projekt Solčavski gorski
les je potekal pod okriljem
Društva lastnikov gozdov
Tisa od septembra 2009 do
septembra 2010. Namen
izsledke študije v praksi. Izbor
izdelkov je spremljala misel
dr. Nika Torellija (Študija.., str.
69): »s slovenskimi gozdovi
gospodarimo po najvišjih
standardih gozdarske stroke,
na področju rabe lesa pa smo
daleč pod ravnjo sosednje
Avstrije, kjer svojo ljubezen
do gozdov in lesa dokazujejo
na vsakem koraku…«.
Od gospodarsko pomembnih
drevesnih vrst, ki uspevajo
na Solčavskem, ima najdaljšo
trajnost macesnovina,
smrekovina pa je najbolj
razširjena vrsta lesa.
Pri izboru izdelkov smo
torej upoštevali, da velja
macesnov les uporabljati
le za izbrane izdelke,
namenjene specifičnim
uporabnikom, smrekovino
pa za količinsko zahtevnejše
Z dendrokronološko analizo tramov v cerkvi Marije Snežne v Solčavi so
raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije ugotovili, da so bili le-ti obdelani
kmalu po letu 1285. Ostrešje cerkve iz smrekovega in macesnovega lesa je
staro torej že 700 let in je kljub visoki starosti v odličnem stanju.
19
Foto: Miran Cerar
Solčavsko bi si brez gozda
težko predstavljali, tudi
solčavska hiša bi brez lesa
ne bila solčavska. Gozd je
sestavni del te pokrajine in les
je osnovni gradbeni material
že od prve poselitve območja.
Delo v gozdu in olcarji niso
samo kulturna dediščina in
turistična zanimivost, temveč
del vsakdana prenekaterega
Solčavana. V današnji dobi
raznovrstnih projektov je
torej projekt, ki bi se ukvarjal
s solčavskim lesom, povsem
na mestu.
Idejo projekta je razvila
skupina študijskega krožka
Solčavski gorski les, ki je
deloval v letu 2009. Razpis
za projekte Leader, področje
razvoja podeželja, je bil nato
priložnost za oblikovanje
projektnega predloga in
uresničitev zastavljenih ciljev.
projekta je bil spodbuditi
inovativno predelavo
domačega lesa in širši
javnosti predstaviti gorski
les kot kakovosten material.
Med ljudmi je namreč v veliki
meri razširjeno prepričanje
o tem, da je gorski les slabše
kakovosti in zato manjvreden.
Projekt je potekal v treh
fazah, v katerih se je razvrstil
raziskovalni in praktični
del. V sklopu I. faze je bila
v sodelovanju s sodelavci
Gozdarskega inštituta
Slovenije narejena študija
o gorskem lesu ter dve
delavnici. V zimskem času I.
faze je bil posekan tudi les
za lesene izdelke, ki so bili
predmet III. faze. V slednjem
sklopu smo razvili skupino
desetih lesenih izdelkov,
s katerimi želimo preveriti
vrednost in pomen ohranjanja
avtohtone arhitekture, dr.
Tom Levanič in dr. Jožica
Gričar sta predstavila lastnosti
in prednosti gorskega lesa
ter izsledke dendronoloških
raziskav na izbranih objektih
v Solčavi, dr. Janez Bogataj je
zbrane nagovoril s predlogi
in možnostmi, ki jih ponujajo
lokalna gradiva za potrebe
domačih in umetnostnih
obrti. Na zadnjem predavanju
je uradno izšla brošura o
solčavskem gorskem lesu,
ki nam na zanimiv način
opisuje gorski les, njegove
značilnosti, posebnosti in
prednosti. Brošura je na
voljo brezplačno, dobite jo
lahko pri Darji v TIC Solčava.
Na novonastalih spletnih
straneh www.gorski-les.si je
objavljena tudi v elektronski
obliki.
Projekt Solčavski gorski les
je torej prinesel kar nekaj
konkretnih rezultatov. Ti
ne bodo samo predmet
opazovanja sprememb v
lesenih izdelkih, temveč so
postavljeni tudi za praktično
uporabo. Plot bo varoval
drobnico na pašniku nad
cerkvijo, koš za smeti bo
prišel prav za zbiranje
odpadkov, igrala pa seveda
otrokom...
Celotna izvedba projektnih
aktivnosti je zahtevala kar
precej finančnih sredstev, saj
se pridobljena javna sredstva
povrnejo šele po zaključku
projekta. Ker društvo
Tisa samo ne razpolaga s
tolikšnimi sredstvi, brez
pomoči Zadruge Solčava in
Občine Solčava ne bi zmoglo
tekoče izpeljati projekta.
Občini gre tudi zahvala za
postavitev otroških igral in
izgradnjo otroškega igrišča.
Solčavski otroci se bodo
odslej igrali na lesenih igralih,
narejenih iz domačega
lesa, kar je vsekakor dobra
alternativa proti plastičnim
igralom, s katerimi so
preplavljeni današnji otroci.
Foto: Miran Cerar
izdelke. Deset novih izdelkov
tako predstavljajo: plot za
pašo drobnice na pašniku
nad solčavsko cerkvijo,
korito za rože, koš za smeti
ter otroška zunanja igrala s
plotom pred solčavsko šolo.
Ker so vsi izdelki postavljeni
na zunanjih površinah, se
bodo zaradi vpliva vremena
kmalu pričeli spreminjati.
Njihove spremembe želimo
sistematično spremljati in s
tem tudi dejansko ugotavljati
kakovost gorskega lesa.
V ta namen so sodelavci
Gozdarskega inštituta
pripravili popisni list za
opazovanje sprememb na
lesu izdelkov. Spremembe
bomo, po njihovem nasvetu,
popisovali dvakrat letno
(začetek pomladi in konec
jeseni), in sicer najmanj pet
let (do 2015). Prvi popis
stanja je bil ob postavitvi
izdelkov, torej v juniju 2010.
Korito za rože in koš za
smeti sta postavljena na
dveh lokacijah na različnih
nadmorskih višinah: v Solčavi
in na parkirišču pod slapom
Rinka. Preostali izdelki so
postavljeni v vasi Solčava,
opazovali se bodo le na eni
nadmorski višini.
Vzporedno s III. fazo je
potekala tudi II. faza, v kateri
smo organizirali tri strokovna
predavanja, štiri delavnice za
domačine, izdali brošuro in
spletne strani o solčavskem
gorskem lesu. Na predavanja
smo vas vabili z obvestili,
poslanimi po domovih, in
kdor se jih je udeležil, je
izvedel marsikaj zanimivega.
Dr. Živa Deu je poudarila
Skupina zunanjih otroških igral, izdelanih v sodelovanju z arhitektom
Matjažem Devom
20
Tradicionalno . naravno . ustvarjalno
Bernarda Prodnik
Prva delavnica je potekala v
Logarski dolini na Razpotju,
kjer so otroci na osnovi
danih izhodišč sooblikovali
prostora. Izhodišče za
ustvarjanje in pogovor je
bila zgodbica o nastanku
grebena Smrekovec –
Komen. Otroci so ustvarjali
tik ob vodi in izdelali
čudovite skulpture iz kamna
ter jih okrasili s polstenimi
cvetovi. Skozi zgodbico so
Foto: Špela Orešnik
izvirno solčavsko pravljico.
Hkrati pa so ustvarjali iz
mikane volne na temo
vsebine pravljice, ki je otroke
prepričala, da dobro vedno
premaga zlo.
Drugo delavnico smo
izvedli v Vrbju na Ljubnem,
na lokaciji prireditvenega
V pravljičnem gozdu nastaja filcana ograja
Foto: Bernarda Prodnik
O izvedbi projekta Leader
Tradicionalno . naravno .
ustvarjalno smo poročali že
v prejšnji številki, kjer so na
kratko opisane aktivnosti
za izboljšanje kvalitete
solčavske kulinarične
dobrote – sirneka. V
nadaljevanju projekta
smo izvedli 5 enodnevnih
delavnic za otroke, ki smo
jih poimenovali »Ustvarjalno
druženje v naravnem okolju«.
Izvedene so bile na petih
različnih lokacijah v Zgornji
Savinjski dolini. Namenjene
so bile kvalitetnemu
preživljanju prostega časa
otrok v času poletnih
počitnic. Namen teh srečanj
je bil tudi prenos znanja in
izkušej na mlado generacijo,
spoznavanje novih
materialov, medgeneracijsko
druženje, skozi pravljice in
igro pa so otroci spoznavali
tudi življenjske modrosti in
se pogovarjali o pomenu
dobrih medčloveških
odnosov. Vsaka izmed
delavnic je imela svojo temo
– svojo pravljico. Posebnost
teh delavnic je tudi, da
smo jih izvajale mentorice,
ženske s podeželja, z
različnimi osnovnimi poklici
ter izkušnjami na področju
ustvarjalnega dela z domačo
volno.
Pajki so pomagali stkati Vidku srajčico
21
Foto: Špela Orešnik
ugotovili, kako pomembno je
imeti prijatelje.
Tretje ustvarjalno srečanje
smo izvedli v Solčavi. Zaradi
slabega vremena so otroci
ustvarjali kar v razstavnih
prostorih Bicke. Pravljica za
delavnico je bila izbrano delo
Frana Levstika z naslovom
»Kdo je napravil Vidku
srajčico«. Otroci so z izdelki
ponazorili, kako so živali
in rastline izdelale Vidku
srajčico, ker je bil dobrega
srca. Ugotovili so, da se
dobrota vedno poplača z
dobrim.
Ustvarjalno srečanje v
Gornjem Gradu je potekalo
na temo legende z Menine
planine. Otroci so zgodbo
dopolnjevali in oblikovali
po lastni domišljiji ter se
pogovarjali o vrednotah. Ob
ustvarjanju so spoznavali
življenje pastirjev nekoč ter
pomen ohranjanja kulturnega
izročila za kasnejše rodove.
Na zadnjem srečanju v
Nazarjih, v muzeju gradu
Nastajanje bele vrbe v gradu Vrbovec
Vrbovec, so mentorice skupaj
z otroki oblikovale zgodbico
in jo postavile v okolje gradu
Vrbovec. Skozi pravljico
so spoznavali zgodovino
kraja in ugotovili, da je
hvaležnost lepa lastnost,
ki je pomembna za dobre
medčloveške odnose.
Tako smo zaključili s prvim
delom projekta. Projekt
bomo zaključili v juniju 2011
z izdajo knjige o jezerskosolčavski ovci. V knjigi bodo
zapisani zgodovinski viri,
ki pričajo o razvoju pasme
v naših krajih, ter sedanji
pogledi in dogajanja na
temo predelave volne. Ob tej
priložnosti vabimo vse, ki še
imate ohranjene vire (zapise,
priznanja, fotografije, ustno
izročilo), da nam pomagate
pri oblikovanju vsebine.
Poročilo o delu TD Solčava za leto 2010
Darja Knez
Turistična pisarna je v letu
2010 pričela z delom konec
meseca aprila 2010. Odprto
je bilo vsak dan od 8.00 do
15.00 ure, v času glavne
sezone, od 15. julija do
15. avgusta, pa od 7.00 do
18.00 ure.
Turisti, ki obiščejo
pisarno, želijo predvsem
informacije o Solčavskem
in možnostih preživljanja
prostega časa. Poleg tega
jih veliko povprašuje tudi
po turističnih kartah in
ostalih publikacijah ter
pa seveda o možnostih
nastanitve na Solčavskem.
Obisk pisarne je bil dober.
Trudimo se za čim boljšo
22
založenost s prospektnimi
materiali, raznimi knjigami
o Solčavskem in spominki.
Pozvali smo tudi vse
turistične ponudnike
Solčavskega, da lahko
prinesejo svoj propagandni
material, ki ga lahko dobijo
turisti sedaj tudi v TIC-u.
Sodelovali smo pri
organizaciji srečanja
ponudnikov Solčavskega, ki
je bilo letos v gostišču Firšt.
Koordinirali smo
vseslovensko očiščevalno
akcijo »Očistimo Slovenijo
v enem dnevu« za občino
Solčava, za katero smo
prejeli tudi priznanje.
sodelovali pri načrtih za
izvedbo pohodniških dni na
Solčavskem, ki so potekali
od 4. do 6. junija 2010, ob
tem pa je bila tudi otvoritev
prireditvenega prostora in
parkirnih prostorov.
Na TIC-u v Solčavi smo
zamenjali balkonsko ograjo
ter poskrbeli za cvetje.
Otrokom iz OŠ Solčava smo
pomagali pri nakupu majic
v okviru njihovega projekta
»Lintver v Jezeri«.
Sodelujemo s koordinacijsko
skupino ZSD, kjer smo
skupaj izdelali novi katalog
turističnih informacij ter
spletno stran www.savinja.si
Dne 4. julija 2010 smo s
pomočjo Mohorjeve družbe
in Alenke Veber organizirali
že tradicionalni 9. pohod
Po poteh Robanovega
Joža. V sodelovanju s
Francijem Robanom,
Kulturnim društvom Franc
Herle Solčava, Solčavskimi
pevkami, cerkvenim
pevskim zborom, z otroki
iz OŠ Solčava, glasbeno
skupino Planinca in pevskim
zborom Lipa smo priredili
res lep program. Le-tega je
obiskalo tudi veliko število
tujih obiskovalcev, ki so se
udeležili pohoda. V veliko
pomoč so bili tudi fantje,
ki so poskrbeli za ureditev
prometa.
Skupaj s TIC-em v Logarski
dolini smo obnovili podatke
naših ponudnikov za
zgibanki Nastanitve in
Kulinarika.
Pod okriljem TD Solčava
smo letos ustanovili tudi
Sekcijo turističnih vodnikov
na Solčavskem, katere
predsednik je Janez Firšt.
Aprila, maja in junija
je potekalo tudi več
obnovitvenih tečajev za
vodnike.
Zadnji vikend v juliju pa so
se pričeli tradicionalni 18.
solčavski dnevi. Sodelovali
smo pri organizaciji in
programu, ki smo ga
pripravili za ves teden,
v njem pa ni manjkalo
kulturnih prireditev,
športnih prireditev,
zabavnih iger, vodenj,
pohodov, zabave z glasbo
ter možnosti ogleda razstav.
Vsem ponudnikom smo
distribuirali letake in plakate
za 18. solčavske dneve ter
novi katalog turističnih
informacij.
Sodelovali smo pri
organizaciji za snemanje
oddaje Na zdravje dne 22.
9. 2010, kjer se je predstavil
naš kraj.
V tem letu imamo v planu
še nekaj del, ki pa jih vam
predstavimo v enem izmed
naslednjih Utripov.
Organizirali smo izlete za
skupine po Solčavskem.
Obveščali smo ponudnike o
programih, ki se jih je letos
zvrstilo kar nekaj.
Meseca maja smo
Foto: Bernarda Prodnik
Prijavili smo se na razpis
o sofinanciranju prireditev
turističnih društev.
Šopek solčavskih lepot
23
Pohod Po poteh Robanovega Joža
Pri Robanu so nastopili
še glasbena skupina
Planinca, pevski zbor
Lipa in Solčavske pevke,
člani Kulturnega društva
Franc Herle Solčava in
otroci iz OŠ Solčava pa
so v solčavskih opravah
in narečju pripovedovali
zgodbe in prigode iz
spominov Robanovega
Pohodnike je pozdravil lep sončen dan
Joža in s tem navdušili
udeležence pohoda.
Po skoraj enournem
programu smo se skupaj
odpravili proti planšariji
in se vmes ustavili še v
Travniku, kjer sta nam Nejc
in Janez pripravila krajši
kulturni program in kjer
smo bili postreženi tudi z
domačim kruhom.
Na planšariji je g. Alojz
Ternar daroval sv. mašo,
po maši pa smo prisluhnili
še Alenki Veber, ki je na
kratko strnila pripoved
o Jožetu Vršniku —
Robanovem Jožu, ki je bil
eden zadnjih, če ne celo
zadnji slovenski bukovnik,
ki je s svojim preprostim
načinom življenja tem
krajem pustil neizbrisen
pečat.
Foto: Simona Robnik
Dne 4. julija 2010
smo s pomočjo
Mohorjeve družbe
in Alenke Veber
organizirali že
tradicionalni 9.
pohod Po poteh
Robanovega Joža.
Ob lepem in
sončnem vremenu
smo se ob 9.30 uri
zbrali pri kmetiji
Roban, kjer so nam
za dobrodošlico
postregli z
domačim
aperitivom,
gospodar Franci
pa nam je pod
lipo zaigral na
citre. Zbralo se
je veliko število
pohodnikov, tako
domačih kot tujih.
Foto: Darja Knez
Darja Knez
V Kotu je vedno prijetno
24
Uspehi Kristine Golob,
naše mlade pianistke
Darja Knez
Kristina Golob,
mlada pianistka iz
Robanovega Kota,
obiskuje drugi
letnik Umetniške
gimnazije
Velenje, smer
glasba. V šolo
se vozi vsak dan
od doma, kar ji
vzame kar nekaj
dragocenega
časa, vendar
pa je z lanskim
šolskim letom
zelo zadovoljna.
Poleg odličnega
uspeha v šoli
(samo tri štirice
v spričevalu), je
za njo tudi zelo
uspešno leto
na glasbenem
področju.
Že v mesecu novembru
2009 se je kot ena izmed
predstavnic Glasbene
šole Velenje udeležila 10.
klavirskih dnevov Društva
klavirskih pedagogov
Slovenije EPTA v Krškem,
kjer so predstavili projekt
Sodobna klavirska
miniatura v očeh mladih
pianistov, ki je požel kar
nekaj pohval za izvedbo in
izvirnost.
Maja letos se je udeležila
Mednarodnega tekmovanja
mladih pianistov v
Gradežu (Grado) v Italiji.
Tekmovanje je potekalo
po starostnih kategorijah.
V najstarejši, Kristinini
kategoriji, je bilo 12
tekmovalcev, vseh skupaj
pa 114. Tekmovalci so prišli
iz Avstrije, Madžarske,
Italije, Hrvaške, Slovaške
in Slovenije. Kristina je
izvajala sonato v E-duru
opus XVI št. 49, J. Haydna
in Arabesko op. 18 v
C-duru, R. Schumanna in
dosegla srebrno plaketo
in pokal za uvrstitev od
90-95 točk ter zasedla
skupno drugo mesto
v najstarejši skupini
tekmovalcev. Prvo mesto
je prav tako s srebrno
plaketo zasedel Nicola
Losito (ITA), tretja pa je
bila z bronasto plaketo
Giorgia Franceschin (ITA).
Poudariti je treba, da je
bila komisija v najstarejši
skupini zelo stroga, saj
nobenemu tekmovalcu
25
ni uspelo priti do zlate
plakete.
Kristina je letos marca
tekmovala tudi na
državnem tekmovanju
»TEMSIG«. V kategoriji
Solfeggio (glasbena
teorija) je prejela
SREBRNO PLAKETO,
kar je še posebej dobro,
saj se je pomerila z leto
starejšimi tekmovalci, ki
imajo po večini kot prvi
predmet v srednji glasbeni
šoli vpisano glasbeno
teorijo. Pri inštrumentu
– klavirju pa je v res
težki konkurenci dosegla
BRONASTO PLAKETO.
Njen uspeh je toliko večji,
ker je tekmovala kar v
dveh disciplinah, kar je
pravzaprav redkost.
Ravno te dni pa se je vrnila
s petdnevnega bivanja
na Poljskem, kjer se je
udeležila mednarodnega
srečanja mladih pianistov
iz pobratenih evropskih
mest z mestom Katowice.
O tem zanimivem druženju
pa naslednjič.
Uspešno leto, ki je za njo,
ji bo vsekakor spodbuda za
naprej. Želimo ji še veliko
uspehov, ne nazadnje, tudi
ime naše vasice s takimi
uspehi nosi po svetu.
Kulinarična priprava mesa drobnice
Bernarda Prodnik
Foto: Bernarda Prodnik
porabo in prodajo jagnjetine
v domačem okolju. S
tem namenom je bilo
organizirano izobraževanje,
da bi tako na eni strani
vzpodbudili rejce, na drugi
pa turistične ponudnike in
tudi potrošnike.
Predavatelj je v teoretičnem
delu poudaril pomen
lastnosti mesa jagnjetine.
Odlikuje se po nizki
vsebnosti nasičenih
maščobnih kislin ter vsebuje
precej linolne kisline, ki
varuje organizem pred
rakavimi obolenji. Hkrati
je odličen vir beljakovin,
saj vsebuje vse potrebne
esencielne aminokisline.
Pomembna je vsebnost
vitamina B, še posebej B
12, ki je pomemben za
preprečitev osteorporoze.
Visoka vsebnost niacina
pa zmanjšuje možnost
Alzheimerjeve bolezni.
Pomemben je tudi karnitin,
ki pospešuje presnovo
maščobnih kislin.
Skratka, vse te pozitivne
lastnosti nas morajo
Koristni napotki predavatelja
Foto: Bernarda Prodnik
V organizaciji Ovčerejskega
društva Raduha je na
Turistični kmetiji Govc
potekalo izobraževanje na
temo kulinarične priprave
mesa drobnice. Predavanje
je izvajal Jože Zalar, dipl.
org. tur., profesor na Višji
strokovni šoli za gostinstvo
in turizem na Bledu. Po
besedah predsednika
društva Ivana Pečovnika je
bilo predavanje namenjeno
tako rejcem drobnice,
morda pa še bolj turističnim
ponudnikom, ki bi jedi iz
drobnice lahko pogosteje
vključili v svoje jedilnike.
Po podatkih je na
Solčavskem okrog 400
plemenskih ovc jezerskosolčavske pasme. Od
skupnega števila rojenih
jagnjet jih rejci okrog 15
% prodajo za pleme. Slaba
četrtina se porabi doma,
medtem ko več kot polovico
jagnjet prodajo izven kraja
kot klavna jagnjeta.
Društvo si že vrsto let
prizadeva spremeniti to
razmerje in vplivati na večjo
Meso je pripravljeno za peko
26
prepričati k večji porabi
mesa drobnice tako za lastno
prehrano kot za stalno
turistično ponudbo.
Izobraževnaje je potekalo
v dveh delih. V prvem
delu smo se udeleženci
seznanili z razvstitvijo
mesa drobnice, vplivom
predpriprave na senzorične
lastnosti, razsekom ter
uporabnostjo mesa drobnice.
V drugem praktičnem delu
pa je sledil prikaz razseka –
konfekcioniranje polovice
jagnjeta in kozlička.
Iz tako pripravljenih delov
jagnjetine je mojster Jože
Zalar pripravil zares okusne
jedi. Zbrani ob mizi smo
degustirali pripravljene
dobrote ter bili enotni, da je
meso drobnice zares odlična
kulinarična poslastica, ki bi
morala biti stalnica solčavske
turistične ponudbe.
Pred nami so praznični
decembrski dnevi. Za
popestritev jedilnika, še
zlasti po kakšnem napornem
praznovanju, bi se gotovo
prilegla »bakalca«, stara jed
iz enega lonca, ki izvira iz
idrijskega konca. Recept nam
je zaupal g. Zalar, lahko pa
ga najdete v kakšni različici
tudi na spletnih straneh.
Bakalca (za 10 oseb)
Priprava: meso zrežemo
na koščke. Na maščobi
prepražimo sesekljano
čebulo, ji dodamo drobno
naribano korenje ter meso
in prepražimo. Prilijemo
toliko kostne juhe, da je
jed gostljata, jo začinimo,
Foto: Bernarda Prodnik
1,25 kg koštrunovega plečeta
ali jagnječjega mesa
10 dag maščobe
25 dag čebule
20 dag korenja
kostna juha po potrebi
3 dag moke
sol, lovor, poper, šatraj,
timijan
malo kisa ali vina
okisamo in dušimo. Ko je
meso mehko in tekočina
izpari, potresemo z moko,
jo prepražimo, nekoliko
zalijemo ter dobro prevremo.
Poleg korenja lahko dodamo
še drugo jušno zelenjavo.
Prijeten zaključek izobraževanja
Zadnji teden v avgustu
smo se, še kot četrtošolci,
udeležili poletne šole v
naravi v Pacugu pri Piranu.
Pet dni smo uživali v
plavanju in se greli na toplem
soncu. Privoščili smo si tudi
izlet z ladjico v Portorož
in Piran. Teden nam je vse
prehitro minil in na koncu
smo vsi osvojili »bronastega
delfina« – potrdilo, da smo
čisto ta pravi plavalci.
Hvala Občini Solčava,
Gasilskemu društvu
Solčava, podjetju Logarska
dolina d.o.o., Planinskemu
društvu Solčava in Društvu
upokojencev Solčava, ker so
nam omogočili to prelepo
doživetje.
Foto: Bernardka Ipavec
Zahvala petošolcev
Ponosni prejemniki priznanj
27
Snemanje filma v Solčavi
Darja Knez
Režiser
celovečernega
televizijskega
filma je Klemen
Dvornik, igrajo
Jonas
Žnidaršič,
Zvezdana Mlakar,
Peter Musevski,
Saša Pavček, Jure
Drevenšek in
drugi.
KVIZ - TV komedija
Komedija je zastavljena
rahlo nostalgično, dogaja
se v Velenju v 80-ih letih
prejšnjega tisočletja. Vse
se začne, ko oče Novak,
delavec Gorenja, za
"zasluge" v tovarni, kjer dela,
dobi barvni TV, istočasno
pa mati in hčerka skrivaj
družino prijavita na Kviz,
pramater vseh kvizov, ki se
dogaja na (tedaj) edini TV.
Oče Novak in pubertetni sin
nad sodelovanjem v kvizu
nista preveč navdušena,
vendar ženski princip v
družini zmaga.
Kviz vodi prezadolženi
šarmer Jos Bauer, režira
pa ga njegova alkoholu
naklonjena žena Brigita.
Glavno dogajanje steče, ko
se Novakovi v maskah (kviz
bo namreč predvajan na
pustno nedeljo), odpravijo
v belo Ljubljano, na poti
imajo raznorazne zapetljaje,
oddaja sama pa je, kot je
pričakovati, bolj ali manj
fiasko - delno zaradi posledic
zapletov na poti, delno
zaradi zapletov na snemanju
in delno zaradi različnih
konkurenčnih družin
tekmovalcev in njihovih
navijačev. Nekaj dobrega pa
se je iz dogodka le izcimilo:
pubertetni sin Simon je
takrat nepričakovano odkril
svoj talent in poklic: postal
je novi Jos Bauer, kralj malih
zaslonov...
Scenarij: Jaša in Matjaž
Sketelj
Režija: Klemen Dvornik
Foto: Štefi Sem
Pod okriljem RTV
Slovenija se je v
Solčavi dne 7. 11.
2010 snemal del
filmskega projekta
KVIZ. Snemali so v
okolici bencinske
črpalke.
Glavni razlog, da
so snemali del
filma pri nas, je
bil, ker imamo še
staro Petrolovo
tablo, primerno
za film, ki se
dogaja v 80-ih
letih prejšnjega
tisočletja.
Ekipa pri snemanju fima
28
Volna, vedno bolj cenjena surovina
Bernarda Prodnik
Polstenje volne – ročna
izdelava filca v Solčavi
že prevladuje med vsemi
postopki predelave
volne. Opažamo, da je
volna postala vse bolj
cenjena surovina. Tako
se je povečalo tudi
povpraševanje po mikani
volni za predelavo pri
domačih izdelovalkah
filcanih izdelkov. Čeprav
je volne načeloma dovolj,
pa je včasih vseeno težko
priti do nje, sploh za tiste,
ki nimajo svojih ovc. Visoki
so tudi transportni stroški
do obrata, kamor vozimo
volno v osnovno predelavo.
Smiselno bi bilo, da bi se
pri tem povezali in bolj
organizirano pristopili
k zagotavljanju oskrbe.
Tako bi bila rešena težava
marsikatere izdelovalke
filca, ki težko pride do
mikane volne. Naš cilj je
porabiti solčavsko mikano
(strojno krtačeno) volno,
ne pa je kupovati drugje.
Naj bo to vzpodbuda tudi
za rejce ovc, ki bi tako
volno lahko prodajali tudi
kot lasten produkt. Cena kg
doseže približno polovico
cene volne, ki je spredena
v nit. Če jo kdo želi prodati
ali kupiti, naj to sporoči na
tel. 031 620 267 (Marta).
Osnovna predelava volne
bi lahko bila priložnost tudi
za kakšnega podjetnika ali
za dopolnilno dejavnost na
kmetiji. V Sloveniji sta sicer
dva taka obrata, vendar
Solčavani očitno zaupamo
tradicionalno preizkušeni
Koširjevi predilnici, kjer
kljub obilici dela še vedno
radi ustrežejo našim željam
in potrebam.
Obiščite Atelje Majnik
Foto: Špela Orešnik
Zgodbe naših
prednikov
živijo med nami
041 354 521
05 99 28 499
29
Linorezi osmošolcev
Rok Prodnik
Nina Ošep
Marko Klemenšek
Foto: Marta Orešnik
Hermina Prelesnik
30
Foto: Marta Orešnik
Filcani izdelki šolarjev
31
Foto: Marko Slapnik
Solčavani v oddaji Na zdravje