Bilten 18 2014 - ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije
Maj 2014, leto XVII. 18. n Aktivnosti: maj 2013 - maj 2014 n Sodelovanje s sorodnimi združenji n 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih n n Intervjuja: Aleksander Kerstein Andrej Poglajen n Izobraževanje asfalterskega kadra n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013 Strokovni prispevki n Predstavitev novih članov OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE Iz vsebine n Uvodnik _______________________________________________ 3 n Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)____ 4 n 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih v sliki in besedi _______________ 7 n Veliki intervju: Aleksander Kerstein, 70 ______________________ 14 n 9. izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra_ 19 n Strokovni posvet: Poškodbe na voznih površinah kot posledica hude zime __________ 22 n Delo v organizacijskih in strokovnih telesih ZAS ________________ 24 n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013 - rekordno nizka _________ 28 n Intervju z lastnikom in direktorjem Trgograd, d.o.o., Litija, Andrejem Poglajenem ___________________________________ 30 Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja: ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 32 1000 Ljubljana Uredil: Slovenko Henigman (S.H.) Prevod: Domen Kavčič Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič n Oblikovanje: Robert Mihelčič Grafična priprava: RM design d.o.o. Tisk: Rotosi d.o.o. Naklada: 1000 izvodov ISSN 1408-6166 Strokovna prispevka: Zdravje in varstvo delavcev ter varovanje okolja v industriji asfalta Zvone Britovšek _________________________________________ 32 Garancijska doba in bančne garancije pri izvedbi voziščnih konstrukcij – Je Slovenija res najboljša v Evropi? Borut Willenpart in Jože Lun _______________________________ 33 n Partnerji ZAS in novi člani ZAS se predstavijo __________________ 35 n Mediji o ZAS-u in asfaltu__________________________________ 38 n From assembly to Assembly in English _______________________ 39 n Češnjev piknik ZAS ______________________________________ 50 n Program dela za leto 2014/15______________________________ 51 Fotografija na naslovnici: Robert Mihelčič Starši otrok so dovolili objavo fotografije. 2 od skupščine do Skupščine UVODNIK Spoštovani! asfaltnih zmesi, kar nas vrača v leto 1992. Upravičeno se sprašujemo kdaj bo prišlo do obrata tudi pri nas. Končno vzpodbudni toni iz Bruslja, saj Evropska komisija v spomladanski objavi Sloveniji napoveduje gospodarsko rast v višini 0,8 %. Nekoliko manj optimistični so v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer napovedujejo rast bruto domačega proizvoda v višini 0,3 %. Oboje so seveda zelo nizke stopnje rasti, ki pa so za državo, ki že več let zapored beleži negativno gospodarsko rast in povečano brezposelnost, vzpodbudne in pomenijo končno obrat na bolje. Kako močno bi si želeli, da bi podobne, čeprav minimalne pozitivne številke veljale tudi za proizvodnjo in vgrajevanje asfalta ter aktivnosti v gradbeništvu - cestogradnji. Tukaj žal že vrsto let zapored beležimo več kot dvomestne številke nižanja proizvodnje in padca vzporednih dejavnosti projektiranja, inženiringa in izvedbe. V letu 2013 smo pristali na 1.050 ton proizvedenih vročih Žal se poslovno okolje, kljub propadu znatnega števila gradbenih podjetij, še vedno ni bistveno spremenilo. Še vedno imamo najdaljše garancijske roke v Evropi in še vedno so višine in pogoji naših bančnih garancije za resnost ponudb, dobro izvedbo del in odprave napak v garancijski dobi nesorazmerno visoki. Vsak od preko 400 javnih naročnikov v državi vodi investicije od razpisa naprej na svoj način. Še vedno niti naročniki, kaj šele ostali deležniki v verigi, predvsem pa izvajalci, niso v stanju in ne plačujejo računov v predpisanih ali vsaj razumnih rokih in še vedno se vsa dela praviloma oddajajo za najnižjo ceno. Še vedno nismo odpravili anomalij, ki so povzročile, da je naše gradbeništvo, v tako velikem obsegu propadlo. Kako naprej? Ob propadu številnih velikih podjetij so se iz manjših razvila nekatera nova, ki bi nekoč lahko postala steber našega gradbeništva. Njihov poslovni model temelji na vlaganju lastnih sredstev, zaposlovanju dobrih kadrov in odgovornosti za kakovost. Zavedajo se, da jim še veliko manjka, zato se ne branijo skupnega sodelovanja pri organizaciji srečanj, izmenjavi mnenj in skupnega ustvarjanja dobrih praks. Željni so novih znanj in angažirajo se pri uvajanju modernih tehnologij. Vendar, če ne bodo zgoraj zapisane anomalije odpravljene, če ne bomo na pravi način pristopili k izvedbi investicij, tudi nova podjetja ne bodo imela nikakršnih možnosti. Združenje asfalterjev je v zadnjem letu prvič uspelo združiti vse proizvajalce asfalta v Sloveniji. Ta uspeh razumemo kot povečano odgovornost, da se nakopičene težave bolj uspešno rešujejo. Zato smo v zadnjem letu velik del naših aktivnosti posvetili reševanju opisane problematike. Vse to in ostale dejavnosti združenja v zadnjem letu ter naš plan delovanja v prihodnje si lahko preberete v letnem glasilu, ki ga imate pred seboj. Tako kot se obračajo ekonomski kazalci se mora prej kot slej obrniti tudi v asfalterstvu in cestogradnji. V želji, da smo na tej poti že letos se zahvaljujem za opravljeno delo in želim več varnih in za vožnjo udobnih prometnih površin. Slovenko Henigman, predsednik Dear readers, A new wave of optimism has at last reached us from Brussels – in their spring announcement, the European Commission predicts a 0.8 % economic growth for Slovenia. Somewhat less optimistic tones are heard from OECD, where the predicted growth of GDP amounts to 0.3 %. Both figures of course indicate very low growth rates, but after recording negative growth and growing unemployment for several years now, these are nevertheless seen as an encouraging glimmer of light at the end of the tunnel for the country. Oh how we wish that similar, even slightly positive figures would come true for production and casting of asphalt and other road construction activities as well. Unfortunately, we have been ... Continues on page 39 >> od skupščine do Skupščine 3 SODELOVANJE Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...) novega direktorja, kar je predvideno v naslednjih mesecih. V roku dveh mesecev se pričakuje popolnitev ostalih predvidenih funkcij in določitev plana dela v prihodnje. V ta namen bo še enkrat sklicana Skupščina družbenikov. DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki ZAS je skupaj z društvi za ceste družbenik DRC, d.o.o. V zadnjem letu je bilo delovanje v veliki meri posvečeno iskanju prihodnjega koncepta delovanja družbe. Na seji Nadzornega sveta in Skupščini, aprila 2014 je potekala intenzivna razprava o prihodnosti DRC. Skupno stališče je bilo, da časi za delovanje družbe niso naklonjeni, vendar se bodo ceste in ostala prometna infrastruktura gradili in vzdrževali tudi v prihodnje, zato je potreben predvsem optimizem in zagnano delo. Samo to nas bo popeljalo naprej. Nadzorni svet je potrdil predlagane sklepe, na skupščini pa so bile uveljavljene nekatere spremembe in dopolnitev temeljnega akta družbe. Prav tako je v dogovoru kadrovska okrepitev družbe. Največji projekt družbe v letu 2014 ostaja izdaja knjige CESTE na slovenskem skozi čas, ki bo izvrstna knjiga za vse, ki želijo vedeti, kdo je od prazgodovine potoval po našem ozemlju, kje so prometnice potekale, kako so nastajale, kakšen vpliv so imele na gospodarstvo. Pri izdelavi knjige so ob zgodovinarjih sodelovali številni strokovnjaki različnih znanj, ki že vrsto let sodelujejo pri razvoju cest in prometa v Sloveniji. Tehnični urednik knjige je mag. Gregor Ficko. Na zaključku je več udeležencev seje Nadzornega sveta in Skupščine izpostavilo potrebo po organizaciji tradicionalnega Kongresa o cestah in prometu, oziroma če to ni možno, pa vsaj Cestarskih dnevov ali podobnega srečanja, saj to strokovna javnost pričakuje. Po zadnjih informacijah kaže, da bo kongres zamaknjen na začetek leta 2015. Bistveni spremembi temeljnega akta sta predvsem naslednji: • Nadzorni svet sestavljajo 3 člani (prej 11) • Pri organih družbe je dodan Programski svet, ki šteje 5 članov. V Nadzorni svet DRC so bili imenovani Marijan Prešeren, dr. Andrej Godec in g. Andrej Jan. Dosedanjemu direktorju Matiji Vilharju, ki se želi dokončno upokojiti, je podaljšan mandat do izbire 4 od skupščine do Skupščine GESTRATA Gradbeni seminar, januar 2014 Člani ZAS se redno in v velikem številu udeležujejo srečanj, ki jih organizira sorodna organizacija v Avstriji. Posebej dobro obiskan je vsakoletni Gradbeni seminar, ki v vseh devetih deželah privabi nad 2.500 udeležencev. Iz Slovenije se gradbenega seminarja običajno v Graz-u na Štajerskem in Veldnu na Koroškem udeleži do dvajset udeležencev. Tako je bilo tudi v januarju 2014, ko so bile obravnavane teme, ki so med ostalim zajemale: prikaz delovanja društva za raziskave v cestni, železniški in prometni stroki FSV, geomehanika vezanih in nevezanih nosilnih plasti, sanacija letališke piste na letališču Dunaj, uporabo litega asfalta in prednosti nizkotemperaturne asfaltne tehnologije. Teme so detajlno obdelane v prispevkih, ki so objavljeni na spletnih straneh www.gestrata.at. Poudarke uvodnih nagovorov članov Upravnega odbora Gestrata bi lahko strnili v naslednje podatke in informacije: • V zadnjem letu je bil delež prevoza v Avstriji v obsegu 324 mio ton na cestah in 106 mio ton na železnici. Navedeno kaže na pomen posamezne infrastrukture, oziroma kaže na pomen cestne infrastrukture kljub favoriziranju železnic. • Proizvodnja asfalta v letu 2013 je bila v Avstriji podobna kot leto prej in je znašala 7,4 mio ton asfaltnih zmesi. Navedeno je seveda veliko manj kot referenčnega leta 2004, vseeno pa ima Avstrija eno od najvišjih proizvodenj po prebivalcu v Evropi. • Kakovost višje rangiranjega omrežja cest (avtoceste in zvezne ceste) je še nekako zadovoljiva, na nižje rangiranem omrežju pa ugotavljajo stalno SODELOVANJE slabšanje stanja, kar je potrdila tudi študija, ki jo je preteklo leto objavil prof. dr. Johann Litzka. In to kljub temu, da poberejo dovolj davkov, sredstev ne manjka, vendar ni želje, da se vlaga v obnove cest. • Pomen asfaltnih tehnologij je izrazito velik zaradi možnosti ponovne uporabe. Žal se navedeno dejstvo še vedno ne upošteva dovolj, saj se z rezkanjem pridobljeni granulat, še vedno uporablja tudi za neoptimalne namene v spodnjem ustroju, bankinah in podobno. Stari asfalt ni gradbeni odpadek, ampak dragoceni gradbeni proizvod, ki ga lahko ob nespremenjenih standardih kakovosti ponovno uporabimo. • V Avstriji zaznavajo trend, da so pričeli asfalt v vedno večjem obsegu vgrajevati tudi vzdrževalci cest iz cestnih baz. Navedeno ni sprejemljivo, saj vgrajevanje asfalta zahteva ustrezna znanja in profesionalni pristop. Zato se je asfalterska industrija postavila proti tako imenovani nelojalni konkurenci, ki ne zagotavlja ustrezne kakovosti. • Zaradi težav z javnim naročanjem ugotavljajo vedno poznejši pričetek gradbene sezone. S tem je dejanski čas gradbene sezone padel na komaj 6 ali 7 mesecev efektivnega dela. Navedeno za podjetja pomeni težavo pri polnem zaposlovanju, posledice so takšne, da najboljši kadri iščejo zaposlitev v drugih branžah. Med predstavniki ZAS in Gestrate so tudi v zadnjem letu potekale izmenjave mnenj in pogledov, srečanja so bila organizirana tako pri nas kot v Avstriji. Direktor Gestrate Maximilian Weixlbaum je bil aktiven udeleženec 14. KAB, z naše strani pa smo se udeležili študijskega potovanja v Innsbrucku in bili na skupnih sestankih na Dunaju in v Ljubljani. V zadnjem letu se je od aktivne službene poti poslovila tudi gospa Gaby Pass, ki je več kot trideset let delovala v Gestrati. Poleg rednih stikov, ki smo jih imeli med našima združenjema, si jo bodo člani ZAS zapolnili po veliki pozornost, ki smo jo bili skozi leta sodelovanja deležni. Za odlično sodelovanje se ji najlepše zahvaljujemo. asfaltersko združenje nekoliko okrepilo, v posameznih nacionalnih združenjih pa se posledično opaža nekoliko zmanjšano zanimanje za članstvo teh podjetji. Udeležba na sestankih strokovnih teles EAPA je zaradi novih članov postala veliko številčnejša, temu se bo v prihodnje prilagodila tudi organizacija in vsebina srečanj. EAPA, European Asphalt Pavement Association Združenje asfalterjev Slovenije je član EAPA od leta 1997, kar pomeni že sedemnajst let. Sodelovanje poteka tako preko strokovnih odborov, elektronske in osebne komunikacije. Najpomembnejše strokovne teme, ki jih obravnava EAPA so med ostalimi predvsem naslednje: • Uveljavitev širše uporabe nizko temperaturnega asfalta • Dosledna uporaba starega asfalta v novem asfaltu Sestanek TO EAPA, Köln 2014 Gospodarska kriza je v številnih evropskih državah že nekoliko pozabljena, kar pa ni povzročilo bistvenih sprememb pri proizvodnji asfalta in sredstev za vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo cest. V večini evropskih držav ugotavljajo pomankanje sredstev za infrastrukturo, kar se kaže v vedno slabšem stanju cest in voznih površin. EAPA ima zato skupaj z ostalimi združenji v Bruslju kot npr. ERF, FEHRL, Eurobitume še naprej primarni cilj ozaveščati in prepričevati evropske in nacionalne administracije kako pomembne za razvoj gospodarstva so investicije v cestno infrastrukturo, še posebej v vzdrževanje in obnavljanje cest. EAPA je v zadnjih letih pridobila številne nove pridružene člane, ki so predvsem proizvajalci opreme in materialov pri proizvodnji asfalta. S tem se je evropsko • Nadgradnja standardov (BIT in PmB, asfalt, …) • Aktivnosti vezane na varovanje okolja (nižja poraba energije, zmanjšanje emisij,…) • Varovanje delavcev v industriji ( IARC študija,…) • Uporaba asfalta kot najboljšega materiala za različne pogoje uporabe • Marketing v asfalterstvu – prikazati pozitivne elemente v asfalterstvu Seveda je obseg nalog EAPA zelo širok in temeljit in z kadrovsko okrepitvijo veliko bolj intenziven, kar lahko vsi zelo učinkovito spremljamo na spletni strani in s posamezno izdajo EAPA Newsletterja, ki ga pošiljamo tudi celotnemu našemu članstvu. ZAS je v evropskem združenju zastopan v dveh strokovnih odborih, v odboru od skupščine do Skupščine 5 SODELOVANJE direktorjev in na vsakoletni generalni skupščini, ki bo letos organizirana v Parizu 12. junija 2014, ko bo EAPA organizirala tudi svoj tradicionalni simpozij. filozofija politikov spreminjati. Državna administracija intenzivno pripravlja nove projekta, predvsem je bilo izpostavljeno dvoje: • Potreba obnov na voziščih in • Sanacije premostitvenih objektih Samo v zvezni deženi Notranja Westfalija so potrebna vlaganja v obsegu 7 mrd EUR. DAV Nemški asfalterski dnevi v Berchdesgadnu, februar 2014 • okoli 600 udeležencev • več kot 70 razstavljavcev Uvodni nagovor predsednika DAV, Stefan Schmidt-Weiss in predstavnika državne administracije Prof. Dr. Josef Kunz, zvezno nemško prometno ministrstvo BMVBS. Prof. Dr. Josef Kunz Kaj pri opisanem naredi industrija asfalta je bilo najbolj pogosto vprašanje, ki so si ga zastavili nekateri referenti? Ima zelo pomembno vlogo, saj zagotavlja voziščne površine, ki nižajo hrup in so v vseh ozirih vse bolj in bolj ekološke. Poudarjene so bile reciklaže, saj stari asfalt ni odpadek, ampak vhodni gradbeni proizvod. Od 14 mio ton starega asfalta ga v Nemčiji kar 84 % ponovno uporabijo v novem asfaltu. Tudi preostanek asfalta predstavlja gradbeni proizvod! Predsednik DAV Stefan Schmidt-Weiss Izpostavljena je bila proizvodnja asfalta 2013 v Nemčiji, ki je znašala 41 mio t, kar je najmanj po združitvi Nemčiji. V letu 2014 bodo gotovo dosegli lansko vrednost, ni pa jasno za koliko bodo rasli. Navedeno je predvsem posledica znižanih investicij v deželah in mestih (lokalni nivo), država namreč svoje investicije povečuje. Od nove vlade in prometnega ministra je zelo veliko pričakovanj. Cestnina za osebna vozila je v pripravi in je realno možna. Nemčija je dežela prometnih zastojev! V zadnjem letu so vse kolone skupaj znašale 600.000 km, kar pomeni, da prebivalstvo kar 230.000 ur preživi v zastojih. Navedeno pomeni, da Nemec 170 dni v življenju preživi v zastojih. Med njimi vodijo Bavarci, s 16%. Država je vrsto let zanemarjala vlaganja v vzdrževanje cestne infrastrukture, zato so posledice že hude. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da se je pričela 6 od skupščine do Skupščine Udeleženci nemških asfalterski dnevov Nekateri poudarki strokovnih referatov, ki so dosegljivi na http://www.deutscheasphalttage.de, so naslednji: • Cesta v 21. stoletju: iskalo se bo optimalne procese (temperatura, transport, nastavitve proizvodnje in vgrajevalne mehanizacije, ...). Vse v cilju zagotoviti optimalno življenjsko dobo in trajnostni razvoj. Rezultat tega je tudi odločitev zveznega ministrstva za promet, da se bo lahko asfalt po letu 2019 transportiral samo v zaprtih termo kesonih. Industrija ima sedaj 3 leta 2015 do 2018 za prilagoditvi k novi zahtevi. Seveda je navedeno tudi usklajeno z industrijo proizvodnje kamionov. Na kesonih bodo nameščeni tudi termometri za merjenje temperature. • Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahko primerjamo tudi z »Nano« tehnologijo. Nemčija želi, da se razvoj na tem sofisticiranem področju izvaja na ravni Evrope, zato močno podpirajo evropske projekte, ki potekajo preko CEDR, FEHRL, EK, IFSTTAR R5G, ERA-NET, … • BASt, zvezna raziskovalna ustanova za področje cest namenja razvojno-raziskovalnim projektom 12 mio EUR letno. Trenutno poteka 500 projektov. K financiranju želijo pritegniti tudi druge ustanove in industrijo ter povečati obseg sredstev in navedeno raziskovalno dejavnost narediti še bolj učinkovito. • Funkcionalne gradbene pogodbe omogočajo bolj inovativne pristope, vendar žal vzporedna regulativa ni dovolj prožna, da bi lahko izvedli več tovrstnih projektov. • Recikliranje asfaltov včeraj - danes – jutri. Prikazana je bila nemška pot ponovne uporabe starega asfalta v novem asfaltu. Že v letu 1995 so izvedli poskusno polje dolžine 9 km. Nato se je začela uporaba povečevati, vzporedno pa so pripravljali tudi tehnično regulativo: • 1983 opomnik (Merkblat) • 1986 Specifikacija FGSV • 1988 Uradno dovoljena uporaba rezkanca v novem asfaltu • 1990 ZTV bit-StB Vzporedno z razvojem se je povečevala tudi dovoljena količina rezkanca. Po letu 1991 so npr. dovoljevali med 30 in 50 % v nosilni plasti. Danes imamo za navedeno EN 13108-8, ki daje usmeritve kako in kaj. Nemčija ponovno, v asfaltu, uporabi kar 83 % starega asfalta, kar jo uvršča v vrh vseh EU držav. • Predstavljen je bil projekt preiskav bitumnov na zveznem nivoju. Izbrali bodo vzorce (skupaj 15) izmed 90 različnih tipov cesto gradbenih bitumnov in jih preiskali v celotnem spektru. Uporabili bodo stare uveljavljene metode in vse nove tudi po kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju. Podobno nalogo smo pred kratS.H. kim kreirali tudi v Sloveniji. 14. KOLOKVIJ 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih v sliki in besedi Program in potek 14. KAB Udeleženci 14. KAB Za nami je največje strokovno in mednarodno srečanje, organizirano med 28. in 29. novembrom 2013, ki ga v sodelovanju z energetsko družbo Petrol, organiziramo vsaki dve leti. Imeli smo ambiciozni cilj, da presežemo oziroma vsaj ponovimo predhodni 13. Kolokvij o asfaltih in bitumnih (KAB). Primerjalne številke, predvsem pa zadovoljstvo udeležencev iz 11 držav nas prepričujejo, da nam je uspelo pripraviti srečanje, ki je zadostilo vsem pričakovanjem tako organizatorja kot domače in mednarodne javnosti. Predhodni kolokvij smo v večini kazalcev presegli, zagotovljeno pa je bilo tudi odlično vzdušje. Kolokvij o asfaltih in bitumnih ima kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta. Zato so vsakokratni zaključki vodilo našega dela v naprej. Velika želja asfalterske branže je, da te zaključke uporabljajo vsi, ki se kakorkoli povezani z asfaltersko dejavnostjo. Predvsem imamo v mislih naročnike (teh je v Sloveniji nekaj sto), izvajalce in proizvajalce asfalta, dobavitelje, inženiringe, inštitute in druge. Ne nazadnje se po asfaltu vozimo vsi, zato je v interesu slehernika, da so asfaltne površine ravne, varne in ekološko neoporečne. Za vse navedeno si v Združenju asfalterjev Slovenije s svojim delovanjem in ravnanji močno prizadevamo. Marijan Prešeren, podpredsednik ZAS in član uprave CGP, d.d. NAGOVORI DOBRODOŠLICE Marijan Prešeren je izpostavil predvsem težko situacijo, v kateri se nahajajo gradbeni izvajalci. Žal se naročniki gradbenih del še vedno premalo zavedajo kako težko je danes pridobiti bančne garancije, še vedno imamo nerazumno dolge garancijske roke in še vedno je edino merilo za oddajo del najnižja cena. V Sloveniji imamo po ugotovitvah, do katerih so prišli v družbi CGP, kar 407 javnih naročnikov in vsak izmed njih ima svojo politiko vodenja javnega naročanja, skrbništva nad pogodbami in zaključevanjem del. Situacija je nevzdržna, zato je izrazil apel, da se navedene aktivnosti spravijo na skupni imenovalec, opisane pomanjkljivosti pa končno izboljšajo in odpravijo. Jurij Kač, je poudaril pomen kolokvija za slovensko cestno gradbeno stroko in izrazil zadovoljstvo nad prispevkom asfalterske branže k trajnostni in ekološki gradnji. Inženir DRI kot največje inženirsko-svetovalno podjetje v državi si bo tudi v prihodnje prizadevala za dvig tehnične kulture in strokovnega znanja. Jurij Kač, generalni direktor DRI upravljanje investicij, d.o.o. od skupščine do Skupščine 7 14. KOLOKVIJ Sekcija 4: Trajnostne asfaltne voziščne konstrukcije; moderatorka ga. Cezar Pomen takšnega srečanja je razvoj stroke, sodelovanje, druženje in povezovanje, zato bo po besedah g. Kača tudi v prihodnje osebno in kot družba, ki jo vodi, podpirala delovanje tega in podobnih društev. Anja Sörensen , Arbit Referenta Marko Orešković in dr. Ana Petkovšek Doc. dr. Peter Lipar, predstojnik FGG – PTI Situacija na Univerzi je zaradi znanih gospodarskih razmer zelo težka. Univerzitetni učitelji so vse večkrat primorani poseči v nove prijeme in žal tudi v improvizacije, vse za to, da lahko dosegajo ustrezno raven poučevanja in znanja študentov. V tem smislu je izpostavil pomen sodelovanja s strokovnimi združenji. Sodelovanje med FGG in ZAS je bilo že v preteklosti dobro, v prihodne si tega želijo še več, zato je dr. Lipar podal roko združenju za intenziviranje sodelovanja. Sledili so strokovne sekcije z referati in prezentacijami. Vsi referati so objavljeni v Zborniku referatov in na spletni strani ZAS. Referenti sekcije 2: dr. Biedermann, g. Aaberg, g. T. Willenpart, mag. Beuving Referenta Mitja Jurgele in mag. Lidija K. Zagorc dr. Andreas Biedermann Predstavitev podjetij in njihovih produktov in razstavni prostori Predstavitev podjetij in njihovih produktov; povezovanje g. Willenpart Predstavili so se: Petrol, Heystab, Lintec, Genan Road in Viatop Regi Sekcija 3: Asfalt z gumo; moderator: g. Prosen. Referenti: g. Weixlbaum, g. Sadzulewsky, g. Cotič in ga. dr. Antunes. STROKOVNI REFERATI Sekcija 1: Osnovni materiali v asfalterstvu – agregati in bitumni; moderatorka ga. Naglič Predstavniki podjetij v času predstavitev Janez Prosen OKROGLA MIZA (moderator: Jože Bonča) Sodelujoči: mag. Vrčko, mag. Košič, prof. dr. Damijan Referenti sekcije 1: g. Zehmann, ga. dr. Mladenovič, ga. dr. Sörensen, g. Bašelj, g. Kammerer Sekcija 2: Dolgoročni razvoj asfalterske tehnologije; moderator: g. Čotar 8 od skupščine do Skupščine Tradicionalno na kolokviju organiziramo okroglo mizo z aktualno tematiko. Zvonko Cotič in dr. Ines Antunes Stalnica v organizaciji kolokvijev je tudi tematika razvoja prometne infrastrukture. Udeleženci okrogle mize so sodelujoče seznanili z Nacionalnim infrastrukturnim programom, ki mora biti 14. KOLOKVIJ Mag. Matjaž Vrčko, MzIP Prof. dr. Maja Makovec Brenčič Udeleženci okrogle mize: Vrčko, prof. dr. Damijan, mag. Košič in moderator g. Bonča izdelan in sprejet v letu 2014. To bo program, ki bo glede potrebnih investicij končno dal na skupni imenovalec vse prometne sektorje kot so železnice, državne ceste in avtoceste, pomorski in letalski promet ter javni potniški promet. Finančna sredstva so seveda zelo omejena, vendar je bilo soglasno mnenje udeležencev omizja, da brez investicij v prometno infrastrukturo ne bo gospodarske rasti, saj vlaganja v infrastrukturo prinašajo državi 2,5 do 3,0 kratno vračilo vloženih sredstev. Ob navedenem pa je bilo izpostavljeno, da nikakor ne smemo pozabiti na vzdrževanje prometne infrastrukture, ki mora biti prioritetno. POSEBNO VABLJENO PREDAVANJE (prof. dr. Maja Makovec Brenčič) Kolokvij poleg ožjih asfalterskih vsebin vedno nagovarja tudi širše tematike. Letošnja je bila posvečena trženju v gradbeništvu, saj propad številnih domačih gradbenih podjetij kliče k drugačnemu, bolj dolgoročnemu pristopu. Tako Egbert Beuving, direktor EAPA kot profesorica Maja Makovec Brenčič, predsednica največje evropske akademske organizacije na področju trženja, sta nam dala odlične napotke kako predstavljati in razvijati našo dejavnost. Posebej sta poudarila, kako čudovito delo opravljamo asfalterji, asfaltiramo ceste, ki povezujejo ljudi, ki omogočajo varnost, udobnost, dober nivo uslug in so okoljsko neoporečne. »Asfalterji povejte kaj delate in zakaj je vaše delo tako pomembno.«, je svoje predavanje, ki je navdušilo udeleženca kolokvija, zaključila Maja Makovec Brenčič. SLAVNOSTNI NAGOVORI Slovenko Henigman, predsednik ZAS V imenu organizatorja Združenja asfalterjev Slovenije je bila vsem 167 udeležencem izražena topla dobrodošlica. Posebej je pozdravil visoke goste in številne udeležence iz desetih evropskih držav in Slovenije. Kljub optimizmu na kolokviju ni šlo brez prikaza realne slike, v katerem se nahaja slovensko gradbeništvo, saj dosegamo glede na leto 2010 samo 50 % realizacijo. Zelo podobna je situacija v slovenskem asfalterstvu, kjer je bilo v letu 2012 proizvedenih samo 1,1 mio ton asfaltnih zmesi, kar je manj kot 60 % dolgoročnega povprečja. Navedeno je zelo zaskrbljujoče, saj so naše ceste, Razstavljalci od skupščine do Skupščine 9 14. KOLOKVIJ predvsem avtoceste, kljub rahli umiritvi prometa, še vedno nadpovprečno obremenjene. Na 750 km dolgem avtocestnem omrežju se dnevno povprečno vozi okoli 40.000 vozil, delež kamionov pa presega 20 %. Na drugi strani imamo od 6.000 km državnih cest kar 60 % v zelo slabem stanju. Vse navedeno kliče po ukrepih, po ukrepih, ki bodo preprečili dodatno gospodarsko škodo. Pravočasni ukrepi na voziščih so vedno racionalni, zamujeni pa dragi in negospodarni. Posledice pa se velikokrat ne da izmeriti v denarju, saj se odražajo v slabi prometni varnosti, nesrečah in poškodbah, ki se žal velikokrat končajo tudi s tragičnimi posledicami. Posebej je izpostavil teme, ki so poudarjene na 14. KAB in ki so ta trenutek v asfalterstvu najbolj aktualne in zajemajo: problematiko vhodnih materialov (bitumnov in agregatov), optimalne asfalterske tehnologije za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje kot so: nizkotemperaturni asfalti, asfalti za znižanje hrupa, po hladnem ali vročem postopku reciklirani asfalti, asfalti z dodatki (žlindre, gume,…) in končno voziščne konstrukcije, ki vse navedeno upoštevajo. Izjemni referenti iz osmih evropskih držav so iz različnih vidikov osvetlili problematiko in prikazali nekatere poglede delovanja asfalterske branže v prihodnje. k uspešni izvedbi kolokvija, prav posebej pa se je predsednik asfalterjev zahvalil energetski družbi Petrol, brez katerega bi bilo nemogoče pripraviti tako kakovostnega srečanja. Mag. Tomaž Berločnik, predsednik uprave PETROL Mag. Bojan Babič, državni sekretar na MzIP Petrol spremlja dogodek od samega začetka kot generalni pokrovitelj. Ker se zavedajo pomena asfalta in asfalterske industrije v povezavi z znanjem in izmenjavo energije, so veseli nadaljnjega sodelovanja in povezovanja med vsemi akterji. Petrol se je letos prvič predstavil v delu predstavitve podjetij in družb in s tem intenziviral sodelovanje z asfaltersko branžo. Tako bo tudi v prihodnje, ko si želijo doseženo še nadgraditi. Državni sekretar je v imenu Ministrstva za infrastrukturo in prostor izrazil svoje zadovoljstvo ob največjem srečanju na področju prometne infrastrukture za leto 2014 v Sloveniji. Takšni dogodki utrjujejo znanje, nas povezujejo in pomenijo splošni strokovni napredek. Ministrstvo zato srečanju daje vso potrebno podporo in želi, da se izsledki čim bolj uspešno vpeljejo v prakso. NAGRAJENCI na 14. KAB za prispevek k razvoju asfalterske stroke v Sloveniji Propad velikih podjetij v Sloveniji je povzročil, da so srednja podjetja postala naša velika. Nekatera mala se povečujejo in postajajo srednja. Ali se lastniki teh podjetij zavedajo, da se z novo vlogo, ki jo sprejemajo, povečuje tudi njihova odgovornost? Delo, ki ga opravljamo, je zahtevno, interdisciplinarno in zahteva zelo veliko znanja in organizacijskih spretnosti. Napaka ali skupek napak se na cesti vedno kaznuje, pride do poškodb, lahko že v garancijski dobi in posledice za podjetja so lahko usodne. Imamo dovolj znanj tako v inštitutih, inženiringih, na trgu je veliko dobrih inženirjev, zato je to znanje potrebno uporabiti in se proaktivno izogniti morebitnim napakam in slabšanju ugleda podjetij in dejavnosti. »Marsikaj zmoremo, to smo v preteklosti že velikokrat dokazali, navsezadnje nam je za vzgled lahko tudi delovanje nekaterih podjetij, ki tudi v teh težkih časih širijo in izboljšujejo poslovanje.« Sledile so zahvale vsem, ki so prispevali 10 od skupščine do Skupščine Nagrajenci 14. KAB: g. Gerhard Dohr, mag. Jožica Cezar in g. Aleksander Ljubič 14. KOLOKVIJ POVEZOVANJE IN KULTURNI PROGRAM IN DRUŽENJE Fotografije druženja v odmorih in na skupni večerji ob poslanici Egberta Beuvinga, sekretarja EAPA iz Bruslja Povezovanje in kulturni program ga. Manca Špik Na osnovi predstavitev in razprav med in po končanih sekcijah so pripravljeni naslednji: ZAKLJUČKI 14. Kolokvija o asfaltih in bitumnih Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahko v celoti ponovno uporabimo v novem asfaltu (100 % recikliranje), pri čemer lahko izkoriščamo tudi njegovo preostalo energijsko vrednost. Zaradi omejenih surovinskih resursov (naravni agregati, bitumen) z raznimi proizvodnimi in vgrajevalnimi tehnikami vzpodbujamo ponovno uporabo asfaltov in uporabo alternativnih materialov (kot npr. črna žlindra, guma,…). Vse navedeno velja samo ob uveljavljenemu pogoju, da je zagotovljena vsaj enaka kakovost produkta in ni povečana obremenjenost okolja. Podatki o kakovosti bitumnov kot ključne vhodne surovine za optimalno kakovost asfalta kažejo upadanje. V mednarodnem okolju je zato potrebno vplivati na izboljšavo predpisov/ standardov, na domačem trgu pa najti možnosti, da se razširi sedaj veljaven minimalen obseg preiskav tako glede nabora preskusnih metod kakor tudi pogostosti kontrole kakovosti. Potrebno je upoštevati izkušnje in rezultate starih metod preiskav in hitreje uvajati sodobne, k pogojem uporabe končnega izdelka orientirane preiskave. Nizkotemperaturni asfalt postaja realnost v naši praksi. Po obdobju preizkušanja in uporabe različnih metod znižanja temperature proizvodnje asfal- ta, se na trgu uveljavlja metoda znižanja temperature s postopkom penjenega bitumna (dodatek je voda). Glavni proizvajalci opreme za proizvodnjo asfalta so razvili postopke in naprave, katere se že serijsko vgrajujejo v asfaltne obrate. Pričakovati je razmah proizvodnje nizkotemperaturnih asfaltov, predvsem zaradi vsestranskih koristi, ki jih ta tehnologija omogoča, t.j. bolj zdravo okolje za delavce v asfaltni industriji, znižanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje porabe energije. Slednje ob dosledni uporabi te tehnologije pomeni tudi znižanje celokupnih stroškov proizvodnje. V nekate rih državah (ZDA, Norveška, Francija,…) so sistematsko pristopili k uporabi nizkotemperaturnega asfalta, tako da delež tega asfalta zajema že znaten del celotne proizvodnje asfaltnih zmesi. Osnovni namen vzpodbujanja te tehnologije na Nor veškem je prispevek k zdravju delavcev, zato država na osnovi dogovora s sindikati in državno administracijo za vsako tono tega produkta prispeva po 4 EUR sredstev. Asfalt z gumo je tehnologija, po kateri se iz starih pnevmatik reciklirana guma uporabi v asfaltnih zmeseh. Najbolj se je uveljavil tako imenovani mokri postopek, po katerem se granule reciklirane gume v 20 % deležu umešajo v bitumen. Takšno vezivo je konkurenčni proizvod s polimeri modificiranim bitumnom, saj tudi modifikacija z gumi granulatom omogoča širok temperaturni razpon odpornosti asfaltnih zmesi. Uporaba gume prispeva k odpornosti pri dinamičnih obremenitvah in adheziji. Izkušnje iz sosednjih držav Italije, Avstrije in od skupščine do Skupščine 11 14. KOLOKVIJ Nemčije, ki so tudi bile potrjene na v letu 2013 izvedenem poskusnem polju na avtocesti Divača – Kozina, so pozitivne, pri čemer vseh odgovorov na naša vprašanja še ne poznamo. Še vedno niso povsem znani okoljski vplivi, vprašljiva je tudi nakazana ekvivalentna nosilnost produkta pri manjši vgrajeni debelini plasti. Nesporni pa je prispevek tega asfalta pri znižanju hrupne obremenjenosti. Ker je hrup eden od največ jih okoljskih problemov v povezavi s prometom, se razvoj te tehnologije pričakuje predvsem v tej smeri. Načrtovanje in izvedbo asfaltnih vozišč je potrebno približati Smernicam trajnostne gradnje. Pri tem je potrebno upoštevati vse vidike trajnostnega razvoja (dolgoročna cenovna analiza LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA in podobno). Predlaga se izdelavo ustrezne tehnične smernice, s katero bodo postavljeni temelji za uvedbo optimalnih postopkov in materialov v prakso. Prav tako je potrebno na novo opredeliti načrtovano dobo projektiranja pri novogradnjah in sanacijah tako, da bo omogočena konkurenčnost celotnega spektra uporabnih tehnologij. Navedena spoznanja in tehnične smernice je treba uvesti v zakonodajo o zelenih javnih naročilih in s tem postaviti nove standarde in uveljaviti nove prakse na področju načrtovanja, gradnje in predvsem vzdrževanja cest. V povezavi s dolgoročnim razvojem asfalterske industrije v Sloveniji, je tudi sistem vzdrževanja državnih cest. Vsakoletno krčenje sredstev za vzdrževanje se odraža v stanju vozišč na vozni mreži. V letu 2013 se bližamo oceni, da je že 60 % državnih cest v slabem in zelo slabem stanju, pri čemur je trend izrazito negativen. V obdobju 1995 – 2010 smo zgradili avtocestni sistem, ki deluje. Dosežen promet (PLDP okoli 40.000) in prometne obremenitve (povprečno okoli 8.000 kamionov na dan) na tem omrežju so v povprečju dva, tri ali štirikrat presegle napovedi iz časov načrtovanja. Klub temu, da se je promet umiril, so prometne obremenitve na zelo visokem nivoju. Zato je nujno pravočasno zagotoviti ojačitve avtocestnih vozišč. Ko nastopijo globinske poškodbe, ki se na posameznih odsekih že pojavljajo, se strošek sanacije nekajkrat poveča. Zaradi navedenega nikakor ne moremo razumeti drastičnega znižanja sredstev za državno cestno omrežje in pomanjkljiva vlaganja v avtoceste. Poleg cestne infrastrukture je za dolgoročno vzdržnost na področju prometa nujno sistematično urediti tudi ostale prometne sektorje. Program razvoja prometne infrastrukture do leta 2020 (2030), ki se trenutno v sodelovanju s številnimi izvajalci pripravlja na MzIP, naj bi vse prometne sektorje postavil na skupni imenovalec in z operativnim planom investicij do leta 2020 podal smernice za prihodnji razvoj na področju prometa. Ob navedenem pa bo Program razvoja, ki mora biti izdelan in sprejet v letu 2014, posebno pozornost namenil tudi vzdrževanju obstoječe infrastrukture, ki mora - še sploh v težkih gospodarskih pogojih - dobiti poseben pomen. Vsak vložek v infrastrukturo se multiplicira s faktorjem 2,5 do 3, kar je bilo že večkrat dokazano in kar sprejema tudi Evropska unija. Gradbena industrija v Sloveniji si želi dolgoročnega planiranja z enakomernimi letnimi vlaganji, kar bo omogočilo prilagoditev, delovanje in razvoj. Za prihodnost asfalta in asfalterske industrije je zelo pomembno pozitivno mnenje širše javnosti in pozitiven imidž te stroke med ljudmi. Ta pa je lahko pozitiven samo v primeru, če uspemo javnost seznaniti z dejanskim stanjem v naši industriji. Premalo ali sploh ne poudarjamo pozitivne vidike in učinke, ki jih asfalt prinaša. Zavedati se moramo, da asfalt kot najbolj uporabljen material v urbanem okolju, omogoča lažjo komunikacijo med ljudmi, manj prahu, gladko vožnjo, manjšo porabo goriva, zmanjšuje hrup, itd. Pri tem je bistveno da poteka komunikacija in izmenjava informacij na vseh nivojih in med vsemi deležniki. Asfaltne ceste gradimo zato, da služijo uporabnikom in zato želimo, da postane javnost dobro obveščena in osveščena, da bo asfalt še naprej optimalna izbira za danes in jutri. S.H. 12 od skupščine do Skupščine ALEKSANDER KERSTEIN Veliki intervju: Aleksander Kerstein, 70 Spoštovani gospod Kerstein, kako ste? Kako zdravje? Kako kondicija? Hvala za vprašanje, če bi mi ga zastavili pred letom ali več bi zraven morda malo zavzdihnil, sedaj pa sem že v položaju, ko lahko malo bolj samozavestno rečem, precej dobro. Zakaj? Zato, ker se borim za to, zato ker se je za vsako stvar v življenju treba prizadevati oziroma boriti, tudi za zdravje. In to sedaj zelo intenzivno počnem, tako da sem pridobil tako na fizični kot mentalni kondiciji. Aleksandra Kersteina v asfalterski branži ni potrebno posebej pred stav ljati, saj se z asfalterstvom ukvarja že več kot 40 let. Je aktivni član ZAS od ustanovitve, vseskozi na najvišjih pozi cijah kot podpred sednik ali član upravnega odbora in 14 od skupščine do Skupščine od 2012 tudi predsednik Nadzor nega odbora. 10 let je vodil Odbor za zdravje, varstvo in okolje, mesto vodje je pred letom dni predal nasledniku. V teh dneh praz nuje okrogli jubilej. Navedeno so same odlične iztočnice za pogovor. Po končanju aktivne kariere ste se upokojili in skupaj s partnerji pričeli novo službeno pot kot proizvajalec asfaltov. Kako se znajdete v tej novi vlogi in kako je danes biti proizvajalec asfaltov ob stalnem padanju proizvodnje v Sloveniji? Ja povedati moram, da sem potem, ko sem zapustil svojo bivšo firmo, veliko razmišljal o nadaljnji poti. Bil sem še poln energije, idej in izkušenj. In prišel sem na idejo zakaj pa pravzaprav ne bi ustvaril pogoje za proizvodnjo asfaltov, ki mi je bila na celotni poslovni poti zelo blizu. In tako sem leta 2007 s partnerjem naprej ustanovil firmo Astech, kjer smo začeli proizvajati asfalte in leta 2009 firmo CP Asfalti, kjer asfalte proizvajamo še danes. Kako je proizvajati asfalte? Bom rekel, da razen v času izredno visoke konjunkture, je bilo proizvajati in prodajati asfalte vedno zahtevno vprašanje, saj so težave vedno obstajale in vedno smo jih reševali. Tako moramo tudi sedaj vedeti predvsem eno stvar, to je, da se zavedamo tega, da se moramo približati kupcem in jim pokazati da smo sposobni, kakovostni in da zato kupujejo asfalt pri nas. ALEKSANDER KERSTEIN Do kje je še možno varčevati in nižati stroške? Meja do kje varčevati in nižati stroške je precej nedoločena, vendar nekaj je dejstvo, vedno je treba varčevati in nižati stroške in ne samo takrat, ko si v težavah in takrat ko se spreminjajo razmere na tržišču. In to je seveda predvsem na tistih področjih, kjer so učinki varčevanja znani. To je na področju energentov, na področju kakovosti vhodnih materialov, to je vprašanje prevozov in vsega kar služi za oskrbo proizvodnje asfaltov. Gre za porabo energije, za porabo časa, gre za zaposlovanje ljudi. Pri nas nismo nikoli najprej zaposlili množico ljudi, vseskozi je bilo razmišljanje kako zaposliti čim manj ljudi in zagotoviti čim bolj avtonomno, avtomatizirano proizvodnjo. Zakaj? Ne samo zaradi stroškov zaposlenih, ampak zato, ker takšna avtomatizirana proizvodnja zagotavlja sledljivost in posledično višjo kakovost produktov. Zakaj smo po vašem mnenju v Sloveniji zapadli v tako veliko gospodarsko krizo? Mnenj in vedenj o tem je zelo veliko. Moje mnenje je oblikovano po svojem gledanju na te zadeve, po izkušnjah in znanju. Menim, da je to rezultat nekega večplastnega problema, ki sega od vrednot in povezav v družbi, povezav med politiko in gospodarstva v družbi ter finančnim sektorjem ter do izčrpavanja države z zaposlovanjem v javnem sektorju, ki je vedno nenasiten. To je dejstvo, povedal nisem nič novega, takšne so izkušnje povsod po svetu. Seveda pa menim, da je eden od skritih vzrokov tudi velika moralna kriza v družbi. Kot dolgoletnega managerja v enem od večjih slovenskih gradbenih podjetij, ki ste ga zapustil še pred krizo in ki je tako kot številna druga podjetja propadlo, vas sprašujem, kaj je bilo po vašem mnenje narobe v našem gradbeništvu, da je tako neslavno končalo? Naše gradbeništvo je bilo po osamosvojitvi izredno pomembno za nadaljnji razvoj in zato se je tudi začel program izgradnje slovenskih avtocest. Pri tem so prišli na vrsto gradbeniki, ki so lahko svoje želje in svoje cilje dosegli s sodelovanjem v tem programu. V novih razmerah so ti managerji, pa ne samo v gradbeništvu, da se razumemo, postali tudi žrtve sprege gospodarstva in politike, ki ga je izčrpavala, in med bančništvom, ob tem pa so med mnogimi dozorele tudi tako imenovane tajkunske ideje oziroma pojavila se je lakomnost, pojavile so se želje po večji moči, denarju, saj denar predstavlja moč in vse to je rezultiralo v nenadzorovano kroženje denarnih tokov skozi vsa omrežja. Zaradi vsega navedenega firme, ki so pridobile ogromno znanja, ki je pozitivna stran, niso znale ta denar, ki so ga pridobile, prihraniti za slabe čase. In če bi podjetja v začetku gospodarske krize imela rezerve iz dobrih časov, bi s povsem drugimi startnimi pogoji zakorakala v krizo in bi lahko skupaj pomagale rešiti težave, tako pa so skupaj s propadlimi idejami propadla tudi ta podjetja. To je moralnopolitični in ekonomski gordijski vozel, ki ga bo nujno treba presekati. Kaj bi morali v državi postoriti, da se navedeno ne bi več ponovilo? Preprosto bi morali uzakoniti načela pravne države, uzakoniti principe in načela, ki jih od nas zahteva Evropska Komisija, kot je npr. zmanjšanje javne porabe, prodaja državnih podjetij, privatizacija bi morala steči kot je to običajno v razvitih državah in morali bi porušiti monopole. Vsaka demokratična družba je uspešna predvsem pri rušenju monopolov. In mi imamo razne monopole, ne samo gospodarske, imamo politične, imamo finančne. Prava demokracija tega ne prenese. To je treba odpraviti in nato bedeti z instrumenti pravne države na dogajanjem, da se slabe stvari zatrejo pri majhnih dejanjih. Metastaze raka se hitro ugotovijo, potrebno pa je priti do glavnega izvora. Ta država nujno potrebuje gospodarsko strategijo razvoja z opredeljenimi prioritetami. Ne dvomim, da bodo med temi prioritetami tudi gradnje prometne in ostale infrastrukture, saj je to ožilje gospodarstva. Sedaj se zaradi zapostavljanja nujnosti posodabljanja vzdrževanja in gradnje cest, že kažejo nevarnosti gospodarskih infarktov. To je problem npr. v Gorenju, ki ima težave s transporti, zaradi slabih prometnih povezav. Enako je tudi z ostalimi deli države, ko so na obrobju dobrih cestnih povezav. Ste tip razvojnika. Vedno poln idej tako v asfalterski branži kot tudi na drugih tehničnih področjih. Asfaltna baza, ki ste jo postavili v Veliki Pirešici je bila svoj čas vzor organizacije in urejenosti. Kaj prinaša takšna filozofija? Aksiom moje filozofije je: »Za uspeh in obstoj je pogoj razvoj«. Menim, da mora vsaka organizacija nenehno napredovati, nenehno se mora razvijati. Predvsem takrat, ko ji gre dobro, mora vlagati v raziskave in razvoj (RR), zato lahko potem pobira plodove, ko so časi težji. Stagnacija brez raziskav in razvoja je katastrofa za vsako organizacijo. Asfalterstvo je vedno bolj zeleno. Znižuje se temperatura proizvodnje, uporabljamo alternativne materiale, znižujejo se hrupne obremenjenosti okolja zaradi boljših voznih površin. V katero smer se lahko še razvija asfalterstvo? Glede na vprašanje so poudarjene glavne smeri razvoja asfalterstva. Generalno se ta usmeritev ne bo bistveno spreminjala, se bo pa dopolnjevala in oblikovala v številne male pristope, tako da bo asfalterstvo postalo resnično zeleno. Dopadljivo ljudem in seveda tudi okolju. In ravno taka usmeritev v asfalterstvu ima bodočnost. Poleg navedenega pa je ključno vprašanje razvoja asfalterstva kako nadomestiti bitumen z drugim vezivom, saj vemo da so zaloge nafte omejene. To vprašanje ni tehnološko, temveč je odvisno od virov za proizvodnjo takšnega veziva ter stroškov proizvod nje. Problematiko v svetu uspešno rešujemo s povečevanjem deleža starega asfalta v novem, z reciklažo, kjer so znani uspešni poskusi 100 % ponovne uporabe starega asfalta z uporabo dodatkov. Navedeno predstavlja trajnostni razvoj našega asfalterstva v pravem pomenu besede. In temu moramo še bolj slediti tudi v Sloveniji. Kje ob navedenem vidite mestu Združenju asfalterjev Slovenije, ki bo letos dopolnilo 18 let? Kakšne napotke bi dali ZAS-u ob doseženi polnoletnosti? Najprej bi rekel, da se ne strinjam s polnoletnostjo ZAS-a ob doseženih 18 let. Menim, da ne bi smeli jemati človeških meril v primerjavi z organizacijami. ZAS je svojo polno letnost dosegel že mnogo, mnogo prej, kar se odraža v rezultatih dela te naše organizacije. Zato menim, da je ZAS že v zrelih letih, ko trezno razmišlja o tem kako naprej, kako najboljše upravičiti svoj obstoj, kako čim bolje uresničevati svoje poslanstvo v družbi in to je temeljna naloga stanovske organizacije. Seveda je po mojem osebnem mnenju od skupščine do Skupščine 15 ALEKSANDER KERSTEIN ena od temeljnih nalog ohranjati znanje o asfalterstvu v naši branži, ki se je ustvarilo in razvilo in ki predstavlja zelo veliko bogastvo, ki ga je treba nadgrajevati. Nadgrajevali pa ga bodo mnogi, delavni, kreativni inženirji, ki se v tem poslu in ki se ga še bodo lotili. Bili ste strasten raketar in tudi vesoljsko tehniko ste primerjali z asfalterstvom. Imeli ste več odmevnih prispevkov doma in po svetu. Ali vas še zanese v to področje in ali dejavnost še živi? Takole, to nista bila pri meni nikoli dve ločeni področji. Vedno sem dopolnjeval eno z drugim. Dejstvo je, da je imel bitumen v času 2. svetovne vojne in 16 od skupščine do Skupščine pozneje veliko vloge pri razvoju raketnih motorjev na trdo gorivo. In če ne bi bilo bitumna, tudi ne bi bilo ogromnih raketnih motorjev na trdo gorivo, kot npr. rakete Arian, Space Shutlov ipd. Ker sem se ukvarjal z raketami in poznal lastnosti bitumnov, sem potem, ko sem prevzel vodenje asfaltnega obrata nenehno čepel v laboratoriju in preučeval bitumen, kajti tudi mi smo izdelovali raketne motorje na osnovi bitumna. To je nekako prepleteno. Poleg ljubezni do članov družine imam še dve ljubezni, ki sta pravzaprav ena. Če bi jih združil, bi rekel kar asfalti in rakete. Kako pa je z ostalimi hobiji, sedaj, ko je le malo več časa? Pri ostalih hobijih ne gre za vprašanje časa. Gre bolj za vprašanje telesne kondicije, kajti moji hobiji so bili smučanje, tenis. To je sedaj dano malce na stran, in mislim da za to veliko časa več ne bom porabil, je pa res, da imam še en hobi, to je, da sem strasten ljubitelj knjig, imam zelo veliko knjižnico, ki jo še kar naprej dopolnjujem. Kljub vprašanjem mojih prijateljev v smislu kaj boš pa to rabil, literaturo še vedno zbiram, predvsem dobre, strokovne knjige, ki jih seveda tudi redno in predvsem veliko berem. In za konec, ob vašem prazniku, okroglem jubileju, vam želimo vse najboljše, veliko zdravja, osebne sreče in vsega dobrega. Najlepša hvala. ALEKSANDER KERSTEIN Feature Interview with Aleksander Kerstein, Septuagenerian No special introduction is necessary for Aleksander Kerstein. He has been a part of the asphalt industry for over 40 years, and has been an active member of ZAS since its inauguration, all throughout in its highest positions as vice president or member of the Managing Committee, as well as head of the Supervising Committee since 2012. For 10 years he was in charge of the HSE Committee; it was just a year ago that he handed over that position to his successor. These days he has been celebrating his jubilee. All of the above provides excellent starters for a conversation. Esteemed Mr Kerstein, how have you been? How is your health, condition? Thank you for asking. Had you asked me that a year or more ago I might have accompanied my answer with a faint sigh, but as it is I am now in a position where I can say with a bit more confidence that I am quite well. Why? Because I am fighting for it; because everything in life has to be striven or fought for, even one’s health. This is what I have been doing intensely lately, and I have managed to build up my physical as well as mental condition. After finishing your active career you retired and, together with your partners, stepped on a new professional path as asphalt producer. How have you found your new role and what is it like to be an asphalt producer today, amidst a constantly plummeting production in Slovenia? I have to say that after leaving my former employer I spent a lot of time thinking about how to go on. I was still full of vigour, ideas and experience. So I got to thinking – why don’t I just create conditions for asphalt production, a field that was always so close to me during my professional life. And so I first established, with a partner, in 2007, Astech, a company where we started producing asphalts, and then in 2009 CP Asfalti, which continues to produce asphalts even today. What is it like producing asphalts? I will say that except during the big boom producing and selling asphalts has always been a very demanding task, with problems always existing, but we have always managed to tackle them. So even now, we have to be aware of mainly one thing: that we need to approach our customers and show them that we are able, that we provide high quality, and that this is why they should buy our asphalt. Why, in your opinion, has Slovenia been hit so hard with the economic crisis? There exist various opinions and different knowledge about this. My own opinion is informed by my own view of these matters, by my experience and knowledge. I think the situation is a result of a multi-layered problem, ranging form values and relations within the society, relations between politics and the economy in the society and the financial sector, and draining the country by employing within the public sector, which is always a bottomless pit. This is a fact, I am saying nothing new here – this has been the experience all over the world. Of course I reckon that one of the hidden reasons is a big moral crisis in the society, as well. To what extent is it still possible to save and cut costs? The limit of saving and cost-cutting is pretty fuzzy, but the fact is that this is something that needs to always be done, not just when one is in trouble or when the market conditions are changing. And that is mainly in those areas where the effects of saving are known, namely the field of energy products, quality of input materials, the issue of transportation and all areas that supply asphalt production. It is about energy consumption, time, employing. In our company we have never employed a large number of people; we have always thought about how to manage with the fewest possible people and ensure a most autonomous, automated production. Why? Not just because of work-force related costs, but because such automated production en- You were a long-term manager of one of the larger construction companies in Slovenia, which you had left before the beginning of the crisis and which has gone out of business like so many other companies, so let me ask you this: What in your opinion went wrong in Slovenia’s construction industry to have met such a miserable fate? After independence our construction industry was a key part of our development, which is why the motorway construction programme was started. This gave an opportunity to the construction industry, which was able to fulfil their desires and reach goals through taking part in the programme. In these new conditions the managers, not only in the construction industry, to be sure, fell victim to both the economy and politics, which were draining the industry, sures traceability and as a consequence a higher quality level of products. od skupščine do Skupščine 17 ALEKSANDER KERSTEIN as well as banking, while at the same time the so-called tycoon ideas also ripened; in other words, greed reared its head as did the will for greater power and money as its symbol. All this resulted in unbridled flux of money through all channels. Because of all this companies which had accumulated a great wealth of knowledge, which is a positive side, didn’t know how to save this money for dire times. If at the onset of the crisis companies had had savings from the good times, they would have marched through the crisis with completely different starting conditions and could help solve the problems; this not being so, they went down along with the failed ideas. This is a moral-political and economic Gordian knot, which will absolutely have to be cut. What should be done in the country in order to prevent such a situation from ever happening again? We must simply enact the rule of law and principles demanded by the European Commission, such as cutting public spending and selling of state-owned companies; privatization should work as is usual in developed countries, and we should bring down monopoles. A democratic society is successful mostly in bringing down monopoles. We have different monopoles in Slovenia, not just economic, but political, financial. A real democracy doesn’t stand for that. We should eliminate them and then watch over what’s happening using instruments of the rule of law, so that bad things get nipped in the bud. Cancer metastases are quickly detected, but we need to get to the source. This country is in desperate need of an economic strategy of development, with defined priorities. I have no doubt in my mind that these priorities need to include construction of transport and other infrastructure, because these are the blood vessels of economy. Because of neglect of modernization of maintenance and construction of roads, the danger of economic strokes has begun to appear. This is the issue with, among others, Gorenje, which has problems with transportation because of bad transport connections. The same goes for other parts of the country in the periphery of good road connections. You are so to say a developer: always overflowing with ideas, be it within the asphalt paving industry or in other technical fields. The asphalt plant you have set up in Velika Pirešica used 18 od skupščine do Skupščine to be a model of organization and orderliness. What are the advantages of such a philosophy? The motto of my philosophy is: To succeed and survive one must develop. I think that any organization should progress and develop constantly. Especially at times when the business is going well they should invest in research and development, so that they can reap what they had sown when times are hard. Stagnation without research and development spells disaster for any organization. Asphalt paving is going greener and greener. Production temperature is dropping, we have been using alternative materials, noise load on the environment is decreasing due to better pavement surfaces. In what direction can the industry develop further? You have outlined the main directions of development of the asphalt industry. This orientation will not be changing significantly but will be supplemented and moulded into numerous minor approaches, so that the industry will really become green. This is what people and, of course, the environment will love. This is the direction with a future. Apart from that, the key question of development of the asphalt paving industry is how to replace bitumen with a different binder, for we know that oil reserves are limited. This is not a question of technology, but instead of the resources for production of such a binder and the costs of the production. The problem has been successfully tackled around the world by increasing the portion of old asphalt in the new, or recycling, where there are known cases of successful attempts at 100 % reuse of old asphalt with additives. This represents a sustainable development of our asphalt industry in the real sense of the word. We must strive for that in Slovenia as well. Where, based on the above, do you see ZAS’s place, given that the Association will soon celebrate 18 years of existence? Do you have any advice on its coming of age? First of all I have to say that we should be careful not to mix up humans and associations in terms of age and coming of age. ZAS reached maturity long ago, which is reflected in the results of the organization’s work. In these terms, I think that ZAS has reached a maturity where it is thinking clearly of the road ahead of it, of how to justify its existence in the best possible way, how to realize its mission in the society, which is the fundamental task of any organization of professions. Of course, in my personal opinion, one of the fundamental tasks is how to retain knowledge about the industry, which was created and has developed, and represents a great wealth that needs to be built upon. The latter is the task of many hardworking, creative engineers within the industry. You used to be enthusiastic about rocket science and you have once likened the asphalt industry to space technology. You have published numerous powerful articles both at home and abroad. Do you still dabble in that territory, does it still live in you? I’ll say that those two fields have never been separate as far as I’m concerned. I always tried to combine the two, borrowing from one or the other. In fact, bitumen, during WW2 and later, had a significant role in development of solid rocket propulsion systems. If it wasn’t for bitumen, there would not be the enormous solid rocket propulsion systems such as Arian, Space Shuttles, etc. Because I was into rockets and I knew the properties of bitumens, I spent most of the time, after I had taken over the asphalt plant, in the laboratory researching bitumen, because we, too, were making rocket engines based on bitumen. The two fields are somehow interconnected. Besides my love for my family I have two other loves, which are in fact one. Combined into one, I’d call it asphalts and rockets. What about your other hobbies, now that you have a bit more time for them? With those, it is not a question of time, but shape, as I used to ski and play tennis. I have pushed those to the side lately, so I don’t think I’ll spend much time on them; it’s true, though, that I have one more hobby: I’m a lover of books. I have a rather large library which I keep adding to. Despite questions form my friends saying, what on earth will you be needing those for, I still continue to collect literature, mostly good, technical books, which of course I keep reading over and over. I would like to conclude our conversation with thanking you for your time, and wishing you all the best on your jubilee, plenty of health, personal happiness and everything good. Thank you. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 9. izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra Predavatelja Janez Šuštar in ... Predavalnica PH Unije v času teoretičnih predstavitev V času med 12. in 13. marcem in na dodatnem terminu 27. marca 2014 smo v poslovni hiši PH Unija (Brezovica) in na terenskem poligonu družbe Trgograd (Smodinovec) izvedli tradicionalno 9. izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra. Prvič je naša prizadevanja podprla tudi država s častnim pokroviteljstvom s strani MzIP DRSC, Direkcije Republike Slovenije za ceste. Izvedbo izobraževanja je koordinirala mag. Jožica Cezar. Zaradi propada številnih gradbenih (asfalterskih) podjetij in padca proizvodne asfaltnih zmesi zaznavamo v Združenju asfalterjev Slovenije tudi določen padec organiziranosti posameznih deležnikov (podjetij, institucij,…) v panogi. Le ta je vidna v vseh segmentih delovanja in se odraža tudi v kakovosti opravljenih del. Zaradi tega je bilo več razprav na sejah upravnega odbora ZAS in soglasno mnenje članov je bilo, da je potrebno okrepiti segment učenja, osveščanja, izobraževanja in usposabljanja. Predvsem so člani Upravnega odbora izpostavili odgovornost vodilnih struktur v podjetjih, ki morajo delavcev omogočiti, da se dodatno usposobijo. Na drugi strani pa je seveda tudi dolžnost delavcev, ki so napoteni na izobraževanja in usposabljanja, da pridobijo in osvojijo nova znanja. Zaradi tega smo letos na izobraževanju posebno skrbno pripravili tudi preskus znanja, ki zagotavlja boljšo učinkovitost. Številčno velika udeležba, zavzetost prisotnih udeležencev in dobro rešeni preskusi znanja nas utrjujejo v prepričanju, da je bilo letošnje izobraževanje in usposabljanje dobro zastavljeno in pomeni korak naprej pri naših prizadevanjih za dobro izvedbo del. Izobraževanja se je skupaj udeležilo 103 delavcev iz 24. podjetij. Razdeljeno je bilo na teoretični in praktični del. Zvonimir Britovšek TEORETIČNI DEL Teoretični del je zajemal strokovna predavanja, s katerimi smo pokrili najpomembnejše faze asfalterskih del od proizvodnje, vgrajevanja, zagotavljanja in kontrole kakovosti do trajnostnega razvoja v naši industriji. Na teoretičnem delu so bili posredovani naslednji prispevki, ki so vsebinsko na voljo tudi na ZAS-ovih spletnih straneh: • Proizvodnja in zagotavljanje kakovosti asfaltnih zmesi - Dean Donko. • Vgrajevanje in zgoščevanje asfaltnih zmesi - Marjan Marolt. • Postopki popravil poškodovanih vozišč - Janez Šuštar. • Zdravje delavcev, varstvo delavcev in varovanje okolja - Zvonimir Britovšek. od skupščine do Skupščine 19 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • Aktualne tehnologije v asfalterstvu in zaključki 14. kolokvija o asfaltih in bitumnih - Slovenko Henigman. Teoretičnemu delu je sledilo okrepčilo in prevoz do nekaj kilometrov oddaljenega Smodinovca. PRAKTIČNI DEL Praktični del je bil izveden na poligonu podjetja Trgograd na Smodinovcu. Udeleženci usposabljanja so si razdeljeni v treh delovnih skupinah pogledali delo asfaltnega obrata v času proizvodnje (vodenje ogleda Dejan Poglajen), seznanili so se z osnovnimi preskusi asfaltnih zmesi v asfalterskem laboratoriju (vodenje ogleda Klemen Šobak) in aktivno sodelovali pri vgrajevanju asfaltnih zmesi. Poudarek praktičnega dela je bil usmerjen na prikaz vgrajevanja s finišerjem na poligonu, ki ga je demonstriral Janez Šuštar v sodelovanju z Markom Balkovcem, in je zajemal: • Delovne postopke pri vgrajevanju asfaltnih zmesi • Navoz zmesi na finišer in razdelitev pred vgrajevalno gredjo • Nastavitev parametrov na finišerju, obravnava napak zaradi pomanjkljivih in neustreznih nastavitev finišerja • Nivelirne naprave za višinsko vodenje finišerja • Zgoščevanje asfaltnih zmesi • Obdelava stikov, jaškov in ostalih detajlov ter kvalitetne izvedbe del. Po končanih ogledih je vsaka skupina zaključila usposabljanje s preskusom znanja. Vprašanje Teoretični del (proizvodnja, kakovost, sanacije poškodb,...) Praktični del (poligon, laboratorij, asfaltni obrat,...) Ocena mnenja o vsebini izobraževanja Ocena mnenja o gradivu Ocena predavateljev (kvaliteta in strokovnost predstavitve) Mnenje o organizaciji (izobraževanja, primernost lokacije) *anketiranci so svoje mnenje podajali z oceno od 1 (slabo) do 5 (odlično) no so pravilno odgovorili na 19 vprašanj (ali 95%). Anketa o udeležbi Velik del udeležencev je izpolnil Anketo o zadovoljstvu na izobraževanju in usposabljanju. Statistični podatki analize ankete so razvidni iz zgornje razpredelnice. Poleg navedenega so bili udeleženci usposabljanj pozvani tudi k oceni in komentarju, s katerimi so, med ostalimi, 20 od skupščine do Skupščine pozitivno ocenili delo na poligonu, pohvalili so predavatelje, predstavljene novosti in celotno organizacijo izobraževanja. Kritičnih pogledov je bilo zelo malo in so v glavnem namenjene slabši vidljivosti posameznih razpredelnic v gradivu. Splošna ocena izobraževanja je zelo dobra, zato se bo večina udeležencev ponovno udeležila takšnega dogodka in ga tudi priporočila svojim sodelavcem. S.H. Udeleženci pri reševanju testa Preskus znanja Preskus znanja je zajemal 20 vprašanj obravnavane tematike. Udeležencem smo dopustili možnost vprašanj in v primeru nejasnosti tudi podali ustrezna pojasnila. Posledica navedenega je, da so vsiudeleženci uspešno opravili razmeroma zahteven preskus znanja. Povpreč- Ocena* 4.6 4.7 4.5 4.4 4.6 4.8 Prikaz vgrajevanja na poligonu IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Vtisi o izobraževanju in usposabljanju Metod Zavodnik, komercialni in tehnični direktor iz podjetja Hipox Izobraževanja operativnega kadra ZAS sem se ponovno udeležil po daljšem času. Izobraževanje je potekalo kvalitetno in strokovno, teme so bile aktualne. Ste znano ime iz naše branže, saj se že več kot 30 let ukvarjate s črnim programom. Ali ste se izobraževanja operativnega kadra ZAS udeležili prvič? Kakšni so vaši vtisi? Kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj ste pogrešali? Na samo izobraževanje nimam pripomb. V bodoče pa bi si želel, da bi na izobraževanju govorili o novih pristopih v naši branži, ki bi zajemala enotne opise asfalterskih in hidroizolaterskih del, saj se v javnih naročilih pogosto pojavljajo nejasni ali dvoumni opisi del. Prav tako bi si želel, da bi govorili o bolj dostopnih cestnih zaporah za naša podjetja, saj so stroški cestnih zapor zelo visoki, poleg tega jih izvajajo tudi javna podjetja, ki so že tako financirana s strani države. Nekateri koncesionarji pa zahtevajo brezkompromisno avans, pred postavitvijo, izvajalci državnega naročila pa sami vemo koliko časa čakaš na plačilo. To seveda niso zadeva ZAS-a, je pa lahko naš glasnik, da se zadeve izboljšajo. Prihajate s področja hidroizolacij in ostalih del v asfalterstvu. Kaj bi na vzporednem področju morali narediti v ZAS-u? Mogoče manjka iniciativa na državnem nivoju ali branžni » ceh«, da se zaščitijo domači izvajalci. Visoke bančne garancije predstavljajo prevelik strošek domačim podjetjem. Zahtevane reference se naslanjajo le na referenco podjetja, osebna referenca pa ni merodajna pri javnih naročilih. Na tem področju manjka univerzalna zakonodaja, ki bo novim domačim podjetjem z ustrezno opremo, kadrom in osebnimi referencami, omogočila, da bodo lažje prihajala do del na javnih naročilih. Prav tako pa omejila podjetja, ki z nelogično prenizko ceno konkurirajo na javnih naročilih. Roman Kugler, vodja laboratorija iz podjetja Ahac-NG Ali se lahko na kratko predstavite, kaj pokrivate v vašem podjetju? Star sem 39 let, dokončal sem Univerzo v Mariboru, smer Kemijska tehnologija. Z asfaltnimi zmesmi sem se srečal v podjetju CM Celje d.d., sedaj pa sem zaposlen v podjetju AHAC NG d.o.o. in opravljam naloge vodje laboratorija. Ali ste se izobraževanja operativnega kadra ZAS udeležili prvič? Kakšni so vaši vtisi? Ne, izobraževanja sem se udeleževal že v preteklosti in lahko rečem, da so mi v veliko pomoč pri vsakdanjem delu. Kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj ste pogrešali? Predstavitev novosti, v bistvu je bilo predstavljeno vse kar sem pričakoval. Kaj bi ZAS-u svetovali v prihodnje? Da bi nadaljevali z izobraževalnim in strokovnim izobraževanjem ter seznanjanjem z novostmi in spremembami v standardih in specifikacijah. od skupščine do Skupščine 21 STROKOVNI POSVET Strokovni posvet: Poškodbe na voznih površinah kot posledica hude zime Zima 2012/2013 je v pravem pomenu besede pokazala svoje zobe. Snežna odeja je v nekaterih delih države (predvsem Dolenjska, Gorenjska in nekoliko manj Štajerska) ležala več kot 75 dni, skupna količina snega je na Dolenjskem dosegla neverjetnih 1901 cm, ugotovljeno je bilo 647 mm dežja. V vseh regijah je bilo ugotovljeno devet večjih zamrzovalnih ciklov. Navedeno ima izredno negativen vpliv predvsem na kakovost voziščnih konstrukcij, ki so že tako in tako v slabšem stanju. Glede na negativni trend kakovosti voziščnih konstrukcij v Sloveniji v zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da je tako neugodna zima povzročila številne dodatne poškodbe. Združenje asfalterjev je zbralo strokovnjake s tega področja, ki so opozorili na posledice pomanjkljivega vzdrževanja in obnavljanja cestnega omrežja v povezavi z vedno bolj nepredvidljivimi vremenskimi pojavi. Predstavljeni prispevki, intenzivne in vsebinsko bogate razprave so omogočile, da so bili pripravljeni zaključki strokovnega posveta, ki naj služijo odločevalcem za delo v naprej: 1. Slaba in zelo slaba kakovost cestnih površin, ki je opredeljene z modificiranim švicarskim indeksom MSI, znaša na • državnih cestah (glavne, regionalne in turistične v skrbništvu Direkcije RS za cest): 54.5 % površin, od skupaj 6.000 km cest, • občinskih cestah (lokalne ceste in javne poti): ni natančnih podatkov, vendar ocenjujemo, da je ta odstotek večji od 67 %, pri dolžini omrežja 32.000 km, 22 od skupščine do Skupščine • avtocestnem omrežju manj kot 10 %, od skupne dolžine 750 km avtocest. 2. Zadnja zima je bila ena izmed hujših v zadnjih desetletjih, saj je bilo kot primer na dolenjskem zabeleženo 647 mm padavin (dež in sneg), od katerih je skupaj zapadlo preko 350 cm snega. V povprečju je bilo v preteklih letih na obravnavanem področju 323 mm padavin, skupaj pa je zapadlo 150 cm snega. 3. Huda zima je povzročila dodatne stroške zaradi dodatnih del zimskega vzdrževanje (soljenje, pluženje, urgentno krpanje in drugo), ki za celotno cestno omrežje znašajo okoli 30 mio EUR. K temu je potrebno dodati še indirektne stroške, ki so posledica poslabšanja stanja na voziščnih konstrukcijah. Navedeni stroški so posledica dodatnih poškodb, ki so izrazite na tistih cestnih površinah, ki so v slabem in zelo slabem stanju. Za bolj natančno oceno teh stroškov bo potrebno pripraviti ustrezno metodologijo, prve analize pa kažejo na znatna sredstva, ki nekajkrat presegajo neposredne stroške zimskega vzdrževanja. Ob slabem stanju cest je zaskrbljujoč predvsem trend stanja, ki v zadnjih letih pospešeno pada. 4. Za zagotavljanje ustrezne kakovosti cestnega omrežja bi bilo potrebno izvajati ukrepe na 15 oziroma 20 let, dejansko pa se po ugotovitvah ukrepi izvajajo vsakih 50 do 60 let. Na področju državnih cest bi bilo potrebno letno obnoviti med 300 in 400 km cest, v zadnjem desetletju se povprečno obnovi po 100 km cest. Na avtocestah bi bilo potrebno letno obnoviti med 40 in 50 km odsekov, dejansko jih je obnovljenih manj kot 20 km. Podatkov o občinskih cestah ni na voljo. STROKOVNI POSVET Udeleženci posveta, 22. maj 2013, Brezovica. 5. Zaradi opisanega slabega stanja na cestnem omrežju se poslabšuje prometna varnost, podaljšujejo transportni časi in slabšajo vplivi tako na gospodarstvo kot uporabnike. 6. Zaradi zniževanja sredstev, ki so dodeljena cestnemu omrežju, se sredstva namenja predvsem v redno vzdrževanje (krpanja, kratke preplastitve , zalivanja razpok,…), s katerim se zagotavlja minimalna prevoznost cest in minimalna prometna varnost, vzrokov za nastanek poškodb pa se s tem ne odpravlja, zato je potrebno te ukrepe vseskozi ponavljati. Na drugi strani je za temeljitejše ukrepe na voljo vedno manj sredstev. 7. Da bi lahko prekinili z dosedanjo prakso je potrebno zagotoviti primeren obseg sredstev, s katerimi bo možno v doglednem času odpraviti vsaj zelo slabo stanje voznih površin. Po vzoru sosednjih držav se predlaga ustanovitev cestnega sklada, v katerega se sredstva zagotovijo predvsem s pomočjo bencinskega centa. Referenti na posvetu: mag. Jožica Cezar, STIA NGI d.o.o. Suzana Svetličič, DRI upravljanje investicij d.o.o. Evstahij Drmota, Komunala Kranj mag. Gregor Ficko, Direkcija R Slovenije za ceste 8. Na osnovi izdelanih načrtov DRSC se izdela predlog prioritetnih sanacij vozišč tako, da bodo odseki daljši, da bodo uporabljene optimalne tehnologije, z upoštevanjem trajnostnega razvoja. Preveri se projektiranje vozišč (dimenzioniranje) za daljšo življenjsko dobo. Te tehnologije so predvsem reciklaža na licu mesta in/ali na obratu, uporaba alternativnih zmesi (žlindra,…), projektiranje in uporaba asfaltnih zmesi za znižanje hrupa. od skupščine do Skupščine 23 DELOVANJE ORGANOV ZAS Delo v organizacijskih in strokovnih telesih Združenja asfalterjev Slovenije Organigram delovanja ZAS 100. jubilejna seja UO ZAS Skupščina (Zbor članov) Upravni odbor (UO) Redna Skupščina ZAS je potekala 22. maja 2013 v nadaljevanju strokovnega posveta po hudi zimi. Najpomembnejše ugotovitve so naslednje: Med obema skupščinama ZAS je bilo organiziranih šest sej Upravnega odbora. Vse seje so bile sklepčne, poleg enajst članskega odbora in predstavnikov podjetij iz prvega ranga so bili na seje občasno vabljeni tudi člani Nadzornega odbora in vodje strokovnih odborov – razširjeni Upravni odbor. V obravnavanem obdobju je Upravni odbor sprejel 49 sklepov, ki so bili realizirani ali so v realizaciji. Skladno s spremembami v branži je tudi Upravni odbor v zadnjih letih doživel velike predvsem kadrovske spremembe, ki pa se na samo delo niso odrazile, celo nasprotno, novi člani prinašajo nove poglede in predloge za delo združenja. V septembru 2013 smo na slavnostni seji obeležili 100. sejo Upravnega odbora. Preko 30 sedanjih in nekdanjih članov • Zaradi propada gradbenih podjetij nas je zapustilo 5 podjetij, dobili smo 3 nove člane, nekateri člani so se odločili za višjo raven sodelovanja. • Delo v letu 2012 je bilo uspešno, plane ZAS smo v celoti realizirali. • Na mesto članov Upravnega odbora sta bila na volitvah nadomestnih članov soglasno izvoljena Kristijan Mugerli in Aleš Trauner. • Poslovanje ZAS je bilo skladno s planom pozitivno. Skupščina se je zaključila s skupnim druženjem članov. 24 od skupščine do Skupščine Upravnega odbora in povabljenih gostov je podoživelo 17,5 let prehojenih poti in nekaj tisoč ur skupnega dela članov upravnega odbora na sejah. Odbor podjetij in družb (OPD) Zadnji sestanek odbora je potekal 27. novembra 2014 na Bledu, neposredno pred 14. KAB. Na sestanku je bilo prisotnih 26 predstavnikov podjetij. Predstavljene so bile aktivnosti zadnjih šestih mesecev od zadnje skupščine. Najpomembnejše informacije bi lahko strnili v pregled dela v strokovnih odborih TO in OZVO, v informacijah o pomenu izobraževanja v združenju, doseženi proizvodnji asfaltnih zmesi v letih 2012 in 2013, ki nezadržno pada. Sledila je razprava udeležencev, kjer so bile dane DELOVANJE ORGANOV ZAS številne pomembne pobude in predlogi, ki bi jih lahko strnili v naslednje: vloga nadzora v procesu javnih naročil in gradenj ni dovolj jasno in dobro opredeljena, nerazumne so garancijske dobe in zahtevane višine različnih bančnih garancij, zagotoviti bi bilo potrebno boljšo zastopanost in prodornost društev, kar bi bilo možno z ustanovitvijo zveze društev, dvigniti je potrebno kakovost dimenzioniranj voziščnih konstrukcij oziroma bolj natančno opredeliti referenčne pogoje, ponovna uporaba rezkanih asfaltnih zmesi v novem asfaltu je nuja, saj le ti niso gradbeni odpadek, ampak gradbeni proizvod. Izpostavljeno problematiko bo ZAS prednostno obravnaval in svoja prizadevanja usmerjal v izboljšanje stanja. Ker smo odvisni od ostalih deležnikov v procesu gradnje, moramo postati gonilna sila, ki opozarja, ki pripravlja ustrezne dokumente in prepriča odgovor ne, da je nekatere spremembe enostavno potrebno uveljaviti. Nadzorni odbor (NO) Tehnični odbor (TO) V Združenju asfalterjev Slovenije je Tehnični odbor najštevilejše strokovno telo. Aktivnih članov je še vedno 18, kljub temu, da proizvodnja asfalta iz leta v leto pada. V letu 2013 se je odbor sestal dvakrat. Prvič v ožji delovni skupni v prvi polovici leta in obravnaval področje uvoza asfaltnih zmesi in s tem povezano problematiko spoštovanja standardov in tehničnih predpisov (prisotna je »nelojalna konkurenca«), v celoti pa v drugi polovici leta, kjer je bila obravnavana celovita vsebina tehničnega področja na asfalterskem področju. Skozi celo leto pa je potekal tudi pretok informacij med najbolj aktivnimi posamezniki. Odbor je, kot vsa leta do sedaj, sledil aktualnim nalogam zastavljenega večletnega plana dela v kar spada obravnava regulative, materialov in njihova kakovost, obravnava standardnih in razširjenih preiskav, novih tehnologij proizvodnje in vgrajevanja ter pretok informacij (tudi pregled vsebine dela sorodnih organizacij Gestrata, EAPA in CEN). V odboru je bil v preteklem letu dan največji poudarek obravnavi in zavedanju za obvladovanje kakovosti. Kakovost je na splošno padla, kar je ugotovitev vseh članov. V preteklem letu so v odboru podrobneje potekale naslednje strokovne razprave: NO ZAS: Bojan Hočevar, Aleksander Kerstein, Mitja Čotar Nadzorni odbor ZAS v sestavi Aleksander Kerstein, predsednik, Mitja Čotar, član in Bojan Hočevar, član, se je sestal na redni letni seji dne 20. marca 2014, v Dolskem. Obravnaval je finančno poslovanje in zaključni račun ZAS za leto 2013 ter finančni načrt ZAS za leto 2014, ki bodo posredovani v sprejem na letošnjo Skupščini ZAS. Sprejel je pet sklepov, s katerimi je potrdil, da je bilo poslovanje ZAS uspešno in skladno z računovodskimi standardi ter dal nekatere usmeritve za poslovanje ZAS v prihodnje. • Standardi (SIST EN in SIST, revizije), specifikacije (TSC), regulativa (CPR) – poudarek na trajnostni gradnji, • Osnovni materiali: bitumen (oprijem, ustrezno obnašanje po kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju, ustrezne reološke lastnosti pri visokih temperaturah – modul togosti, odpornost na utrujanje, žilavost, adhezija), zmesi kamnitih zrn in dodatki. • Uporaba manj hrupnih asfaltov (SMA LN, PA,…). • Recikliranje: rezkanec v novem asfaltu, obstoječa regulativa - CE informacija ni predvidena. • Pretok informacij: projekt Rebirth, TC EAPA, CEN TC 227, CEN TC 336, Gestrata - gradbeni seminar. Člani tehničnega odbora smo zavzeli stališče usmeritve intenzivnega sistematičnega osveščanja in zavzemanja za kakovost ter doseganje boljših rezultatov našega dela. Trudili se bomo, da bomo tudi v bodoče zagotavljali poslanstvo odbora. Krepili bomo sodelovanje z ostalimi odbori in strokovnimi telesi. V zaključku se vsem sodelujočim članom odbora najlepše zahvaljujem za skupno delo in spodbujam povezovalno delo tudi v naprej. Janez Prosen, vodja odbora Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) se posveča zelo aktualni in vedno pomembnejši problematiki okolja in zdravja. Odbor tako podrobno obravnava teme zdravja in varstva delavcev v asfalterstvu in vplivov asfalterske industrije na okolje. Stalna dejavnost odbora je spremljanje in sodelovanje v sorodnem odboru Health, Safety and Environment (HSE) pri EAPA. Preko odbora HSE je pomembno tudi sodelovanje z drugimi evropskimi asfalterskimi združenji, ki so organizirani v EAPA, saj so aktivnosti na tem področju od države do države zelo različne. Primeri »dobre prakse« in izkušnje pridobljene na ta način so za člane ZAS izjemno pomembne, saj največkrat v Sloveniji, zaradi relativno majhne proizvodnje, nimamo zadosti izkušenj in v praksi velikokrat ne vemo kako ravnati, ko naletimo na določene okoljske zahteve. Sodelovanje je pomembno tudi zaradi nekaterih skupnih projektov kateri potekajo v okviru in pod pokroviteljstvom EAPA in bi jih vsaka posamezna država težko realizirala. Tak primer je obsežna in večletna IARC-ova študija, katera obravnava vpliv asfalta in asfaltnih emisij na žive organizme. Odbor se je v svoji polni sestavi sestal na seji v oktobru 2013. Na seji je bilo dopolnjeno članstvo odbora, tako da odbor OZVO šteje 8 članov. Izpostavljene so bile glavne aktualne teme in področja, katera se v Evropi in svetu intenzivno razvijajo in katerim bo odbor namenil svoje delovanje. To so: • Nizko temperaturni asfalti (WMA), • Uporaba rezkanca pri proizvodnji asfalta, • Ogljični odtis asfalta, • Hrup asfaltnih površin, • Varnostna delovna cona pri asfalterskem delu, • IARC-ova študija, … od skupščine do Skupščine 25 DELOVANJE ORGANOV ZAS O aktivnostih in informacijah s področja zdravja, varstva in okolja se je redno poročalo na upravnem odboru ZAS, kateri je sprejemal tudi ustrezne odločitve glede ravnanja na tem področju. Mitja Čotar, vodja odbora Komisija za asfalt (KZA) KZA se je v letu 2013 sestala na sestankih št. 83, 84 in 85 v mesecih julija, septembra in decembra. Na sestankih so bile med ostalimi obravnavane naslednje teme: • Glede na pogoje uporabe prilagojene preiskave asfaltnih zmesi • Obravnavanje izvedbe poskusnih polj na odseku avtoceste Gabrk – Kozina z uporabo manj hrupnih asfaltnih zmesi SMA LN 8 PmB 45/80-65 A2, PA 11 og RmB A1/A2 in primerjava s klasičnimi zmesmi SMA 11 PmB 45/80-65 A2, ki se uporabljajo na avtocestah • Izvedba dinamičnih laboratorijskih preskusov • Kakovost bitumenskih veziv v letu 2013 in priprava preskusov na slovenskem trgu prisotnih bitumnov • Spremljanje aktualnega dogajanja v asfalterski branži doma in na tujem. Aktivnosti komisije so nadaljevanje 26 od skupščine do Skupščine nalog iz preteklih let. To pomeni, da je bil dan poudarek znižanju hrupa ob vzporednem laboratorijskem preverjanju rezultatov posameznih uporabljenih zmesi. Zavedati se je namreč potrebno naslednjih dejstev: • Problem hrupa je velik na vseh prometnicah, tako v mestih, na lokalnih in državnih cestah kot na avtocestah, kjer je zaradi visokih hitrosti in velikega obsega tovornih vozil, največji. • Hrup lahko najbolj učinkovito zmanjšamo na izvoru, pri infrastrukturi samo z ustreznimi lastnostmi vozne površine. • Največji učinek ustvarimo s povečanjem prostih votlin v asfaltni zmesi, ki zadušijo zvok. • Asfaltna zmes z velikim deležem prostih votlin (nad 10 V.-% do 20 V.-%, …) najbolj učinkovito zmanjša hrup, sočasno pa se s tem lahko poveča negativni vpliv drugih lastnosti (trajnost, obstojnost, učinkovitost zimske službe). Zaradi tega je potrebno vedno znova iskati optimum med vsemi navedenimi lastnostmi. Za določitev optimalnih asfaltnih zmesi je potrebno veliko laboratorijskega in terenskega dela, ki vključuje aktivnosti od priprave ustreznih re- ceptur, laboratorijskega preskušanja, nastavitev proizvodnje in vgrajevanja. Zaradi tega je potreba po poskusnih poljih, ki so ustrezno spremljana, zelo velika. V zadnjih letih je bilo izvedenih večje število poskusnih polj, na katerih smo preverjali naslednje: • Kakovost asfaltnih zmesi – standardni preskusi • Kakovost asfaltnih zmesi – dinamični preskusi utrujanja, tvorbe kolesnic in doseženih togosti • Zmanjšanje hrupa posamezne asfaltne plasti. Dinamične preskuse sta na vseh poskusnih poljih izvedla oba največja instituta v Sloveniji, tako da smo poleg absolutnih vrednosti pridobili tudi primerjalne rezultate. O poskusnih poljih je bilo s strani DRI že pripravljeno zaključno poročilo, ki je bilo predstavljeno na strokovnem posvetu ZAS o voziščnih konstrukcijah, aprila 2014. Rezultati izvedenih polj so vzpodbudni in so v celoti dosegli željene cilje. Iz navedenega so ustvarjeni pogoji za določitev absolutnih ciljnih vrednosti laboratorijskih in terenskih preiskav za pripravo priporočil za izvedbo asfaltnih DELOVANJE ORGANOV ZAS voziščnih površin za znižanje hrupa. Nikakor ni več dopustno, da se pri novih voziščih ali pri obnovah vgrajujejo asfaltne zmesi, ki znatno (vsaj 3 dB (A) glede na referenčno zmes AC11surf) ne znižujejo hrup. Ostale naloge KZA so bile opredeljene v letu 2013 in so zajemale naslednje: • Preveritev cestogradbenih bitumnov na proces staranja pred uporabo v asfaltnih zmeseh • Sistematično projektiranje in uporaba manj hrupnih asfaltov • Spremljanje v preteklosti izvedenih poskusnih polj • Ustvarjanje banke podatkov dinamičnih preiskav • Spremljanje vhodnih materialov (bitumni, agregati, polnila, dodatki,…) • Uporabo rezkanca v novem asfaltu • Spremljanje kakovosti ob splošnemu zniževanju stroškov s strani proizvajalcev in izvajalcev • Spremljanje delovanja laboratorijev ob splošnem zniževanju stroškov. V zadnjem letu nam je preko delovanja KZA in z razumevanjem ter financiranjem DARS-a uspelo zastaviti projekt preveritve cestogradbenih bitumnov, katerih rezultati bodo predstavljeni ravno ob izidu biltena v maju 2014. Prav tako so bile izvajane vse ostale opisane naloge, nekoliko manj poudarka je bilo dano le uporabi rezkanca v novem asfaltu. Kljub temu, da to tehnologijo v Sloveniji v manjšem obsegu uporabljamo že 30 let se nikakor ne uspemo dvigniti na nekoliko višji nivo. 2 do 3 % uporabljenega rezkanca v novem asfaltu, je delež na katerega v Sloveniji nikakor ne moremo biti ponosni. Žal se še vedno dogaja, da se rezkanec vgrajuje v bankine, v spodnje ustroje cest ali da konča celo v deponijah kot gradbeni odpadek. Obravnavana tematika je poleg uveljavitve nizko temperaturnih in manj hrupnih asfaltov ena od pomembnejših nalog ZAS v prihodnje. Zaključek je ponovitev zapisanega izpred enega leta. Strokovne komisije še vedno delujejo na osnovi zastarelega Poslovnika DARS iz leta 1999. KZA se je v celotnem obdobju izkazala z intenzivnem spremljanjem dogajanja in usmerjanjem strokovne politike asfalterske dejavnosti, v prihodnje bo potrebno za učinkovito delo, aktivnosti KZA in drugih komisij na novo umisliti. Slovenko Henigman, vodja komisije Sekcija za izobraževanje (SI) V Sekciji za izobraževanje se zavedamo svoje osnovne naloge; izobraževati in uveljavljati dobro prakso. V vseh letih delovanja razvijamo in nadgrajujemo naša izobraževanja tehničnega kadra in praktična usposabljanja operativnega asfalterskega kadra. Na sejah Upravnega odbora in na sestanku Odbora podjetij in družb govorimo o potrebah, možnostih in izboljšavah naših izobraževanj. Po dolgoročnem programu izobraževanja vsako leto izmenično organiziramo izobraževanje tehničnega in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra. Letne programe izobraževanja pa glede na ciljne skupine pripravljamo v Sekciji za izobraževanje za tekoče leto sproti. Pri izbiri tematik izobraževanja se prilagajamo potrebam in trenutnim razmeram v asfalterstvu. Udeležence skušamo sproti seznanjati z novostmi na področju tehnične regulative, laboratorijskih preiskav in laboratorijske opreme, problematiki proizvodnje in vgrajevanja asfaltnih zmesi, z novimi tehnološkimi postopki sanacij, pa tudi varstvu delavcev in varovanju okolja posvečamo veliko pozornosti. Poleg izvedbe vsakoletnih izobraževanj aktivni člani sekcije sodelujemo tudi pri pripravi strokovnih srečanj in ostalih aktivnostih združenja. Povabljeni predavatelji na izobraževanjih so izkušeni strokovnjaki iz naše asfalterske sredine, aktivni člani našega združenja, ki pripravijo tudi izčrpno gradivo predavanj za udeležence. Sekcija za izobraževanje se v celotni sestavi vsako leto sestane na najmanj enem delovnem sestanku, da pripravi predlog programa. Organizacijski odbor sekcije za izobraževanje skupaj s predavatelji pa se v času organizacije izobraževanja sestaja večkrat, glede na potrebe. Izobraževanja operativnega asfalterskega kadra smo v zadnjih letih nadgradili z uvedbo preverjanja - preskusom znanja, s čimer smo udeležence še bolj pritegnili k aktivnemu sodelovanju. Več o letošnjem izobraževanju tehničnega kadra si lahko preberete v dogodkih »Izobraževanje«. Na osnovi analize izvedene letošnje ankete smo zaključili, da je splošna ocena izobraževanja zelo dobra pri čemer večina udeležencev komentira, da se bo ponovno udeležila takšnega dogodka in ga tudi priporočila svojim sodelavcem. Zavedamo se, da je izobraževanje ena najpomembnejših nalog združenja, saj se žal z zmanjšanjem proizvodnje niža tudi kakovost izvedenih del. Nenehno opozarjanje na pomanjkljivosti in vzporedno izobraževanje kadra, ki je vključen v proces, pomenita recept, ki zagotavlja, da se dela opravijo dovolj učinkovito in kakovostno. Pomembno je tudi, da pri izbiri tematik sodelujete vsi udeleženi v tem procesu, zato so vaše pobude, mnenja in pripravljenost na sodelovanje pri tem zelo dobrodošla. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bi še izboljšali naša izobraževanja. mag. Jožica Cezar, vodja sekcije Sekcija za hidroizolacije Člani sekcije za hidroizolacije so se v času od zadnje skupščine ZAS srečali na enem sestanku in sicer junija 2013. Na njem so obravnavali informacijo o novostih, ki jih je prinesla Regulativa za gradbene proizvode, ki je zamenjala dosedanjo Direktivo. Razpravljali so o stanju evropske standardizacije na področju hidroizolacij (evropska pobuda za izdelavo standarda za polimerne folije za hidroizolacije betonskih premostitvenih objektov ter uvedba meritev potisne trdnosti trakov, kot jo že izvajamo v Avstriji in Sloveniji). Seznanili so se z izdajo izvirnega slovenskega standarda SIST 1036 za kakovostne zahteve kationskih bitumenskih emulzij, ki je nastal na pobudo ZAS, izšel je septembra 2013. Člani sekcije so sprejeli novo pobudo za izdelavo še enega izvirnega standarda, tokrat za bitumenske predhodne premaze. Ta standard, ki ima oznako SIST 1037 Bitumen in bitumenska veziva – Raztopine bitumenskega veziva za predhodne premaze - Zahteve, bo objavljen maja 2014. Člani močno poudarjajo potrebo po analizi vzrokov v primerih slabših lastnosti izvedenih hidroizolacij. Sekcija si bo še naprej prizadevala za ohranitev pridobljenega znanja in skrbela, da se izkušnje prenesejo na mlajše člane. Olga Naglič, vodja sekcije od skupščine do Skupščine 27 PROIZVODNJA Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013 - rekordno nizka PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI od 1992 - 2013 v (t) V letu 2013 smo v Sloveniji po podatkih članov Združenja asfalterjev Slovenije proizvedli 1,054 mio ton vročih asfaltnih zmesi. Navedeno je ponovitev najnižje proizvodnje v začetku devetdesetih let. V zadnjem letu so v ZAS pristopila še zadnji trije proizvajalci asfaltnih zmesi, ki v preteklosti niso sodelovali z združenjem. Z njimi smo prejeli manjkajoče člane, sočasno pa je tako pokrita tudi celokupna proizvodnja v državi. V zadnjih letih so podjetja izven ZAS 28 od skupščine do Skupščine proizvedla okoli 150.000 ton asfaltov, kar pomeni dodatnih med 10 in 15 % celokupne proizvodnje. Ne glede na navedeno je proizvodnja asfalta v zadnjem letu padla, saj so podatki primerljivi s predhodnimi leti. Navedeno pomeni padec proizvodnje že peto (5) leto zapored Za proizvedene asfaltne zmesi je bilo porabljenih približno 962 mio ton karbonatnih in 125.000 ton silikatnih zmesi kamnitih zrn ter okoli 50.000 ton bitumenskih veziv. Od tega je bilo vgrajenih 46.000 ton cestogradbenih bitumnov in 4.200 ton s polimeri modificiranih bitumnov. Delež modificiranih bitumnov glede na porabo vseh bitumnov je tako kot v letu 2013 znašal okoli 9,0 %. V letu 2011 je bilo med ostalimi asfalti v Sloveniji proizvedenih in vgrajenih 5.200 ton PA, 34.000 ton SMA, 40.000 ton AC bin, 520.000 ton AC surf in 455.000 ton AC base. B.Č. & S.H. MA RI PR O A SFALT Celovita izvedba nizkih gradenj n Priprava projektov in inženiring n Zemeljska dela in spodnji ustroj n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltov n Zaključna dela in oprema n Vzdrževanje cest n Zagotavljanje in kontrola kakovosti MAPRI Proasfalt d.o.o. Cesta dveh cesarjev 172 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/ 422 03 30 Faks: +386 1/ 422 03 31 E-pošta: [email protected] ANDREJ POGLAJEN, TRGOGRAD, D.O.O., LITIJA Intervju z lastnikom in direktorjem Trgograd, d.o.o., Litija, Andrejem Poglajenom Podjetje Trgograd, d.o.o., Litija je nov subjekt na področju proizvodnje in vgrajevanja asfaltov v Sloveniji. Na Smodinovcu pri Ljubljani so postavili nov asfaltni obrat in nabavili novo vgrajevalno mehanizacijo. Za uspešnimi zgodbami so vedno uspešni posamezniki, zato je Andrej Poglajen, lastnik in direktor podjetja naš sogovornik. Kot razmeroma neznano ime na področju nizkih gradenj bi vas prosili, če bi se lahko najprej nekoliko predstavili. Na samem začetku moram poudariti, da me je že kot otroka veselilo delo v gradbeništvu. V družini se je rodilo sedem otrok in imeli smo zelo težko otroštvo. V sedmem razredu osnovne šole mi je umrla mama in tako je oče ostal sam z majhnimi otroci, brez zaposlitve ali pokojnine. Po osnovni šoli sem se moral, da smo lahko preživeli, takoj zaposliti. Hitro sem odrasel, saj sem že kot otrok moral postati samostojen. V mojem celotnem in dolgoletnem delovanju se vseskozi vzporedno izobražujem in strmim k kvalitetnem delu. Med neprestanim delom se mi je uspelo tudi poročiti in ustvariti družino. Z ženo imava dva sinova, ki sta že oba vpeta v posel in moram poudariti, da oba z veseljem in uspešno sledita poslovanju podjetja. Ste novo ime v industriji asfalta, prišli ste ne nenapovedano skozi glavna vrata. V okolici Ljubljani (Smodinovec) ste v preteklem letu zagnali proizvodnjo na novi asfaltni bazi Ammann. Kakšni so občutki po prvem letu delovanja? 30 od skupščine do Skupščine Občutki po prvem letu so zelo pozitivni. Obseg proizvodnje, ki smo si jo zastavili v preteklem letu, smo dosegli, oziroma celo presegli. Enako lahko rečem za vzporedne dejavnosti kot so organizacija skupin za vgrajevanje, postavitev laboratorija, nabava ostale potrebne opreme. Seveda vse te aktivnosti še zdaleč niso zaključene, zavedamo se, da smo vendarle še vedno na začetku. Asfalterska družina nas je po enem letu delovanja na nek način sprejela, čeprav težko, ker smo se pojavili na trgu asfalterjev kot strela iz jasnega. Z konkurenco smo se spopadli, čeprav ni bilo enostavno in povsem človeško je, da so nas konkurenti opazovali in si predvsem mislili koliko časa bodo vzdržali na tako težkem področju kot je proizvodnja in vgrajevanje asfaltov. Kako vas je sprejela asfalterska družina? Ali ste imeli kaj težav s konkurenco? Ali že vidite možne sinergijske učinke tega delovanja v vašem podjetju? Seveda, primarno smo gradbeno pod- ANDREJ POGLAJEN, TRGOGRAD, D.O.O., LITIJA jetje, ki je v preteklosti delovalo na visokih gradnjah, gradimo stavbe, predelujemo gradbene odpadke, proizvajamo gradbene proizvode, v občinskem merilu pa smo že leta zelo uspešno vključeni tudi v vzdrževanje cest in zimsko službo. Naše podjetje tako nima tradicije samo na visokih gradnjah, ampak je prisotno tudi cestah. Zato je proizvodnja in vgrajevanje asfaltov odlična dopolnitev naši primarni dejavnosti, ki se bo s tem morda celo spremenila. Kakor koli že, vaš odziv je bil odličen. ZAS-u ste dali na voljo svojo lokacijo za praktični del usposabljanja asfalterjev, ki je bilo marca tako uspešno izvedeno. Kako usposabljanje, ki ga že leta pripravljamo, ocenjujete z vaše strani? Usposabljanje ocenjujem zelo pozitivno in moram poudariti, da sem bil zelo vesel, da ste sprejeli našo ponudbo za praktični del usposabljanja na lokaciji v Smodinovcu. V našem podjetju smatramo, da je zaposlenim zaradi novih tehnologij in celotnega razvoja na področju asfaltov, nujno potrebno nuditi dodatna izobraževanje. Ta nam omogočajo nova znanja, da lahko kvalitetno zagovarjamo svoje storitve in ne nazadnje tudi zato, da smo pred investitorji lahko primerno samozavestni. Situacija v gradbeništvu je težka. Imate bogate izkušnje iz visokih gradenj. Kako bi primerjali obe (visoke in nizke gradne) dejavnosti med seboj? Razlika med dejavnostjo visoke in nizke gradnje je predvsem v samem številu udeleženih subjektov pri gradnji. V visokogradnji je bistveno več različnih dejavnosti vpletenih v gradnjo (konstrukcije, gradbena dela, elektro, strojne instalacije, razne vrste obrtniških del), ter s tem povezano težjo koordinacijo tako na dinamiki del, uresničevanju finančnih in terminskih ciljev. Pri nizkih gradnjah je število udeležencev bistveno manjše, večja je udeležba predvsem težke mehanizacije, manj je potrebne delovne sile, saj večino dela opravijo stroji. Trenutno se dela v Sloveniji izvajajo predvsem na področju nizkih gradenj, del na visokih praktično ni. Na področju gradenj novih stanovanj je popolno mrtvilo, nekaj je gradenj na industrijskem področju. Kaj v dani situaciji v državi najbolj pogrešate ? Najbolj pogrešamo pravno varstvo naše- ga podjetja, saj dobesedno vsi postopki, ki jih pričnemo oz. uvedemo, trajajo predolgo. Tu mislimo na izterjave dolžnikov, pripravo in pridobitev soglasij, gradbenih dovoljenj in drugo. Poglejte kakšna zavarovanja (za resnost ponudbe, za dobro izvedbo del, za odpravo napak v garancijski dobi, za ne vem kaj še vse…) zahtevajo nekateri naročniki in gradbena operativa v tej državi upravičeno pričakuje, da se bodo navedene anomalije odpravile, vsaj izboljšale. Pogrešamo tudi poenostavljene oziroma enotne obrazce za izvedbo javnih naročil, preveliko je subjektivno odločanje v postopkih naročanja, ter preveč birokratskih postopkov na vseh področjih priprave in izvedbe projektov. Kako bi lahko obrnili negativne trende? Negativne trende se lahko obrne samo ob celovitemu in sočasnem delovanju državnih organov, tako na področju zakonodaje kot uvajanja novosti v gradbeništvo. Tu mislimo predvsem na učinkovito izterjavo zapadlih obveznosti (neplačila), ter tudi hitro kaznovanje kršilcev na področju delovnopravne in ostale zakonodaje. Drugo pa so seveda investicije, ki ne samo da se jih želimo, ampak so nujno potrebne. S tem bomo ljudem dali delo, manj bo potrebnih socialnih transferjev in podobno. Kot dolgoletni gradbenik z bogatimi izkušnjami se zavedate kako pomemben za panogo je razvoj. Gotovo imate tudi na področju asfalta velike razvojne načrte. V katero smer vidite razvoj naše branže? Razvoj asfalterske branže vidimo predvsem na področju novitet s področja raznih novih vrst asfaltov ter možnostjo uporabe odpadnih oz. recikliranih gradbenih materialov. Temu primerno sledi tudi razvoj nove strojne opreme, ter implementiranje novih izdelkov v samo zakonodajo ter samo propagiranje novitet. Kakšna pa so pričakovanja do Združenja asfalterjev? ZAS je naša strokovna hrbtenica, zato so naša pričakovanja do skupnega združenja velika. Konkretno so to predvsem strokovni dogodki s predavanji in seveda praktičnimi primeri. V kolikor je to mogoče in pravno formalno možno, je potrebno urediti problem »dumping« cen, tako pri proizvajalcih kot vgrajevalcih asfalta. Navedeno bi mojem mnenju lahko uredili samo tako, da ne bi bil odločilni kriterij pri javnih razpisih vedno samo najnižja cena. Najlepša hvala za pogovor. Kolikor vemo vstopate tudi na področje vzdrževanja cest in zimske službe. Kaj bi pridobitev takšnega posla pomenilo za vase podjetje? Letno in zimsko vzdrževanje cest na ravni občin izvajamo vrsto že let, tako da vemo kaj nas čaka v primeru pridobitve posla na državnih cestah. Pridobitev takšnega večletnega vzdrževanja pomeni predvsem zaposlitev določenega dela naših kapacitet skozi celo leto, temu primerne konstantne prihodke. Seveda pa pridobitev takšnega posla pomeni tudi dodatne obveznosti in zadolžitve, dežurstva in novo obliko organiziranosti v našem podjetju. Asfalterska sezona se je letos začela nekoliko prej kot običajno. Kaj je to pomenilo za vaše podjetje? Zgodnji pričetek del je za naše podjetje konkretno pomenilo zgodnje prihodke na področju prodaje izdelkov, ter hitrejše zaključevanje že začetih dvoletnih projektov, ki smo jih prenesli od predhodnega leta. Vsekakor je blaga zima za gradbince vedno dobrodošla. od skupščine do Skupščine 31 STROKOVNA PRISPEVKA Strokovna prispevka ZDRAVJE IN VARSTVO DELAVCEV TER VAROVANJE OKOLJA V INDUSTRIJI ASFALTA Zvone Britovšek Gradbeništvo predstavlja v Evropski uniji enega največjih industrijskih sektorjev, ki zaposluje preko 16 milijonov ljudi, ali drugače povedano več kot 7% vseh zaposlenih delavcev. Vpliv gradbeništva na okolje in preoblikovanje prostora je izjemno velik v vseh fazah procesa izgradnje objektov. Potrebne so velike količine materialov iz naravnih virov, za predelavo, transport in vgradnjo se porablja energija, ob čemer se sproščajo toplogredni plini, ki poleg ostalih emisij dolgoročno obremenjujejo naše okolje. Asfalterska dejavnost kot pomemben del gradbeništva predstavlja zaradi narave proizvodnih procesov velikega porabnika energentov in s tem tudi občutnega generatorja toplogrednih plinov. Zato je izrednega pomena usmeritev v razvoj trajnostno naravnanih zelenih tehnologij, ki temeljijo na zmanjšanju porabe energije tako z vidika nižanja temperatur v proizvodnih procesih in posledično zmanjšanja škodljivih emisij, kot tudi uporabi alternativnih materialov iz drugih industrijskih proizvodnih procesov in ponovni uporabi recikliranih gradbenih materialov. Velika prednost asfalta pred mnogimi drugimi materiali je v dejstvu, da je v celoti in večkratno ponovno uporaben. Gradnjo asfaltnih cest si lahko z drugimi besedami predstavljamo kot trajno naložbo in neke vrste »banko materialov« za prihajajoče generacije. Skrb za okolje je seveda neposredno povezana tudi s skrbjo za zdravje in varnost delavcev, ki sodelujejo v procesih gradbeništva. Statistični podatki žal kažejo, da predstavlja med industrijskimi sektorji z velikim številom zaposlenih gradbeništvo področje z najvišjo stopnjo tveganja. Registrirani dejavniki tveganja v gradbeništvu so med drugim ergonomski, biološki in kemijski, velik delež pa predstavljata tudi hrup in temperatura. Število nezgod pri delu, ki vključujejo poškodbe in v najslabšem primeru tudi smrtni izid, je v primerjavi z ostalimi sektorji gospodarstva v desetletnem povprečju dvakrat višje. Ta podatek velja tako za celotno Evropsko unijo, kot tudi za Slovenijo. Zato je izrednega pomena, da vsi sodelujoči v procesu, tako delodajalci, kot tudi delavci, upoštevajo 32 od skupščine do Skupščine zakonske predpise, priporočila in primere dobrih praks. Velik poudarek je potrebno dati promociji zdravja pri delu in ustreznemu trajnemu izobraževanju. Evropska komisija je predlagala Evropskemu parlamentu kot del strategije za izboljšanje varnostnih in zdravstvenih pogojev za delavce, da si zastavi cilj zmanjšanja pojava nezgod v obdobju 2007 – 2012 za 25%. V Sloveniji, ki predstavlja sicer majhen del skupnosti, je bil ta cilj dosežen in tudi 2013 se je trend upadanja nadaljeval. Med drugim je bil v letu 2010 kot del strategije izdan s strani Evropske komisije tudi Nezavezujoč priročnik o dobri praksi za razumevanje in izvajanje Direktive 92/57/EGS o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih. Navedena direktiva predpisuje minimalne standarde in zahteve, obenem pa omogoča državam uvedbo višjih standardov, zato je potrebno vedno upoštevati nacionalno zakonodajo posamezne države članice. Poleg doslednega upoštevanja zakonskih predpisov lahko največ prispevamo k zmanjšanju števila nezgod z rednim usposabljanjem in izobraževanjem delavcev, ustrezno organizacijo del in urejenostjo delovnega mesta, dosledno uporabo osebnih varovalnih sredstev in z rednimi zdravniškimi pregledi. Velik del aktivnosti v asfalterski dejavnosti poteka na začasnih in premičnih gradbiščih, največkrat ob delnih zaporah prometa, zato je izredno pomembno upoštevanje vseh predpisanih varnostnih ukrepov. Raziskave kažejo, da z vsemi omenjenimi ukrepi lahko bistveno izboljšamo motivacijo zaposlenih, zmanjša se odsotnost zaradi bolniškega staleža, poveča se kakovost proizvodov in storitev in posledično se dvigne produktivnost. Z vsakim evrom, vloženim v izboljšanje pogojev dela in zdravje zaposlenih je možno prihraniti do 10 EUR. Vlaganje v zdravje delavcev je vlaganje v višjo produktivnost. Neposredna prizadevanja za izboljšanje delovnega okolja delavcev v asfalterski dejavnosti se vključujejo tudi v širše ukrepe za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe, kot so uvedba novih okolju prijaznejših tehnologij z znižanjem proizvodnih in vgradnih temperatur asfaltov, metode recikliranja neposredno na gradbiščih ali v asfaltnih obratih, uporaba alternativnih materialov in novi koncepti protihrupnih asfaltnih zmesi. V slovenski asfalterski stroki smo se STROKOVNA PRISPEVKA aktivno vključili v procese zelenega gospodarstva in trajnostnega gradbeništva in uspešno izvedli posamezna poskusna polja, ki so že več let v uporabi. Kriza, ki je prizadela gradbeni sektor, je sicer s propadom nekaterih velikih gradbenih družb nekoliko zmanjšala inovativni zagon na tem področju. Stalna rast cen energentov v zadnjem obdobju pa predstavlja neposreden izziv za preostale izvajalce, da z novimi inovativnimi tehnologijami, ki omogočajo nižanje porabe potrebne energije in s tem ustrezno zmanjšanje proizvodnih stroškov, prispevajo k trajnemu izboljšanju našega okolja. GARANCIJSKA DOBA IN BANČNE GARANCIJE PRI IZVEDBI VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ – JE SLOVENIJA RES NAJBOLJŠA V EVROPI? Borut Willenpart in Jože Lun Če odmislimo pogoste zaplete v postopkih oddaje javnih naročil, je za naročnike gradbenih del, Slovenija bila in še vedno je »obljubljena dežela«, ki bi ji v Evropi težko našli tekmico. Izvajalci, kolikor jih je uspelo preživeti, pa so nad razmerami na tržišču razumljivo mnogo manj navdušeni. V tem prispevku se bomo sicer omejili zgolj na problematiko garancijskih dob in bančnih garancij za odpravo napak in pomanjkljivosti v času trajanja garancijske dobe, ki pa zelo jasno nakazuje srž problema – neuravnoteženo in nepravično razporeditev tveganj, med naročnike in izvajalce! Poglejmo si zakaj? Dosedanja praksa naročnikov, da od izvajalcev zahtevajo bančne garancije za izjemno dolga garancijska obdobja, se je izkazala kot slaba, oziroma je dolgoročno celo škodljiva za vse udeležence v poslu – naročnika, izvajalca in banko. Bančna garancija je za naročnika »draga«, ker mora izvajalec, neposredne stroške za izvedbo gradbenih del, nadgraditi tudi s stroški za vzdrževanje bančne garancije. Dodaten problem predstavlja dejstvo, da v bančnih garancijah ni opredeljeno za katera konkretna dela je garancija sploh izdana. Ta pomanjkljivost omogoča zelo različne interpretacije istega problema, ki so pogosto vzrok »nerešljivih« sporov in odtekanja finančnih sredstev k pravnim svetovalcem, sodnim izvedencem itd. in običajno bremenijo izvajalca del. Dolga garancijska obdobja pa so tudi razlog za dolgotrajno izpostavljenost bank, ki postane še posebej kritična, ko se izvajalec znajde v stečajnem postopku. Trenutne gospodarske razmere v RS so močno zaostrile pogoje za izdajo bančnih garancij – banke od izvajalcev zahtevajo tudi do 100% depozite, kar je za izvajalce seveda nevzdržno. Izvajalci ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi in ker zaradi tega ne morejo pridobiti bančnih garancij, se na trgu bistveno zmanjšuje število sposobnih ponudnikov. Da ob manjši konkurenci cene rastejo, je vsakomur jasno, posledično pa naročnik spet kupuje dražje. Razna evropska inženirska združenja, med katerimi je tudi FIDIC, ponujajo različne pristope k reševanju tega problema. Skupni imenovalec vseh, je uvedba »razumno dolgih« garancijskih dob, za čas trajanja garancijske dobe pa naročniku ni nujno potrebno izročiti bančne garancije za odpravo napak in pomanjkljivosti. V našem prostoru je najbolj poznana FIDIC rdeča knjiga, ki za odpravo napak v garancijski dobi ne zahteva bančne garancije, predvideva pa enoletno obdobje, v katerem mora izvajalec odpraviti vse ugotovljene napake in pomanjkljivosti. To obdobje se v določenih primerih, ki pa morajo biti definirani že v razpisni dokumentaciji, lahko ustrezno podaljša. Ves čas trajanja garancijske dobe pa naročnik zadržuje 10% vrednosti končne situacije. Tako imenovana zadržana sredstva, naročnik izplača takoj, ko so odpravljene vse napake in so pogodbena dela v celoti prevzeta. Znano je, da v RS uporabljamo »pohabljene« FIDIC pogodbene pogoje. Naročnik zadrži 10% sredstev od vsake začasne situacije in sočasno zahteva še bančno garancijo za dobro izvedbo del. Bančno garancijo za odpravo napak in pomanjkljivosti zahteva še preden je potekla garancija za dobro izvedbo del in v nekem trenutku ima dobesedno »trojno« varovanje, kar je nerazumno, nepotrebno in predvsem potratno! Garancijske dobe v RS so, v primerjavi s tujino, izjemno dolge, včasih celo absurdne. Primer: za asfaltno vozišče na trasi običajno garancijska doba traja 5 let, ko pa je enako vozišče v predoru ali na premostitvenem objektu, pa naročnik zahteval garancijo za 10 let – absurd! Zelo pereč problem predstavlja tudi dejstvo, da nimamo standardiziranih normativov, v kakšnem stanju mora biti cesta, ali objekt, ob izteku garancijske dobe. Da objekt, ki je bil nekaj let v uporabi ni več nov, bi moralo biti vsakomur jasno, ni pa jasno do katere mere sme biti obrabljen. Prav tako ni vnaprej določeno, kako se bodo ugotavljali vzroki za nastanek nekaterih poškodb, kar pogosto vodi do neupravičenih zahtev naročnikov, ki se želijo izogniti stroškom za vzdrževanje objektov. Robni pogoji, ki jih mora cesta, ali objekt, izpolnjevati ob izteku garancijske dobe, pa tudi postopek ugotavljanja vzrokov za poškodbe, bi morali biti sestavni deli razpisne dokumentacije. Predlagamo, da v korist vsem udeleženim v poslu, v RS privzamemo izhodišča, ki jih ponuja združenje FIDIC in omogočimo pravičnejšo razporeditev tveganj med udeležence v poslu. Uvede naj se splošno enoletno obdobje za odpravo napak in pomanjkljivosti, ker nam dosedanje izkušnje kažejo, da se večina napak opazi in tudi odpravi, v prvem letu po prevzemu del. V tem času naj naročnik zadržuje 10% pogodbene vrednosti, kar v največjem številu primerov zadostuje za odpravo napak, ki jih morebitni poslovno nesposoben izvajalec ne bi mogel odpraviti. Po izteku garancijske dobe, naročnik MORA objekt v celoti prevzeti in izvajalcu TAKOJ izplačati zadržana sredstva. Kriteriji za prevzem objekta ob izteku garancijske dobe, bi morali biti standardizirani in predstavljati sestavni del razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji bi lahko postavili zahtevo, da bo izvajalec imel pravico do potrdila reference šele eno leto po izteku garancijske dobe, kar pomeni da bi bil izvajalec, ki bi želel pridobiti potrdilo o referenci, moral še eno leto z lastnimi sredstvi jamčiti za odpravo morebitnih reklamacij. Uvedba predlaganih sprememb bo morda zahtevala tudi prilagoditev kakega dela trenutno veljavne zakonodaje, od skupščine do Skupščine 33 STROKOVNA PRISPEVKA poudariti pa je potrebno, da s temi spremembami poslovna varnost naročnikov ne bi bila v ničemer ogrožena. Morebitne skrite napake, se odkrijejo običajno že v prvem letu po prevzemu objekta in bi bile odpravljene v času trajanja garancijske dobe. Za solidnost gradnje, za dobo 10 let, pa mora izvajalec jamčiti že v skladu z OZ, ZGO in Posebnimi gradbenimi uzancami, zato posebne bančne garancije zares niso potrebne. Ko se objekt začne uporabljati, je posledice obrabe potrebno odpravljati v sklopu tekočega vzdrževanja in teh stroškov nikakor ni dopustno naprtiti izvajalcem gradbenih del. Vse dokler se ne bomo sprijaznili z dejstvom, da morajo biti tveganja enakomerno razporejena med vse udeležence v poslu in dokler ne bomo spoznali, da kopičenje dragih bančnih garancij in zadrževanje finančnih sredstev izvajalcev, onemogoča zdravo konkurenco, bo slovenski trg gradbenih del za domače izvajalce nedostopen, za tuje izvajalce pa nezanimiv. Bančne garancije lahko pridobivajo izključno 34 od skupščine do Skupščine kapitalsko močne družbe, ki pa jih v Sloveniji trenutno nimamo več. Trg gradbenih del si bodo praviloma razdelili tujci, ki bodo sposobni, ali bolje: pripravljeni, zadostiti vsem naročnikovim zahtevam. V takem primeru bodo naročniki sicer res poslovno varni, vsiljuje pa se nam ključno vprašanje: Ali bodo, ob vztrajanju pri utečeni praksi, da je kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena, naročniki uspeli zagotoviti tudi želeno raven kakovosti? Dokler v RS ne bomo naredili nekaj konkretnih korakov v pravo smer in se približali poslovnim pogojem v razvitejših gospodarstvih, Slovenija ni in tudi ne more biti, najboljša v Evropi. In če se vrnemo k voziščnim konstrukcijam – dovolj se je spomniti po kakšnih cestah smo se pripeljali na današnji posvet in odgovor je na dlani. Tudi če bi vsa sredstva, ki smo jih nerazsodno potrošili za pridobitev in vzdrževanje nepotrebnih bančnih garancij, namenili za tekoče vzdrževanje naših cest, zelo verjetno ne bi bili najboljši v Evropi, zagotovo pa bi se, na lestvico najboljših uvrstili mnogo višje! Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli Partnerji ZAS MA RI PR O A SFALT CPG, d.d. Mapri Proasfalt d.o.o. SGP Pomgrad, d.d. Trgograd, d.o.o., Litija Novi člani ZAS se predstavijo TREVEN d.o.o. I. II. • AHAC NG, d.o.o. • ASFALT KOVAČ, d.o.o. • HIPOX d.o.o. • KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d.o.o. • OMV GmbH (A) TREVEN d.o.o. Podjetniška pot očeta Antona Trevna, predhodnika podjetja Treven d.o.o., sega v leto 1987, ko je kot samostojni podjetnik začel najprej s prevozi tovora, nato pa dejavnost širil še na zimsko in letno vzdrževanje cest in na nizke gradnje. Leta 2007 se je s.p. preoblikoval v družbo Treven d.o.o. Družba Treven d.o.o. se danes ukvarja z nizkimi in visokimi gradnjami, vzdrževanjem cest, urejanjem dvorišč in okolice ter drugimi spremljajočimi betonskimi storitvami. Poslovna hiša je v obrtni coni v Logatcu, na naslovu Obrtna cona Logatec 22. Podjetje zaposluje 48 redno zaposlenih delavcev, poleg teh pa podobo podjetja oblikuje še več ekip kooperantov. Naše podjetje odlikujeta prijazen in pošten odnos do strank. Cilj podjetja pa je, da stranki ponudimo celotno storitev oz. izvedbo - od idejnega osnutka do končne podobe zgrajenega objekta. Naš način dela je, da stranko ne samo pridobimo, temveč jo z našimi storitvami navdušimo, da se vrača z novimi naročili, oziroma da nas priporoča še drugim. od skupščine do Skupščine 35 Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli AHAC NG, d.o.o. Gradbena družba Ahac nizke gradnje d.o.o. je bila ustanovljena konec leta 2012 z namenom vstopa družba Ahac d.o.o. na gradbeni trg. • Proizvodnja mineralnih surovin in polproizvodov, ki vključuje kamnolom Liboje, kamnolom Stranice, asfaltno bazo Velika Pirešica in laboratorij. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje vseh vrst nizkogradbenih objektov s poudarkom na gradnji cest in proizvodnje surovin na gradnji cest za lastne potrebe in prodajo. Družba je organizirana v dve proizvodni enoti: • Gradnja objektov, ki zajema gradnjo cest, odvodnih sistemov, sistemov za oskrbo s pitno vodo, vgrajevanje asfaltov ter gradnjo industrijskih in poslovnih objektov. Za podporo poslovanja skrbijo štabne službe, ki vključujejo komercialno, finančno, kadrovsko-pravno službo, informatiko in službo varstva pri delu. Več o družbi lahko najdete na spletni strani: www.ahac-ng.si Ahac NG, d.o.o. Cesta Kozjanskega odreda 21 3230 Šentjur ASFALT KOVAČ, d.o.o. Podjetje Asfalt Kovač, d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2005 z osnovnim namenom, da zagotovi proizvodnjo in vgrajevanje asfalta tudi v tem delu Slovenije (Posavje/ Zasavje). Smo asfalterska podjetje, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi. Naša vizija sta kakovost in zadovoljstvo naročnikov, kar dosegamo s skrbnim delom in kontrolo kakovosti s svojim laboratorijem. Več o družbi lahko najdete na spletni strani: www.asfaltkovac.si Asfalt Kovač, d.o.o. Planina pri Sevnici 47a 3225 Planina pri Sevnici 36 od skupščine do Skupščine Telefon: 03 749 10 30 Fax: 03 749 10 32 E-mail: [email protected] Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen HIPOX d.o.o. O NAS Smo podjetje, ki ponuja pot do kompletnih rešitev tako pri novogradnjah kot pri sanacijah tako cestnih objektov kot objektov v visoki gradnji. Podjetje Hipox je prisotno na slovenskem gradbenem trgu že 21 let. Ves čas smo se ukvarjali prvenstveno z sanacijami vseh vrst hidroizolacij in sanacij tlakov v industriji. Smo eno izmed največjih podjetij za sanacijo mostovnih hidroizolacij. Smo popolno opremljeni, z ustreznim lastnim tehničnim in izvajalskim kadrom. Podjetje je vsa leta likvidno in s stalno in redno poravnanimi finančnimi obveznostmi. Stalno skrb posvečamo šolanju naših zaposlenih, tako internemu kakor tudi pri proizvajalcih sistemov oz. materialov, katere vgrajujemo. Imamo pridobljene tri znake kakovosti s strani Gradbenega inštituta ZRMK in sicer za izvedbo vodotesne zaščite betonskih in AB konstrukcij, za izvedbo hidroizolaterskih del na ravnih strehah in terasah ter za izvedbo sanacije vlage betonskih in AB konstrukcij. DELA NA MOSTOVNIH IN VG OBJEKTIH Izvajamo sanacije vseh vrst hidroizolacij, propadlih betonskih konstrukcij, statične ojačitve s karbonskimi lamelami, AKZ zaščite, zaščitne premaze betonov proti solnici, UV zaščite betonov, injektiranja proti vdoru vode, statična injektiranja ter vsa pripadajoča sanacijska dela. Izvajamo tudi vse vrste poliuretanskih (PU) in epoksidnih tlakov ter sintetične podlage športnih in igralnih površin (»tartan«). Najraje prevzemamo dela v celoti, od rušitvenih, sanacijskih do zaključnih del na sanacijah mostov, garažnih ploščadi, pohodnih in povoznih streh in podobno. NAŠA POT DO USPEHA IN MOTO • Sanacije, katere se večina gradbincev izogiba, so naš izziv. • Vlaganje v ustrezno in kvalitetno opremo. • Občutek za zaupanje investitorju ob prevzemu del in sklepanju pogodb. • Delo s stalnimi in dolgoletnimi dobavitelji materialov. • Izobraževanje in spoštovanje svojih zaposlenih. HIPOX d.o.o. Cesta v Gorice 16m, 1000 Ljubljana Tel: +386 1 423 9330, fax: +386 1 423 9335 E-mail: [email protected] KONTAKTI: • Miha Šušteršič, direktor: 041 633 165 • Metod Zavodnik, direktor za tehnično komercialo: 041 616 334 • Albin Ahčin, vodja programa hidroizolacij: 041 638 604 KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d.o.o. Primarna dejavnost podjetja obsega: • gradnjo objektov nizkih gradenj, rekonstrukcij in obnov, • izvajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah in drugih prometnih površinah, • vgradnjo vseh vrst asfaltnih zmesi, • izvajanje letnega in zimskega vzdrževanja cest, • opravljanje strojnih in prevoznih storitev, • izvajanje najsodobnejše oz. inovativne metode stabilizacije nosilnih tal in urejanja bankin, • ASFALTNA BAZA LENART V podjetju Komunala Slovenske gorice pokrivamo širok spekter dejavnosti. Na ta način našim poslovnim partnerjem nudimo pestro ponudbo naših storitev in skrbimo za obojestransko zadovoljstvo ter dolgoročna partnerska sodelovanja. KOMUNALA SLOVENSKE GORICE komunalne, storitvene in trgovske dejavnosti d.o.o. Kidričeva ulica 26, 2230 Lenart v Slovenskih goricah tel.: 02 72 07 848, faks: 02 72 07 849 E-pošta: [email protected], www.komunalasg.si od skupščine do Skupščine 37 Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti OMV GmbH (A) OMV High Performance Bitumen You can build on our four pillars OMV High Performance Bitumen OMV Road Building Bitum Bitumen, men, OMV Starfalt® PMB (polyme (polymer er modified bitumen), OMV Bitum Bitumen men Plus (with improved adhesive e properties) and OMV Special Bitumen forr use with recycled asphalt, for as asphalts sphalts with increased fuel resista resistance ance and low viscosity bitumen for f hot mix asphalt. Moving more. Moving the future. f Mediji o ZAS-u in asfaltu 38 od skupščine do Skupščine IN ENGLISH from assembly to Assembly in English tractors, are able to pay bills within the stipulated or at least reasonable time limits, and most work is still subcontracted based on the lowest price. The anomalies which have caused the large scale collapse of our construction industry have still not been eliminated. ... from page 3 (Dear readers) Unfortunately, we have been recording sharp declines in production and the parallel activities of pavement design, engineering and execution for several years now. In 2013 the production stopped at 1,050 tonnes of hot asphalt mixtures, which pushes it down to that of 1992. We are justified in our wondering when the turn for the positive will happen for us as well. Unfortunately the business environment, despite the collapse of a large number of construction companies, has not changed significantly. We still have the longest warranty periods in Europe, and the amounts and conditions of our bank warranties as far as seriousness of bids, quality of execution, and elimination of flaws within the warranty period are concerned remain disproportionally high. Each of the over 400 public contracting authorities in Slovenia manages investment in their own way, from tender on. Not even the clients, let alone the other stakeholders in the chain, especially con- How do we go on? While numerous big companies have gone out of business, new ones have developed out of some smaller ones; these could become a future backbone of Slovenia’s construction industry. Their business model is based on investment of their own funds, employment of quality staff and responsibility for quality. They are aware that they still have a long way to go, which is why they do not shun collaborative efforts in organizing meetings, exchange of opinion and joint creation of good practice. They are hungry for new knowledge and are proactive in introduction of modern technologies. But if the anomalies described above are not rectified, and if the approach to investment is not correct, these new companies stand no chance either. The Slovenian Asphalt Pavement Association managed in the past year to represent all asphalt producers in Slovenia for the first time since its inauguration. This is a success which, we realize, brings with it more responsibility for a successful solution of the many problems. This is why we have, in the past year, devoted much of our activities to solving the described issues. That and all other activities of ZAS are found in the current edition of our yearly bulletin. The turn for the better seen in the economic indicators must sooner or later come true for the asphalt and road construction industries as well. Wishing that this would happen in the course of this year, I would like to thank everybody for their contribution in making our traffic areas safer and more comfortable. Slovenko Henigman, President COLLABORATION WITH OTHER ASSOCIATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV, DRC, etc.) DRC, Road and Transportation Research Association ZAS, together with other road societies, is a partner of DRC; in the past year, the collaboration was mostly dedicated to the pursuit of a future concept of operation of the Association. At the Supervising Committee session and the General Assembly, in April 2014, an intense debate took place on the future of DRC. A common view was that the times are not kind to its operation, but that roads and other infrastructure will continue to be built and maintained, which is why optimism and hard work are needed above all – only this will lead us forward. The Supervising Committee confirmed the proposed conclusions, and some changes and a supplementation of the by-law of the Association were implemented at the Assembly. A reinforcement of staff is also in the works. The relevant changes in the by-law are as follows: • Supervising Committee shall be composed of 3 members (before: 11) • A Programme Council shall be added to the bodies of the Association, composed of 5 members. New members were elected in the Supervising Committee of DRC: Mr Marijan Prešeren, Dr Andrej Godec and Mr Andrej Jan. The current director Matija Vilhar, who wishes to definitively retire, has had his office extended until the election of a new director, slated for the next few months. In the period of the next two months a designation of the rest of the envisaged functions is expected as well as determination of the work programme for the future. To this purpose an assembly of partners will be called once more. from assembly to Assembly 39 IN ENGLISH The biggest project of the company in 2014 has remained the publishing of the book entitled Ceste na Slovenskem skozi čas (Roads in Slovenia through the ages), excellent reading for everyone wanting to find out who has travelled our roads since times immemorial, about the locations of thoroughfares, how they came into existence and what was their impact on the local economy, and the like. Beside historians, the project is bringing together a host of experts form various fields who have been involved in development of roads and transportation in Slovenia for many years. The book’s technical editor is Mr Gregor Ficko. In conclusion, several participants of the Supervising Committee and the Assembly emphasised the need for organising the long-standing Road and Transportation Congress or, if that is not possible, at least the Road Days or a similar meeting, as this is what the expert public is expecting, while at the same time a continuity of activities is very important for DRC. GESTRATA – Construction seminar, January 2014 The members of ZAS have in great numbers and regularly attended meetings organized by the Austrian Asphalt Pavement Association. Especially well attended is the annual construction seminar, which attracts over 2,500 visitors in all of the nine states. The seminars in Graz, Styiria, and Velden, Carinthia, are usually attended by some 20 participants from Slovenia, which was the case in January 2014. The topics discussed included: presentation of activities of the road, railway, and traffic research association FSV, the geomechanics of bound and unbound bearing courses, renovation of a runway at the Vienna airport, use of poured asphalt, and advantages of cold asphalt technologies. The details can be found at www.gestrata.at. Highlights of the opening addresses of the members of the Gestrata Managing Committee can be summarized as follows: • In the past year, the distribution of transport in Austria was 324 million tonnes in roads and 106 million tonnes in railways. This indicates the importance of each infrastructure, and the importance of road infrastructure despite more support for railway transport. • Production of asphalt in 2013 in Austria was similar to the year before and amounted to 7.4 million tonnes of asphalt mixtures. This is of course much lower than the reference year of 2004, but Austria still has one of the highest per capita productions in Europe. • The quality of high ranked road network (motorways and country roads) is somewhat satisfactory, but the lower ranked networks have recorded a constant deterioration. This fact was confirmed in by 40 from assembly to Assembly study published last year by Prof Dr Johann Litzka. This is in spite of the fact that enough taxes are collected and there is no shortage of funds – yet there is no desire to invest in road renovation. • Strong emphasis is given to asphalt technologies due to the possibility of reuse. Unfortunately this fact has not as yet attracted a large following, as the milling residue obtained is still being use for less than optimal usages in the lower structures of pavements, shoulders, etc. Old asphalt is not construction waste but a precious construction material, reusable without changes in quality standards. • There is a trend in Austria where asphalt is starting to be cast in an ever increasing scope by road and road base maintenance companies. This is unacceptable because asphalt casting demands proper knowledge and professional approach. The asphalt industry has therefore opposed the so called unfair competition, which does not ensure adequate quality. • Due to problems with public procurement the start of the construction season is being ever more delayed. The actual duration of the construction season has now fallen to a mere 6 or 7 months of effective work. This presents companies with difficulties in regular employment, with the consequence that the best staff has started looking for employment in other fields. In the past year, ZAS and Gestrata representatives conducted exchange of opinions and views, with meetings organized in both Slovenia and Austria. The director of Gestrata Maximilian Weixlbaum was an active participant at the 14th Colloquium on Asphalt and Bitumen, while the Slovenian delegation went on a study trip to Innsbruck and attended joint meetings in Vienna and Ljubljana. Ms Gaby Pass, who worked for Gestrata for over 30 years, retired from active duty last year. Besides regular contacts between both associations, ZAS members will remember her for her attention to our Association throughout the years and would like to kindly thank her for working with us. EAPA, European Asphalt Pavement Association ZAS have been member of EAPA since 1997, which means a full 17 years. The collaboration is conducted through technical committees, the internet, and personal communication. The economic crisis has been slightly forgotten in many European countries, which, however, did not result in essential changes in production of asphalt and funds for maintenance, renovation, and construction of roads. In most European countries there has been found a lack of funds for infrastructure, which reflects in deterioration of roads and pavements. Accordingly, EAPA has, together with other associations in Brussels, such as ERF, FEHRL, and Eurobitume, set as their primary goal raising awareness and lobbying with the European and national administrations about the importance of investment in road infrastructure for economic development, above all in the form of maintenance and renovation of roads. In recent years EAPA has gained numerous associate members, mainly manufacturers of equipment and materials for asphalt production. With this the Association has gained new strengths, however a diminished interest in membership in individual national associations has been noted from this manufacturers. Due to new members the number of attendees at meetings of EAPA technical bodies has increased, which calls for a reorganization of the meetings and their contents. The most important technical topics discussed by EAPA include: • propagation of use of cold asphalts • strict use of old asphalt in new asphalt (recycling) • upgrading of standards (BIT and PmB, asphalt, etc.) • activities connected with preservation of the environment (lower energy consumption, reduction of emissions, etc.) • protection of workers in the industry (IARC study etc.) • use of asphalt as the best material for various conditions of use • marketing in the asphalt pavement industry – to show its positive elements. Naturally, the scope of the EAPA tasks is very broad and thorough, and has with the reinforcement of staff become much more intense. This can be followed on their webpage and in individual editions of the EAPA Newsletter, which we send to all our members. ZAS in EAPA is represented in two technical committees, in the Executive Committee, and in the annual General Assembly, which will this year be held in Paris on 12 June 2014, alongside the traditional EAPA Symposium. DAV – German Asphalt Association, German Asphalt Days in Berchdesgaden, februar 2014 (about 600 participants, more than 70 exhibitors) IN ENGLISH Opening addresses by the president of DAV, Stefan Schmidt-Weiss, and representative of the state administration, Prof Dr Josef Kunz of the German Ministry of Transport (BMVBS). The speakers highlighted production of asphalt in Germany in 2013, which amounted to 41 million tonnes, the least since the unification of Germany. In 2014 they are sure to reach last year’s production, but it is not clear how high the growth will be. This is above all a consequence of lower investments in federal lands and cities (at the local level); as far as the state is concerned the investments are increasing. There are big expectations directed at the new government and the minister of transport. Tolls for personal vehicles are in preparation and a real possibility. Germany is a country where traffic jams are an everyday occurrence. In the past year alone the length of jams totalled 600,000 km, which means that the population spends 230,000 hours in traffic jams – a German, in other words, spends 170 days per year standing in traffic jams. The problem is worst in Bavaria, with 16 %. Germany has been neglecting investment into maintenance of road infrastructure for a number of years, which is why the consequences are now very serious. Fortunately, the mindset of the politicians has now begun to change, and the state administration has begun intense preparations for new projects. Two things stand out: • the need for renovation of pavements • renovation of bridges. Only in the state of North Rhine-Westphalia the required investment amounts to 7 billion EUR. The most often heard question by the speakers regarding the issue was that of the asphalt industry’s role in it. Its role is very important as it provides noise reducing pavements that have become ever more ecofriendly in every aspect. Emphasis is given to recycling, as old asphalt is not waste but an input construction material. Out of 14 million tonnes of old asphalt as much as 84 % is reused in new asphalt. Even the rest of the asphalt is a construction material! Some highlights of the technical papers, accessible at http://www.deutsche-asphalttage.de, are as follows: • Roads in the 21st century: there will be a search for optimal processes (temperature, transport, settings of production and of casting equipment, etc.) in a quest for optimal lifetime and sustainable development. The result of this is the decision of the Federal Ministry of Transport that as of 2019 asphalt will only be al- lowed to be transported in closed thermo caissons. Now the industry has three years, 2015–2018, to adapt to the new requirement. This is of course in line with transport vehicle production. The caissons will also be fitted with thermometers. • Asphalt is a construction material which can in a way be compared with nanotechnology. Germany wishes that development in this sophisticated field would be conducted at the European level, which is why they strongly support European projects by CEDR, FEHRL, EK, IFSTTAR R5G, ERA-NET, etc. • BASt, a federal research institution for the road sector provides development-research projects with 12 million EUR per year. At the moment, 500 projects are underway. They wish to attract other sponsoring institutions and industry, and increase the scope of funding to make research even more effective. • Functional construction contracts enable more innovative approaches, but unfortunately the accompanying regulations are not flexible enough to be able to accommodate more such projects. • Asphalt recycling yesterday – today – tomorrow on November 28 & 29, 2013. There was an ambition to surpass or at least equal the previous, 13th Colloquium. The comparison – and above all the positive feedback from the participants from 11 countries – shows that we have succeeded in organizing a meeting which has met all expectations of the organizer, as well as the domestic and international public. The previous edition of the Colloquium was outshined according to most indicators, and the atmosphere was excellent. The German road toward reuse of old asphalt in new was presented. As early as 1995 a test field 9 km long was executed. After that, use began to increase, while technical regulations were prepared in parallel: - 1983 Factsheet (Merkblatt) - 1986 FGSV Specification - 1988 Official seal of approval for use of asphalt milling residue in new asphalt - 1990 ZTV bit-StB Programme and Proceedings of the 14th CAB Simultaneously with this development the amount of milling residue increased. After 1991, for example, between 30 and 50 % was allowed in bearing courses. Today, EN 13108-8 is in force for this, giving relevant pointers on the subject. Germany reuses (in asphalt) as much as 83 % of old asphalt, which puts it at the top of EU. A presentation was given of bitumen testing at the federal level. Samples will be chosen (15 in all) among 90 different types of road bitumen and tested in their whole spectrum. Old tested methods will be used alongside all of the new ones after short-term and long-term aging. A similar study was recently set up in Slovenia as well. 14th COLLOQUIUM ON ASPHALT AND BITUMEN The Colloquium on Asphalt and Bitumen, the biggest international technical meeting in Slovenia, is now behind us. The event is organized in cooperation with Petrol, the leading energy company in Slovenia, every two years; its most recent edition took place The Colloquium has a congress-like character for the Slovenian asphalt pavement industry, and its conclusions have served as guidelines for our work in the future. It has been a great desire of the industry for all players in any way involved with the industry to employ these. These imply, first and foremost, various clients (which number several hundred in Slovenia), followed by contractors and asphalt producers, providers, engineering companies, institutes, etc. At the end of the day we are all asphalt users, which is why it is in everyone’s interest that asphalt surfaces should be even, safe, and environmentally friendly. All of the above is a constant goal we at ZAS have been striving for. Opening Addresses Mr Prešeren, Vice-president of ZAS and member of management, CGP emphasized, above all, the difficult situation in which building contractors have found themselves. Most clients of construction works are unfortunately still unaware of the difficulties in acquiring bank guarantees today; warranty periods are still unreasonably long and lowest price is still the only criterion applied in subcontracting. Findings by CGP show that that there are as much as 407 public contracting authorities in Slovenia, each with their own policies of managing public contracting, custody of contract and finishing of works. This is an impossible situation, which is why Mr Prešeren called for unification of the above activities, and an improvement and elimination of the described deficiencies. Jurij Kač, Director-General, DRI Investment Management emphasized the importance of the Colloquium for the Slovenian road construction industry and expressed his content over the contribution of the asphalt paving industry to sustainable and eco-friendly construction. DRI, as the largest engineering-consulting company in Slovenia, will continue to strive for elevation of technical culture and expert knowledge. The importance of such meetings for development of the industry, cooperation, socializing, and networking is immense, which is why he personally, as well as his from assembly to Assembly 41 Asfaltni obrat Smodinovec Uporabniki najpogostje ocenjujejo kakovost voznih površin po udobnosti vožnje in površinskem izgledu, zato napake katere se pojavijo na vozišču (neravnine, razpoke, udarne jame... ), nemalokdaj voznike spravljajo v obup in slabo voljo, obenem pa zaradi poslabšanih voznih razmer zmanjšujejo varnost udeležencev v cestnem prometu. Vizija in smer v poslovanju podjetja Trgograd Litija sta kvaliteta in zanesljivost, tako pri proizvodnji lastnih izdelkov, kot pri gradbenih delih na področju nizkih gradenj ter njim namenjenih voziščnih konstrukcij. Zaradi potreb po dosegu zastavljenega smo v Ljubljani postavili najsodobnejši asfaltni obrat, s katerim zagotavljamo najvišjo možno raven kakovosti. V želji in skrbi po kakovosti, večji vzdržljivosti in trajnosti asfaltnih plasti, nam velik napredek v proizvodnji asfaltnih zmesi omogoča najsodobnejša proizvodna tehnologija. Zagotavljanje kakovosti dosegamo z lastno kontrolo in laboratorijem, ki spremlja vse faze našega dela od proizvodnje do vgrajevanja asfaltnih zmesi. Tehnična specifikacija zmogljivosti asfaltnega obrata Smodinovec: • Zmogljivost: 180 ton proizvedene zmesi na uro. • Možnost izdelave nizko temperaturnih asfaltnih zmesi z uporabo penjenega bitumna. (Edini v Sloveniji) • Možnost uporabe recikliranega asfalta v asfaltnih zmeseh. Trgograd d.o.o., Litija Breg pri Litiji 56, 1270 Litija Tel.: 01/ 89 83 440, Faks: 01/ 89 83 447 e-mail: [email protected] www.trgograd.net IN ENGLISH company, will continue to support the activities of ZAS and similar associations. Assist Prof Dr Peter Lipar, Head of Traffic Technical Institute, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana: The situation at the University – due to the familiar state of the economy – is precarious indeed. Lecturers have been forced to devise new procedures ever more often and, unfortunately, even improvise, all to be able to reach the appropriate level of instruction and student knowledge. In this regard the speaker emphasized the importance of cooperation with technical associations. Cooperation between the Faculty of Civil and Geodetic Engineering and ZAS has been good so far, and a continuation is seen as desirable, prompting Dr Lipar to offer a hand to the Association for a more intensive collaboration. The addresses were followed by technical sessions including presentations and papers. All papers are published in the Proceedings and on ZAS website. TECHNICAL PAPERS Section 1: Basic materials in asphalt paving – Aggregates and bitumens; moderated by Ms Naglič (Speakers: Mr Zehmann, Dr Mladenovič, Dr Sorensen, Mr Bašelj, Mr Kammerer) Section 2: Long-term development of asphalt paving technologies; moderated by Mr Čotar (Speakers: Dr Bidermann, Mr Aaberg, Mr T. Willenpart, Mr Beuving) Section 3: Rubberized asphalt; moderated by Mr Prosen (Speakers: Mr Weixlbaum, Mr Sadzulewsky, Mr Cotič, Dr Antunes) Section 4: Sustainable asphalt pavements; moderated by Ms Cezar (Speakers: Dr Petkovšek, Dr Orešković, Ms Zagorc, Mr Jurgele) Presentation of companies and their products and exhibition spaces; moderated by Mr Willenpart (Presenters: Petrol, Heystab, Lintec, Genan Road, Viatop Regio) One tradition of the Colloquium is a round table on current topics. ROUND TABLE (moderated by Jože Bonča) Participants: Mr Vrčko, MSc, Mr Košič, MSc, Prof Dr Damijan A staple in the Colloquia is the topic of development of traffic infrastructure. The participants of the round table acquainted the audience with the National Infrastructure Programme, which needs to be elaborated and adopted in 2014. The Programme is set to finally standardize all transport sectors, including railways, national roads and motorways, maritime and air transport, and public transport, with regard to necessary investment. The budget is of course very limited, but the participants nevertheless all agreed that without investment in the transport infrastructure there cannot be economic growth, as investment into infrastructure brings a 2.5-to-triple return of the invested funds to the state. In addition it was emphasized that we cannot forget maintenance of transport infrastructure, which needs to be a priority. Special invited lecture (Prof Dr Maja Makovec Brenčič) Apart from contents closely related to asphalt paving, the Colloquium as a rule also addresses topics of broader interest. This year’s topic vas devoted to marketing in the construction industry; collapse of numerous construction businesses at home and abroad calls for a different, long-term approach. Both Egbert Euving, director of EAPA, and professor Maja Makovec Brenčič, president of the European Marketing Academy, the largest academic marketing organization in Europe, gave us excellent pointers on how to present and develop our industry. They specially commended us on a marvellous job we in the industry were doing: paving roads, which connect people, offer safety, comfort, high level of service and are eco-friendly. “Don’t hesitate to tell the world what you do and why your work is important for the community,” said Ms Makovec Brenčič in conclusion of her lecture, which was met with much enthusiasm. KEYNOTE SPEECHES Slovenko Henigman, president of ZAS In the name of the organizer, the Slovenian Asphalt Pavement Association (ZAS), the speaker extended a warm welcome to the 167 participants. Mr Henigman gave a special mention to the esteemed guests and numerous participants hailing from 10 European countries and Slovenia. Despite the optimism that pervaded the Colloquium, the picture would not be complete without pointing out the reality of the Slovenian construction industry: compared to 2010, we have only been realizing up to 50 % of our projects. There is a very similar situation in the Slovenian asphalt paving industry, where in 2012 only 1.1 million asphalt mixtures were produced, or less than 60 % of the long-term average. This is very alarming because our roads, especially motorways, are – in spite of a slight decrease in traffic – still overburdened above average. On the 750 km long motorway network the average daily traffic is about 40,000 vehicles, the percentage of transport vehicles exceeding 20 %. On the other hand, as much as 60 % of our 6,000 km of national roads are in poor condition. All of the above calls for measures that will prevent further economic damage. Timely action in case of pavements is always rational, but if late it is costly and uneconomical. Often the consequences cannot be measured in money as they are reflected in poor road safety, accidents, and injuries, which unfortunately often end tragically. Mr Henigman gave a particularly strong emphasis to the topics of the 14th Congress on Asphalt & Bitumen that are especially current in the asphalt pavement industry, including: the issue of raw input materials (bitumen and aggregates), optimal asphalt technologies for reducing negative environmental impacts such as low temperature asphalts, noise reducing asphalts, cold or hot recycled asphalts, asphalts with additives (slag, rubber, etc.), and finally pavement structures, which take into account all of the above. Distinguished speakers from eight European countries shed the light on the issue from different perspectives and expressed their views of the activities of the asphalt industry in the future. The collapse of large companies in Slovenia has, in effect, caused medium-sized enterprises to become our large ones; some small businesses are growing and becoming medium-sized. Do the owners of these companies realize that the new role they are accepting entails bigger responsibility? The work we do is challenging, interdisciplinary, and requires a lot of knowledge and organizational skill. A mistake or a series of mistakes is always punished when roads are concerned; damage may occur already within the warranty period, and the implications for companies can be fatal. We have enough knowledge accumulated in our institutes and engineering companies, and there are a lot of good engineers in the market; we should apply this knowledge proactively to avoid any mistakes and a tarnished reputation of companies in the industry and their activities. “We can achieve a lot, and we have proven that time and again; we can, after all, look up to a few companies that keep expanding and improving their business even in these difficult times.” In conclusion Mr Henigman thanked all who had contributed to the successful execution of the Colloquium, above all Petrol, without which it would be impossible to host such a high quality event. Tomaž Berločnik, MSc, CEO PETROL Petrol has been supporting the Colloquium as the main sponsor since its very beginnings. Recognising the importance of asphalt and the asphalt industry in connection with knowledge and exchange of energy, they are looking forward to further cooperation and integration among all players. For the first time Petrol took part in presentations of companies and their products, strengthening its cooperation with the asphalt pavement industry. They will continue to do so in the future, striving to build upon their achievements so far. from assembly to Assembly 43 IN ENGLISH Bojan Babič, MSc, Secretary of State, Ministry of Infrastructure and Spatial Planning In the name of the Ministry of Infrastructure and Spatial Planning Mr Babič expressed his satisfaction with the Colloquium, the largest meeting in the field of transport infrastructure in Slovenia in 2014. According to the Secretary of State such events reinforce knowledge, connect people and represent professional development in general. The Ministry provides the meeting with all the necessary support and wishes for its results to be successfully put into practice. Conclusions of the 14th Colloquium on Asphalt and Bitumen Asphalt is a construction product that can be fully re-used in new asphalt (100 % recycled), and the residual energy value can be utilized as well. Due to the limited resources of raw materials (natural aggregates, bitumen) with various production and laying techniques reuse of asphalt and use of alternative materials (such as black slag, rubber, etc.) are encouraged. All of the above apply only when at least equal quality of the product is guaranteed and when there is no additional environmental impact. The bitumen quality – as the key input material for optimal quality of asphalt – has been decreasing. It is therefore necessary to influence improvement of regulations/ standards internationally, and, in the domestic market, to find opportunities to widen today’s minimal scope of tests both as regards the number of different test methods as well as the frequency of quality control. It is necessary to take into account the experience and results of the old test methods and introduce modern, performance related tests faster. Low temperature asphalt is becoming a reality in our practice. After a period of testing and using different methods of lowering the temperature of asphalt production, a method of lowering the temperature with foamed bitumen (with water as additive) has established itself on the market. The main manufacturers of equipment for production of asphalt have developed procedures and equipment which is built in asphalt plants as standard. An increase in production of low temperature asphalt is expected, mainly due to comprehensive benefits that this technology provides, i.e. a healthier environment for workers in the asphalt industry, reduction of greenhouse gas emissions and reduction in energy consumption. If the technology is consistently applied, the latter also means a reduction of total cost of production. In some countries (USA, Norway, France, etc.) a systematic approach to the use of low-temperature asphalt has been adopted, and such asphalt 44 from assembly to Assembly has gained a significant share in the total production of asphalt mixtures. The primary purpose of promoting the technology in Norway is its contribution to workers’ health; the state, based on an agreement with trade unions and the state administration, contributes 4 EUR for each tonne of the product. Rubberized asphalt is a technology that uses recycled rubber from old tires in asphalt mixtures. The most widely used is the socalled wet process, in which recycled rubber granules (20 %) are mixed in bitumen. This binder is a product that competes with polymer modified bitumen, because modification with rubber granulate, too, provides a wide range of temperature resistance of asphalt mixtures. Use of rubber contributes to resistance to dynamic loading and to adhesion. Experience from neighbouring countries, Italy, Austria and Germany, which has also been confirmed in a test field on the Divača–Kozina motorway in 2013, is positive, although all of our questions have not yet been answered. Environmental effects are still not fully known, and the equivalent bearing capacity of the product with a lower embedded layer thickness is questionable. But the contribution of such asphalt in reducing the noise is indisputable. Since noise is one of the biggest environmental problems connected with traffic, development of the technology is expected to run mainly in this direction. Design and construction of asphalt pavements need to approach the Guidelines for sustainable construction. It is necessary to take into account all aspects of sustainable development (LCCA, assessment of environmental impacts, etc.). Preparation of appropriate technical guidelines is proposed, which will be the foundation for introduction of optimal processes and materials into practice. It is also necessary to redefine the design period in new construction and renovation so as to enable competitiveness of the entire spectrum of existing technologies. The knowledge and technical guidelines should be introduced into legislation on green public procurement, thus setting new standards and implementing new practices in the field of design, construction, and above all maintenance of roads. Connected with sustainable development of the asphalt industry in Slovenia is also the maintenance system of state roads. Annual cuts in funding for maintenance are directly reflected in the condition of the roads. In 2013 we are approaching the assessment that over 60 % of national roads are in poor and very poor condition, with the trend being extremely negative. In the 1995–2010 period we have built a motorway system that works. Its traffic (AADT of 40,000 vehicles), and traffic loads (about 8,000 trucks per day on average) on the network, on average, are exceeding the predic- tions from the time of planning by a factor of two, three, or four. Even though the traffic is reducing, the traffic load is still very high. It is therefore essential to ensure reinforcements of motorway pavement structures on time. When deep deformations occur – which is already happening on some sections – the cost of renovation increases several times. This is why we cannot understand the drastic reduction in funding of maintenance of the national road network and the lack of investment in motorways. In addition to road infrastructure, longterm sustainability in the transport sector requires systematical regulation of all other transport sectors as well. The Programme of development of transport infrastructure up to 2020 (2030), which is currently being prepared by the Ministry of Infrastructure and Spatial Planning in collaboration with a number of contractors, should bring all transport sectors to the common denominator and– with the operational investment plan until 2020 – offer guidelines for future development in the field of transportation. Apart form that the Programme of development, which must be prepared and adopted in 2014, will pay particular attention to maintenance of existing infrastructure, which must – even more so in difficult economic conditions – gain a special significance. All investment in infrastructure multiplies by a factor of 2.5 to 3, which has been repeatedly proven and is recognized by the European Union. The construction industry in Slovenia wants sustainable planning with even annual investment, which will allow adjustment, operation, and development. For the future of asphalt and the asphalt industry it is very important to have a positive image with the general public and for the profession to be positively regarded among people. This can only be achieved if we succeed in improving public understanding of the actual situation in the industry. We have been emphasizing the positive aspects and effects that asphalt pavements bring too little or not at all. We must realize that asphalt as the most used material in urban environments facilitates communication between people, reduces dust, enables smooth running, lowers fuel consumption, reduces noise, etc. It is essential that communication and exchange of information takes place at all levels and among all stakeholders. We build asphalt roads in order to serve users, which is why we want to make the public well informed and aware that asphalt continues to be the best choice for today and tomorrow. IN ENGLISH ACTIVITIES OF ZAS ORGANISATIONAL AND TECHNICAL BODIES General Assembly (Member Convention) The regular ZAS General Assembly took place on 22 May 2013 in continuation of the panel discussion following the harsh winter. Its most important findings were as follows: • Due to bankruptcy of several construction companies 5 companies have left the Association, but we have gained 3 new members; some of the members have opted for a higher level of collaboration. • Our work in 2012 was successful, and our goals have been entirely realized. • Kristijan Mugerli and Aleš Trauner were unanimously elected as members of the Managing Committee at the alternate member election. • ZAS business has gone according to plan and has been positive. Managing Committee In the time between the two ZAS General Assemblies, six sessions of the MC were organized, all of which were a quorum. Besides the 11-member committee and representatives of the 1st ranked companies, the sessions were sometimes visited by invited members of the MC and heads of technical committees – the extended MC. In this period the MC passed 49 decisions, which have either been realized or are in the phase of realization. In accordance with the changes within the industry, the MC has in recent years been through vast, mainly HR-related changes, which, however, did not reflect on the work itself; on the contrary, new members have brought new perspectives and suggestions for the work of the Association. In September 2013 we commemorated the 100th assembly with a jubilee session. Over 30 current and previous members of the MC and invited guests relived 17 and a half years of roads travelled together and several thousand hours of joint work of MC members in their sessions. Companies Committee The latest meeting of the CC was held on 27 November 2013 in Bled, immediately before the 14th Congress on Asphalt and Bitumen, with 26 company representatives attending. Activities in the six months since the previ- ous Assembly were presented. Its highlights can be summarized as follows: an overview of the work in the professional committees, TC, and HSE; information about the importance of education within the Association; and the production of asphalt mixtures in 2012 and 2013, which continues to dwindle. A discussion followed, during which the participants gave several important incentives and suggestions, namely: the role of control in the process of public procurement and construction is not clear enough and not clearly defined enough; warranty periods and required bank guarantees are unreasonably high; societies should become better represented and more visible, which could be accomplished by setting up an association of societies; the quality level of structural design of pavements should be raised and reference conditions should be more precisely outlined; reuse of milled asphalt mixtures in new asphalt is a must as these are not only construction waste but a construction material. The issues brought to attention will be given precedence within ZAS, which will direct its endeavours into improvement of the conditions. Because we depend on the other stakeholders in the construction process, we need to become a driving force which points out issues, prepares necessary documents, and convinces those responsible that some changes just need to be made. Supervising Committee The SC, composed of Aleksander Kerstein, head, and Mitja Čotar and Bojan Hočevar, members, met for a regular annual session on 20 March 2014 in Dolsko. They discussed the financial management and annual accounts for 2013, as well as the finance plan of ZAS for 2014; these will be put forward for adoption at this year’s ZAS General Assembly. The Committee passed five decisions which confirmed that ZAS had conducted its business successfully and in accordance with bookkeeping standards, and it gave some guidelines for the Association’s future operation. Technical Committee The TC is the largest professional body of ZAS. Active members still number 18, despite the fact that production of asphalt keeps decreasing year after year. In 2013 the committee members met twice: first in its smaller, task force formation in the first half of the year, when it discussed the issue of import of asphalt mixtures and the related issue of respecting the standards and technical regulations (the presence of “unfair competition”), while on the second occasion it met in its full capacity, when the whole of the technical field of the asphalt industry was discussed. Throughout the year, however, there was a continuous flow of information among the Committee’s most active individuals. The committee, as usual, worked on tasks of current concern based on the multiannual work programme, consisting of discussion of regulations, materials and their quality, discussion of standard and extended testing, new production and casting technologies, and information flow (as well as overview of activities of similar organizations, EAPA and CEN). In the past year the Committee gave the most emphasis to discussion and awareness of quality control. All of the members have found that the quality has generally deteriorated. In the past year, the following panel discussions were given emphasis within the committee: • Standards (SIST EN and SIST, revisions), specifications (TSC), regulations (CPR) – with special emphasis on sustainable construction; • Basic materials: bitumen (adhesion, adequate performance in short-term and long-term aging, adequate rheological properties with high temperatures – rigidity module, resistance to wearing, toughness), crushed stone aggregates and additives. • Noise-reducing asphalts (SMA LN, PA, etc.). • Recycling: milling residue in new asphalt, existing regulations – CE information is not meant to be provided. • Information flow: Rebirth project, TC EAPA, CEN TC 227, CEN TC 336, Gestrata – Bauseminar. Members of the TC have taken a standpoint of providing intensive systematic raising of awareness and emphasis on quality for an improved quality of our work results. We will continue to endeavour to fulfil the mission of the Committee and strengthen collaboration with the other committees and technical bodies. Janez Prosen, Head The Asphalt Commission The Commission members met in 2013 at meetings nos. 83, 84 and 85 in July, September and December, respectively, discussing among others the following topics: • Performance oriented asphalt mixture tests; • Execution of test fields in the Gabrk– Kozina motorway section using noise-reducing asphalt mixtures SMA LN 8 PmB 45/80-65 A2, PA 11 og RmB A1/A2, and comparison with traditional mixtures SMA 11 PmB 45/80-65 A2, used in motorways; • Performing dynamic laboratory tests; • Quality of bituminous binders in 2013 and preparation of tests of bitumens present in the Slovenian market; • Following the activities in the industry at home and abroad. The activities of the commission are a continuation of the tasks done in the past; emphasis was given to noise reduction alongfrom assembly to Assembly 45 IN ENGLISH side laboratory testing of results of individual used mixtures. In relation to this, we need to be aware of the following facts: • Noise in a major issue along all traffic routes, be it in urban areas, along local and state roads, or motorways, where it is the largest due to high velocities and many transport vehicles. • Noise can be most effectively reduced at its source; infrastructure needs to have proper pavement properties. • The biggest effect is achieved by increasing residual voids, which damp sound, in the asphalt mixture. • Asphalt mixtures with a large proportion of residual voids (over 10 V.-% and up to 20 V.-%, etc.) are the most effective in noise reduction, but can negatively affect other properties (durability, efficacy of winter service). Due to this an optimal combination of all mentioned properties needs to be found at each occasion. Finding an optimal asphalt mixture requires a lot of laboratory and field work, including activities ranging from preparation of adequate formulas, laboratory testing, adjustment of production and casting. Because of this the need for adequately monitored test fields is very high. In recent years a fair number of test fields has been executed, testing the following properties: • Quality of asphalt mixtures – standard tests • Quality of asphalt mixtures – dynamic tests of wearing, rutting and achieved rigidity • Noise reduction in individual asphalt layers. Dynamic testing in all test fields was done by the two major institutes in Slovenia, so we were able to obtain comparison results as well as absolute ones. DRI has already prepared a final report on the test fields, which was presented at the ZAS panel discussion on pavements in April 2014. The results are encouraging and favourable as far as the desired goals are concerned. This creates conditions for determination of absolute target values of laboratory and field testing for preparation of recommendations for execution of noise-reducing asphalt pavements. It is by no means any longer allowable that in new pavements asphalt mixtures should be used that are not extremely (i. e. at least 3 dB (A) with regard to reference mixture AC11surf) noise-reducing. Other tasks of the commission were outlined in 2013 and include the following: • Testing of road bitumen types for the ageing process before use in asphalt mixtures • Systematic design and use of noise-reducing asphalts • Monitoring of past test fields • Creating a databank of dynamic test results 46 from assembly to Assembly • Monitoring of input materials (bitumen, aggregates, fillers, additives, etc.) • Use of milling residue in new asphalt • Monitoring of quality on account of general cost-cutting measures by manufacturers and contractors • Monitoring of laboratory work on account of general cost-cutting. During the past year we have managed, through the work of the Commission, to set up the project of testing road construction bitumens, the results of which will be presented in May 2014, about the same time as the new issue of the bulletin. All of the other described tasks were carried out as well; a bit less emphasis was given only to use of milling residue in new asphalt. Despite the fact that we have been using the technology in a limited scope in Slovenia for almost 30 years, we have somehow not managed to rise to a higher level. 2 to 3 % milling residue in new asphalt is a portion which we cannot be proud of. Unfortunately it still happens that milling residue gets cast into shoulders and lower structures of pavements, sometimes even ending up in landfills as construction waste. The issue is one of the priorities of ZAS for the future, besides propagation of low-temperature asphalts and noise-reducing asphalts. The conclusion is the same as a year ago; technical commissions still do their work according to the obsolete DARS Rules of Procedure from 1999. The Asphalt Commission has, throughout its operation, done well in intensive monitoring of happenings and giving directions as to the professional policy of the asphalt paving industry; in the interest of efficient work in the future, however, activities of this and other commissions will have to be thought about anew. Slovenko Henigman, Head Education Section In the Education Section, we are aware of our fundamental task: to educate and implement good practice. Throughout the years of our activity we have developed and improved upon our education/training sessions of both technical staff and operators. In the sessions of the MC and in the meeting of the Companies Committee we discuss the needs, possibilities and potential improvements of our education/training sessions. Following the long-term education programme, prepared for each year, the sessions are organized alternately for technical and operational personnel. The annual programmes are prepared according to target groups for each year separately. In selection of topics we attempt to respond to current needs and situation in the industry. We try to familiarize the participants with new developments in the fields of technical regula- tions, laboratory tests and laboratory equipment, issues in production and casting of asphalt mixtures, technological procedures in renovation, as well as protection of workers’ health and preservation of the environment. Besides the annual education/training sessions, we participate in organization of professional meetings and other activities of the Association. Invited lecturers are usually experts from the industry, active members of the Association, who also help prepare work material. All members of the Education Section convene once a year for at least one working meeting, where they prepare a draft of the programme, while the organisational committee of the Section meets with individual lecturers as needed in organisation of the events. In recent years, we have upgraded our education/training sessions to include a quiz (test of knowledge) in order to entice active participation. You are invited to read more about this year’s session under “Education”. Based on analysis of this year’s questionnaire we have concluded that the session is generally very well received; most of the comments from the participants state their willingness to participate again and recommend the event to their work colleagues. We are aware that education is one of the most important tasks of the Association, as, unfortunately, lower quality of work goes hand in hand with the reduced production. Relentless pointing to deficiencies and parallel education of personnel involved in the process are a recipe for efficiency and quality in execution of works. Feedback regarding topic selection is more than welcome from all involved in the process, as is your willingness to cooperate. The Section will continue to try to stay true to your expectations. Jožica Cezar, MSc, Head Waterproofing Section Since the latest General Assembly, members of the Waterproofing Section have met on one occasion, in June 2013. They discussed new developments brought by the Regulations on construction materials, which replaced the earlier Directive. They also discussed the state of the European standardisation in the waterproofing field (the European incentive for preparation of a standard for polymer foils for waterproofing of concrete bridges and introduction of measurements of shear strength of strips, as already done in Austria and Slovenia). The members have been acquainted with the publication of the original Slovenian stan- IN ENGLISH dard SIST 1036 for quality requirements of cation bitumen emulsions, which was prepared on request of ZAS and published in September 2013. The members of the section adopted the new incentive for preparation of another original standard, this time for bitumen priming. The standard, designated SIST 1037 Bitumen and bituminous binders – Bitumen solutions for priming – Requirements, will be published in May 2014. In the mixtures produced, approximately 962 million tonnes of carbonate aggregate mixtures, 125,000 tonnes of silicate aggregate mixtures, and some 50,000 tonnes of bituminous binders were used. The portion of cast road bitumen amounted to 46,000 tonnes, while 4,200 tonnes of polymermodified bitumen were also cast. The percentage of modified bitumen within all bitumen used thus amounted to about 9.0 % in 2013. The members strongly emphasise the need for analysis of causes in cases of inadequate properties of executed waterproofing works. The section will continue to strive to maintain the gained knowledge and will try to ensure that experience is passed on to its younger members. Olga Naglič, Head In 2013, beside other asphalts, 5,200 tonnes of PA, 34,000 tonnes of SMA, 40,000 tonnes of AC bin, 520,000 tonnes of AC surf, and 455,000 tonnes of AC base asphalts were produced and cast in Slovenia. B.Č. & S.H. PRODUCTION OF ASPHALT MIXTURES IN 2013 – A RECORD LOW According to the ZAS data, 1.054 million tonnes of hot asphalt mixtures were produced in Slovenia in 2013. This equals the lowest production at the start of the 1990’s. In the past year the last three asphalt mixture producers that had not collaborated with the Association before joined our ranks. They have provided us with the missing members, while at the same time enabled us to cover the entire production in Slovenia. In recent years companies outside of ZAS have produced some 150,000 tonnes of asphalts, which means an additional 10 to 15 % of the entire production. Despite this the production of asphalt decreased in the past year, as the data is comparable to that of the previous years. This means a decrease in production for the fifth consecutive year. WARRANTY PERIOD AND BANK GUARANTEES IN EXECUTION OF PAVEMENTS – IS SLOVENIA REALLY THE BEST IN EUROPE? Borut Willenpart, Jože Lun If we disregard the often complicated procedures in public procurement, Slovenia has always been a “promised land” for construction clients, hard to find in Europe. Those contractors that have managed to survive, however, are – understandably so – considerably less enthusiastic about the situation in the market. In this article we will take up only the issue of warranty periods and bank guarantees for elimination of flaws and deficiencies within the warranty period – an issue that very clearly indicates the core of the problem: an imbalanced and unjust distribution of risks among clients and contractors. Let us take a look why that is. The usual practice of clients to demand bank guarantees from contractors for extremely PRODUCTION OF ASPHALT MIXTURES IN THE REPUBLIC SLOVENIA in the period 1992 - 2013 (t) long warranty periods has proved to be a bad one and even harmful in the long run for all involved – the client, the contractor, and the bank. Bank guarantees are “expensive” for the client because the contractor must add to the direct expenses for execution of works, expenses for keeping up bank guarantees. An additional problem is the fact that with bank guarantees there is no provision as to the type of work the guarantee has been issued for. This deficiency gives rise to very different interpretations of the same problem, which are often the cause of “insolvable” disputes and drift of financial resources towards legal advisers, court experts, etc., and usually represent a burden for the contractor. Long warranty periods are also a reason for long-term exposure of banks, which becomes especially critical when the contractor finds himself in bankruptcy proceedings. The current economic situation in Slovenia has made the conditions for issuing bank guarantees very harsh – the banks demand from contractors up to 100 % deposits, which of course is impossible for the contractors – they do not possess the required funds. As this prevents them from securing bank guarantees, the number of capable providers in the market has seen a significant decline. No-one is surprised that in the face of less competition the prices are soaring, which in turn makes clients buy more expensive. Various European engineering organizations, such as FIDIC, offer different approaches to solving this problem. The common denominator of all of them is introduction of “reasonably long” warranty periods, during which the client is not obliged to hand over a bank guarantee for elimination of defects and flaws. The most well known in this area is the FIDIC Red Book, which does not require bank guarantees for elimination of flaws and defects within the warranty period, but provides for a one-year period during which the contractor must eliminate all detected flaws or defects. The period can be extended if necessary, but only in cases directly stipulated in tender documentation. Throughout the guarantee period the client is entitled to retain 10 % of the value of the finished situation. The so called retention must be paid off by the client as soon as all flaws have been eliminated and the contract works have been delivered in their entirety. It is known that in Slovenia we have been using “crippled” FIDIC contract conditions. The client retains 10 % of funds from each temporary situation, and at the same time demands a bank guarantee for quality execution of works. The client demands a bank guarantee for elimination of flaws and defects even before the guarantee for quality execution has expired, which means that they at a certain point hold “triple” indemnity, which is unreasonable, unnecessary, and above all, wasteful. Warranty periods in Slovenia are, compared from assembly to Assembly 47 IN ENGLISH to those abroad, extremely long, even to the point of the absurd. To name an example: an asphalt pavement on a route usually has a warranty period of 5 years, but if the same pavement is in a tunnel or a bridge the client demands a warranty period of 10 years. Absurd! Another very serious issue is the fact that we do not have standardized norms as to the condition of a road or a structure at the end of the warranty period. That a structure is no longer new after a few years of use should be clear to everyone; what is not clear, however, is to what extent it is permitted to be worn out. It is also not stipulated how some causes of damage shall be determined, which often leads to unjustified demands from clients wanting to evade maintenance costs. Boundary conditions to which a road or a structure must comply at the end of the warranty period, as well as the procedure of determination of causes of damage, should be integral part of tender documentation. We propose that for the benefit of everyone involved the Republic of Slovenia should adopt the platform for action offered by FIDIC and set up a more just distribution of risks among all parties of a transaction. We propose that a general one-year period should be introduced in which flaws and defects should be eliminated, as our experience so far indicates that most flaws are detected and eliminated within a year of delivery. During this time the client should retain the 10 % of the contract value, which in most cases is sufficient for elimination of flaws that perhaps an incapacitated contractor would not be able to eliminate. After the warranty period has expired the client MUST take delivery of the structure in its entirety and IMMEDIATELY pay the contractor the retained funds. The criteria for delivery of a structure after expiration of warranty period should be standardized and become integral part of tender documentation. Tender documentation could contain a requirement that the contractor could have the right to a reference certificate not sooner than a year after expiration of warranty period, which means that a contractor who wished to obtain a reference certificate would have to guarantee that they would deal with any complaints with their own financial resources for a year. Introduction of the proposed changes might necessitate a revision of a part of the currently applicable legislation; it should be stressed, however, that these changes would in no way compromise the client’s business security. Any hidden flaws are usually discovered within a year after delivery of the structure and would thus have been eliminated within the guarantee period. The contractor must as it stands now guarantee wholesomeness of construction according to the Code of Obligations (OZ), the Construction Act (ZGO), and the Special Construction Practice Code (Posebne grad- 48 from assembly to Assembly bene uzance), which is why a special bank guarantee is not really necessary. When an object begins to be used, consequences of wear must be dealt with in the framework of current maintenance, and must in no case be imposed upon the building contractor. Until we reconcile ourselves to the fact that risks need to be equally distributed among all involved in a transaction and until we realize that accumulation of expensive bank guarantees and retention of the contractor’s funds disables healthy competition, the Slovenian construction market will remain unavailable to local contractors, and uninteresting to foreign ones. Bank guarantees can be obtained only by companies with a strong capital, which don’t exist anymore in Slovenia. The construction market seems to be set for a division among those foreign companies which will be able – or better yet, prepared – to meet all client’s requirements. In such cases, the clients’ business will surely be safe, but this begs a key question: will clients be able to ensure the desired quality level if the usual practice where the criterion for the most desirable offer is that of the lowest price is maintained? Until concrete steps are made in Slovenia in the right direction, towards the business environment of the more developed economies, Slovenia cannot be the best in Europe. And if we look back at the pavements – it is enough to remind ourselves of the roads we took today to get here for the answer to be readily available. Even if we were to allocate all funds which we have carelessly spent on obtaining and keeping up needless bank guarantees to current maintenance of our roads, we would still most likely not be the best in Europe; we would definitely, however, climb much higher in the rankings. Technical meetings in 2014–2016 12 June 2014 EAPA – 8th Symposium, Paris 27 November 2014 ZAS – Asphalt pavement workers’ day 12 November 2014 GESTRATA – Herbst Veranstaltung, Vienna January 2015 GESTRATA – 41. Bauseminar Spring 2015 DRC – 12th Road and Transportation Congress, Portorož, Slovenia March & April 2015 ZAS – Education/Training Session 26 & 27 November 2015 ZAS – 15th Colloquium on Asphalt and Bitumen, Bled February 2016 DAV – Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden 1–3 June 2016 EAPA – Eurasphalt & Eurobitume Congress, Prague Work Programme for 2014 1. General tasks • Coordination of the asphalt pavement field in Slovenia • Collaboration with members – individuals and companies • Collaboration with similar organizations (EAPA, Gestrata, DRC, IZS, road associations, FSV) • Ensuring funds needed for the activities of the Association • Managing of activities of all Association’s bodies • Organization of meetings of Committees (Managing, Supervising, Technical, HSE, Isolation Section, Waterproofing section, Companies, organizational committees) • Communication through the Association's website 2. Organization of technical meetings and education/training sessions • Technical meetings (April & May 2014 & 2015) - Asphalt Pavement Workers’ Day (November 2014) • Education/Training Sessions (March & April 2014 & 2015) 3. Basic and development activities (improvement upon the existing technologies and introduction of new ones) • Pavements as the key element of roads • Bitumens as a starting point in asphalt mixture production (PmB and BIT) • Alternative materials in asphalt paving (rubber, slag, additives, etc.) - Encouraging use of sustainable development technologies: cold asphalts, recycling, noise-reduction asphalts 4. Preparation of material for • Organizational and technical bodies of ZAS • ZAS website • Education/Training Sessions • From Assembly to Assembly bulletin • Panel discussions 5. Preparation of technical literature (2014–2015) • Asphalt mixtures in bridges • Functional/fundamental tests • Rubber in asphalt mixtures • Low-temperature asphalts • Recycling and reuse of asphalt mixtures • Managing bitumens in road construction PIKNIK ČEŠNJEV PIKNIK ZAS 6. junij 2013 Asfalterji v nasadu češenj Preverjanje kvalitete sadežev DOBRA LETINA Vabimo vas na druženje ob þešnjah v þetrtek, 6. junija 2013. Druženje bom o nadaljeval i na Frlanovi kmetiji na Vo grskem. in Za vabljene bo organizir an avtobusn i prevoz iz Ljub ljane, z odhodo mz Veseli bomo, Dolgega mos da vašo udel tu ob 14.00 ežbo potrdite uri. Naslov Frlan do torka, 4. junija 2013 na ove kmetije je Vogrsko 126, mail branka.c [email protected] ali 5293 Volþja Draga, zem na tel. (041) ljevid je na inter 251 609. netni strani www.frlanovak metija.si. 50 od skupščine do Skupščine Druženje se je nadaljevalo ob predstavitvi Frlanove domačije na Vogrskem PROGRAM DELA Program dela za leto 2014/15 Strokovna srečanja v letih 2014, 2015 in 2016 Professional Meetings in 2014, 2015 and 2016 • 12. junij 2014 EAPA – 8. simpozij, Pariz/Paris • 12. november 2014 GESTRATA - Herbst Veranstaltung, Dunaj/Wien/Vienna • 27. november 2014 ZAS - Dan asfalterjev • Januar 2015 GESTRATA - 41. Bauseminar • Spomladi 2015 DRC – 12. kongres o cestah in prometu, Portorož • Marec, april 2015 ZAS - Izobraževanje in usposabljanje asfalterjev • 26.-27. november 2015 ZAS - 15. kolokvij o asfaltih in bitumnih, Bled • Februar 2016 DAV - Nemški asfalterski dnevi / Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden • 1. – 3. junij 2016 EAPA – Eurasphalt & Eurobitume Kongres, Praga 1. • • • • • • • Splošne naloge Koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji Sodelovanje s članstvom: fizičnimi osebami in podjetji Sodelovanje s sorodnimi organizacijami (EAPA, Gestrata, DRC, IZS, društev za ceste, FSV, ) Zagotavljanje sredstev za delovanje združenja Vodenje vseh organov združenja Organizacija sestankov UO, NO TO, OZVO, SI, SHI, OPD in organizacijskih odborov Poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS 2. • • • Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj Strokovna srečanja (april, maj 2014 in 2015) Dan asfalterjev (november 2014) Izobraževanja in usposabljanja (marec, april 2014 in 2015) 3. Temeljne in razvojne aktivnosti – (izboljšanje obstoječih in nove tehnologije) • Voziščne konstrukcije kot najpomembnejši element ceste • Bitumni kot izhodišče za proizvodnjo asfaltnih zmesi (PmB in BIT) • Alternativni materiali v asfalterstvu (guma, žlindra, dodatki, …) • Vzpodbujanje tehnologij trajnostnega razvoja - Nizkotemperaturni asfalti - Reciklaže - Asfalti za znižanje hrupa 4. • • • • • Priprava gradiv za Organizacijska in strokovna telesa ZAS Spletna stran Izobraževanja in usposabljanja Bilten »Od skupščine do skupščine« Strokovni posveti 5. • • • • • • Priprava strokovnih gradiv 2014-2015 Asfaltne zmesi na premostitvenih objektih Funkcionalne oziroma fundamentalne preiskave Guma v asfaltnih zmeseh Nizkotemperaturni asfalti Reciklaže in ponovna uporaba asfaltnih zmesi Obvladovanje bitumnov pri gradnji cest od skupščine do Skupščine 51 Aktivnosti: • zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini, • vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del, • pripravljamo tehnične specifikacije, • organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja, • izdajamo strokovne asfalterske publikacije. Activities: • representing Slovenian asphalt industry at home and abroad, • striving for good quality of paving works, • preparing technical specification, • organising training courses and technical meetings, • publishing technical asphalt pavement publications. ČLANI PARTNERJI Sodelovanje / Cooperation: MA RI PR O A SFALT I. II. III. CGP, d.d. AHAC NG d.o.o. B&A&M, d.o.o. AMMANN, Schweiz AG (CH) BGR inženiring d.o.o. CP ASFALT d.o.o. ASFALTI PTUJ, d.o.o. CPG, d.d. ASFALT KOVAČ, d.o.o. DRI upravljanje investicij, d.o.o. BENNINGHOVEN GmbH (D) GGD d.d. GI ZRMK, d.o.o. INTERCHEM HbmG (A) CPK, d.d. KERN 90, d.o.o. CVP Inženiring, d.o.o. LESPATEX, d.o.o. MAPRI PROASFALT d.o.o. HARSCO Minerali d.o.o. PETROL d.d. HIPOX d.o.o. MC Metal d.o.o. RAMTECH d.o.o. (CRO) IGMAT, d.d. SGP POMGRAD, d.d. Komunala Slovenske Gorice, d.o.o. RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o. STRABAG AG, Podružnica Ljubljana KPL, d.d. SIKA, d.o.o. OMV GmbH (A) STRUCTUM d.o.o. TREVEN d.o.o. TRGOGRAD d.o.o., Litija POSSEHL, d.o.o. RV Rheinbraun GmbH (D) WEISIG GmbH (D) TAČ, d.o.o. TAK, d.o.o. VIANOVA SLOVENIJA VILLAS Austria GmbH (A) JOSEPH VÖGELE AG (D) ZAG Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ulica 32 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386-41-251-609 E-mail: [email protected] www.zdruzenje-zas.si
© Copyright 2024