Marec 2014

MAR ‘14
brezplačna revija za študente in dijake
Hengaut:
Zabavni umori
med prijatelji
Intervju:
Tomaž Pipp,
gojitelj čilijev
Raziskujemo:
Najslajši čokoladni
mafin v mestu
Ekstra:
Poletni
festivali
NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ
Vonj po pomladi.
Šport
brezplačna revija
za študente
in dijake
Izobraževanje
Šport
Kultura
ŠPORT
Izobraževanje
12. april 2014, sobota
KŠK poker druženje - 7. turnir
14.00, KluBar, predprijave na Info točki KŠK, za člane KŠK
4 €, za nečlane 7 €, praktične nagrade za najboljše!
Kultura
KULTURA
Zdravstvo in sociala
23. marec 2014, nedelja
Potopisni večeri - Jemen
Zdravstvo in sociala
10. maj 2014, sobota
KŠK poker druženje - 8. turnir
14.00, KluBar, predprijave na Info točki KŠK, za člane KŠK
4 €, za nečlane 7 €, praktične nagrade za najboljše!
19.30, KluBar, predavala bo Marijana Panić, Agencija
Oskar, vstopnine ni.
30. marec 2014, nedelja
sobote
Rekreacija - košarka
17.30–19.00, Prošport center, člani KŠK brezplačno,
ostali 2 €
srede
Rekreacija - badminton
20.30–22.00, Dvorana TŠC, člani KŠK brezplačno,
ostali 2 €
Odgovorna urednica:
Rahela Klopčič
[email protected]
Potopisni večeri - Kubar
Šport
četrtki in nedelje
Rekreacija - plavanje
20.00–21.00, Olimpijski bazen, člani KŠK 1 €, ostali 2 €
Naslovnica:
Grega Valančič
19.30, KluBar, predaval bo Roman Požeg, Agencija Oskar,
Izobraževanje
vstopnine ni.
Tehnična urednica:
Sandra Kert
Usodni led se je končno stopil, polja ter gozdna tla že dobivajo barvo in zunaj diši
po pomladi. Prvi topli sončni žarki nam božajo lica in rišejo nasmehe. Vznemirljivost je
v zraku. Čas glavnega odmora vas bo spet vabil izza šolskih klopi in čedalje težje bo zdržati
na dolgih popoldanskih predavanjih. Ta sveža energija vedno prinese veliko sreče, zaljubljene
poglede in novega zagona, ki bo pa še kako prav prišel pri maturi. A zaenkrat še malo pozabite na
izpite in užijte lepe sproščene popoldneve.
Nov zagon se je zagotovo poznal tudi pri ustvarjanju tokratnega Zapika, saj s to številko začenjamo s
kar dvema novima rubrikama. Ena vam bo napravila šolske odmore bolj zabavne s humorno vsebino,
HUMOR(L)IST najdete na osemintrideseti strani. Druga rubrika pa bo popoldneve s prijatelji obarvala v
še bolj zabavne in včasih zelo strateške. HENGAUT tokrat na trideseti in enaintrideseti strani pa vam bo
predstavljal različne družabne igre. Seveda smo tudi v vseh ostalih rubrikah za vas izbrali same zanimive
prispevke.
Prijetno branje vam želim in čim manj aprilske kislosti.
Rahela Klopčič, odgovorna urednica
[email protected]
Kultura
Zdravstvo in sociala
SOCIALA IN ZDRAVSTVO
Oblikovanje:
Jure Vukovič,
www.creatizem.si
27. marec 2014, četrtek
Hočem službo! − Obisk novinarske hiše Gorenjski
Glas
Ob 11.15 se dobimo pred vhodom v Gorenjski
glas (Bleiweisova cesta 4). Obisk novinarske hiše je
brezplačen! Obvezne prijave na [email protected] do
torka 25. 3.
12. april 2014, sobota
Aroma delavnica – izdelava naravne aroma
kozmetike
9.00-13.00, prostori KŠK-ja, prijave na Info točki. Člani 10
€, ostali 15 €, Mlade mamice brezplačno.
12. april 2014, sobota
Pomladna tržnica oblačil
10.00-13.00, Kranjska hiša (Glavni trg 2). Zamenjava
oblačil poteka po principu "kolikor prineseš, toliko
odneseš".
KAZALO
KLUBOVANJE
Avtorji prispevkov:
Petra Ajdovec
Urša Bajželj
Nejc Blaznik
Manja Gatalo
Kristina Pahor de Maiti
Sarah Majc
Matjaž Peklaj
Luka Stare
Rok Škrlep
Mihael Šorli
Barbara Zupanc
Domen Žalac
Žiga Žužek
Naj Gorenjski Glas seže do vas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Pot pod noge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Pomladna tržnica oblačil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
ZAPIKOVA ŠTAFETA
Sipine časa in uživaški burek na dan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
AJDOVA POLJA
Meje mojega jezika so meje mojega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
INTERVJU
Tomaž Pipp, nagrajeni gojitelj čilijev in
izdelovalec Čili Pipp omak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
OSIŠČE
Tujina daje širino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
EKSTRA
Urednik fotografije:
Miha Horvat
Križanka:
Mateja Novak Kukovič
Googlove krice krace . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Najslajši čokoladni mafini v mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
e-ZAPIK
TO JE KRANJ!
Ura za Zemljo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Šport
Izobraževanje
IZOBRAŽEVANJE
Tisk:
Tiskarna Littera Picta
Kultura
25. marec 2014, torek
Zdravstvo in sociala
Tečaj za voditelja čolna
Cena za člane se spreminja glede na število prijavljenih.
Prijave zbiramo na [email protected].
Trženje:
[email protected]
Naklada:
3000 izvodov
www.zapik.si
IZ TUJIH LOGOV
Iste sorte ptiči skup' letijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
EKSTRA
Glasbeno poletje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
HENGAUT
Zabavni umori med prijatelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
KULTURŠOK
Dežela tisoč in ene zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
ZAPIKOV FUTR
Miške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Palčke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
RECENZIJE
Pearl Jam – Lightning Bolt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Klub zdravja Dallas (Dallas Buyers Club) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
RAZISKUJEMO
Razvoj tablic in tehnologije na dotik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Izdajatelj:
Klub študentov Kranj
POPRAVLJAJMO VEJICE
Jeguljasti j in druge živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
ŠVIC
80. jubilej snežne kraljice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
FOTOREPORTAŽA
Olimpijski dosežki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Zapik se lahko znajde tudi v
tvojem poštnem nabiralniku.
Brezplačno ga lahko naročiš
na dom prek www.zapik.si.
KULT(UR)NO
TV serija: Shameless . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Vitomil Zupan: Levitan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
HUMOR(L)IST
Rubrika HUMOR(L)IST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
TEST
Kako nadležen si? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Nagradna križanka
Za luno
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
40
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
41
Koncertni napovednik
Fotogalerija
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
42
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
43

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
KLUBOVANJE
MAR '14
Izobraževanje
4
5
Kultura
Naj Gorenjski Glas seže do vas
Zdravstvo in sociala
Tečaj za voditelja čolna
Tisti, ki ste radi še bolj povezani z morjem imate tokrat odlično priložnost, da se o njem še
bolje podučite in pridobite naziv voditelja čolna. S tečajem se boste pripravili na izpit, ki
vam omogoča upravljanje vseh plovil do 24 m dolžine ne glede na moč motorja. Slovenski
izpit je mednarodno priznan in velja doživljenjsko.
Kdaj:
Kje:
25. in 27. marec 2014
ob 17.00
Gimnazija
Kranj
V okviru projekta Hočem Službo!, se bomo tokrat odpravili
v novinarsko hišo Gorenjski Glas. Podrobneje si bomo lahko pogledali, kako nastanek časopisa zares poteka. Je novinarsko delo res tako zelo razgibano in kje se dobra zgodba sploh
začne? Zraven spadajo seveda fotografi, oblikovalci, tržniki,
menedžerji, arhivisti ... Veliko je različnih ljudi, ki ustvarja časopis.
Brez kateregakoli bi bilo tako, kot da hiša nima temelja. Več o svojem delu vam bodo zaposleni seveda povedali iz prve roke.
Šport
Izobraževanje
Kultura
Pot
Da boste docela lahko izkoristili obisk podjetja, ne pozabite na svoje življenjepise, ker jih bodo shranili, vi
pa boste s tem še en korak bližje zaposlitvi. Pridite željni
znanja in pripravite vprašanja, ki vas zanimajo. Tokrat se
bomo dobili kar pred vhodom v Gorenjski glas (na Bleiweisovi ulici 4) v četrtek, 27. marca ob 11.15. Obisk podjetja je brezplačen. Za prijave pa poskrbite do 25. marca na
[email protected].
pod noge
Zdravstvo in sociala
V marcu nas zopet čaka obujanje spominov iz fantastičnih potovanj po našem lepem planetu. Potovanje po Jemenu bo za
vas pripravila Marijana Panić, ki bo v KluBaru, v nedeljo, 23.
marca ob 19.30, predstavila potovanje po deželi iz nekega
drugega časa, ki še vedno živi starodavno plemensko sedanjost.
Jemen je neopisljiv in zato vrhunsko doživetje, polno nepozabnih vzdušij.
Snov potrebna za opravljanje izpita za voditelja
čolna je sestavljena iz šestih sklopov:
pomorski predpisi,
mornarska dela in veščine,
pravila o izogibanju trčenj na morju,
meteorologija,
navigacija,
motoroznanstvo.
Cena za člane KŠK:
Teden kasneje, 30. marca, prav tako ob 19.30 v KluBaru, pa
se bomo odpravili v deželo toplega vremena, z revolucionarno
vsebino, vedno živahnim vzdušjem in ki s čudovitimi plažami
prepriča vsakogar. Potovanje po Kubi bo predstavil Roman
Požeg in svoje izkušnje s tega turističnega bisera delil z nami.
Šport
Izobraževanje
Kultura
Pomladna tržnica oblačil
Zdravstvo in sociala
Za pomladno osvežitev omare lahko poskrbite tudi z obiskom
KŠK-jeve pomladne tržnice oblačil. V soboto, 12. aprila se
bomo zopet dobili v Kranjski hiši na Glavnem trgu 2 (vhod s
Tavčarjeve ulice, možno tudi z Glavnega trga) med 10 in 13 uro.
nečlani
najmanj 10 prijavljenih
najmanj 16 prijavljenih
najmanj 21 prijavljenih
79 EUR
69 EUR
59 EUR
V ceno je vključeno:
• tečaj v obsegu 12 šolskih ur,
• 2x predavanje + ponavljalno predavanje dan ali dva pred
izpitom,
• priročnik za voditelja čolna za vsakega udeleženca,
• dve navtični karti in vrv za vsakega udeleženca,
• uporaba vseh pripomočkov (trikotniki, šestila,…),
• uporaba sistema za e-učenje, kot pomoč pri pripravi na izpit,
• dodatno elektronsko gradivo,
• obrazci in izvedba prijave na izpit ter ureditev vse
dokumentacije,
• DDV.
89 EUR
V ceno ni všteta taksa in
pristojbina za izpit, ki skupaj znašata
46,14 EUR in se plačata neposredno
Upravi za pomorstvo. Navodila za
plačilo dobite na tečaju. Sam izpit se
nato opravlja v Mariboru, Ljubljani
ali Kopru.
Prijave in informacije:
[email protected]
Vse hlače, ki ste jih oblekli le nekajkrat ali majice, katerih barva
vam res ne pristoji, boste lahko zamenjali za kakšno super obleko ali pa z živahnim šalom. Tržnica deluje tako, da odnesete
toliko kot ste prinesli, torej gre za menjavo. Obisk je seveda
brezplačen. Za oblačili lahko pobrskate tudi po podstrešnih
škatlah, kjer mame skrivajo kakšno živobarvno plisirano krilo,
bluzo s cvetličnim vzorcem in podobno. Seveda ne pozabite,
da je lepo dobiti oprane in cele kose oblačil. Če pa nam bo po
končani tržnici kakšno oblačilo ostalo, pa jih bomo podarili dobrodelnim organizacijam. Za več informacij pa lahko pišete na
[email protected].
Rekreacija - badminton
Aroma delavnica – izdelava
naravne aroma kozmetike
KŠK poker druženje - 7. turnir
srede
12. april 2014, sobota
12. april 2014, sobota
20.30–22.00, Dvorana TŠC,
člani KŠK brezplačno,
ostali 2 EUR
9.00-13.00, prostori KŠK-ja,
prijave na Info točki. Člani 10
EUR, ostali 15 EUR, Mlade
mamice brezplačno.
14.00, KluBar, predprijave na
Info točki KŠK, za člane KŠK 4
EUR, za nečlane 7 EUR, praktične
nagrade za najboljše!
ZAPIKOVA ŠTAFETA
AJDOVA POLJA
MAR '14
6
7
Sipine časa in uživaški burek na dan.
Meje mojega jezika so meje mojega sveta
Ne bom ravno utrujal z nasveti o življenju ali kako dobiti službo v petih korakih, ampak bom preprosto opisal mišljenje – kakšen je moj pogled na čas in
vse kar ga zajema. Veliko vas je verjetno že slišalo od starejših občanov: ''Čuj,
ti imaš še celo življenje pred sabo!'' Po eni strani imajo prav, po drugi pa ne,
saj imamo življenja samo še toliko, kot nam ga je ostalo.
Vsakokrat, ko sem v stiku z osebo, ki poseduje bogat besedni zaklad, se kar
topim ob nevsakdanjem in marsikdaj že pozabljenem besedišču. Spomnim se
na razkošje, ki ga premore slovenski jezik in na obilico možnosti, s katerimi
se lahko bolj precizno izražamo v govorjeni ali pisani besedi. Letos sva se s
slovenščino močno odtujili, našla sem namreč nove prijateljice.
Naj razložim. Ena ura je lahko zelo dolga, sploh če imamo nezanimivo delo. Ampak, ko zaključimo po osmih ali več urah
dela, nam preostane le še manj kot polovico dneva. Seveda
moramo v dan šteti tudi spanje, saj človek brez spanja žal ne
more funkcionirati, a včasih bi bilo še kako priročno izkoristiti vseh 24 ur. Na koncu dneva, ko se vprašamo, kako dolg
se je zdel dan, pogosto nimamo občutka, da je šlo za dolgo
časa. Realno pa nam taka vprašanja niti ne pridejo na misel,
saj smo z glavo že v naslednjem dnevu. Dnevni rituali dela
se ponavadi spremenijo v tedenske pa tedenski v mesečne
in kaj kmalu mene leto.
Se spomnite obdobja, ko ste pričeli s šolskim letom, sedaj pa
ta že hiti h koncu? In pomislili boste, da je res hitro minilo in
hitro mine tudi čas mladosti. S tem ne mislim mladosti kot
otroštva ali šolskih dni, ampak tisti del, ko si ravno dovolj star,
da še nimaš preveč odgovornosti in še hrepeniš po avanturah ter svojih neuresničenih sanjah. Seveda, ko le doživiš
nekaj pustolovščin in okusiš sladkost življenja, ti nenadoma
pade na ramena velika utež, ki se ji reče odgovornost. Morda
ne točno takrat, ampak dokaj kmalu se zaveš, da si okusil
tudi grenko stran življenaja.
Misli o tem, kako bomo preživeli
obdobje trdega dela in prišli do
dolgoročnega cilja, raje prepustimo
za prihodnost. S težavami se je treba
soočati, ko nastanejo.
Kot za šalo se življenje obrača; na eni strani pridobiš prijatelje
in na drugi izgubiš, tako je tudi s priložnostmi in sanjami,
nekatere se nam ponujajo kar same, a za ceno teh se moraš
odreči starim navadam. Morda lahko spet pride na misel:
''Kaj se obremenjuješ, saj imaš še celo življenje pred sabo,'' in
res ga imamo. Mogoče ne tako veliko kot se kdaj zdi, ker ne
vidimo za vsak vogal, ampak še vseeno nekaj ga je. Oziroma
živimo tako, kot da ga je precej.
Sam sem prišel do zaključka, da življenja ne zapravljam po
nepotrebnem za sekiranje in negativno razmišljanje. Misli
o tem, kako bomo preživeli obdobje trdega dela in prišli
do dolgoročnega cilja, raje prepustimo za prihodnost. S
težavami se je treba soočati, ko nastanejo. Lahko je malo
smešno in se na prvi pogled sliši kot nek citat iz Hollywoodskega filma, lahko zvenim kot oseba, ki piše horoskop, ampak temu ni tako. Moje mnenje je, da lahko vsak dan naredimo poseben. Seveda ne v takem smislu, da boste jutri
spoznali ljubezen svojega življanja, ko bosta po naključju v
knjižnici oba v istem trenutku prijela isto knjigo in vedela, da
sta si usojena, ali da boste plačali loto listek in dobili miljonski znesek. Ne, seveda ne.
Realnost ni filmska zgodba, ampak zato še ni treba obupati.
Že samo z vadbo, meditacijo, jogo, s sprehodom v naravo
ali dejanjem, ki se zdi povsem običajno, lahko razveselimo sebe in svoje telo. Saj veste kaj pravijo: »Zdrav duh v
zdravem telesu!« Verjetno ne v tako drastičnem smislu, da
postanete vegani ali kaj podobnega, ampak tako da zadovoljite svoje potrebe, saj se načeloma sreča skriva v majhnih rečeh. Ne zapravljajte časa le z upanjem. Postanite »ena
na dan človek«. Kaj mislim s tem? Zadajte si cilj, ki ga lahko
uresničite v tekočem dnevu ali tej uri ali celo v tej minuti. Pa
čeprav je mogoče to le, da pozdravite osebo, ki vam je všeč,
lahko pa le to, da si privoščite burek in v njemu zares uživate.
Pa saj veste, kako gre: zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača, vzdihni, izdihni in pazi dneva bo še hitro konec.
Domen Žalac
Z angleščino sicer prijateljujeva že
vrsto let, saj sva se spoznali v mali
šoli. Prijateljstvo se je le še krepilo,
verjetno tudi zato, ker so starši,
šolski sistem in celotna družba
menili, da mi bo njena družba
dobra popotnica za prihodnost.
Niso se motili. Danes z roko v roki
jadrava po svetu in spoznavava
ljudi z vseh koncev in krajev, prebirava tujo literaturo in zbijava
šale na račun čudnih naglasov nerojenih govorcev. Čeprav
jo dobro poznam in se zavedam njenih nepravilnosti, mi na
vsake toliko pokaže kaj novega. Včasih me med prebiranjem strokovne študijske literature dregne pod rebra in me
opomni, da je bolj kompleksna, kot si včasih mislim. A shajava.
Jezik odpira vrata v kulturo in objasni,
zakaj so narodi takšni kot so.
seanso. Lingua franca mojega vsakdanjika je vendarle še
vedno angleščina.
Moja tokratna lingvistična spoznanja niso pionirska, splošno
znano je namreč reklo: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« A
bolj kot o spoznanjih, bi lahko razpredala o obžalovanjih –
tista že davno pozabljena osnovnošolska nemščina, prekratko srednješolsko spogledovanje s francoščino in začetni
poskusi osvajanja ruščine. Z angleščino se danes pride
marsikam in prav, predvsem pa uporabno je, da obstaja
univerzalni jezik za sporazumevanje, a dežele, srca in nenazadnje tudi delovna mesta, če smo manj patetični ter bolj
pragmatični, se osvaja z znanjem lokalnega jezika. Filozof
Ludwig Wittgenstein je dejal: »Meje mojega jezika so meje
mojega sveta,« in res bi prezrli toliko novega, če bi se naše
meje skorajda ustavile na Ljubelju, nato pa se še nekoliko
nelagodno opotekale na angleško govorečih koncih sveta.
In naj ne ostane zgolj pri potovanjih. Jezik odpira vrata v kulturo in objasni, zakaj so narodi takšni kot so. Jezik se prepleta
z zgodovino nekega naroda in ga vmešča na svetovni zemljevid. Jeziki nam pomagajo razumeti svet. Nenazadnje, kje
bi bili Slovenci brez slovenščine pa naj bo še tako majhna v
številu govorcev in nepomembna v svetovnem merilu.
Zobe pa veliko raje pokaže romanskim narodom. Pravijo, da
se trudijo, da bi se z njo bolje razumeli, a težko je, kadar okolica in izobraževalni sistem diktirata drugačen režim. Španci
tako pravijo, da angleščina le redko zaide v njihov vsakdan,
zato je ne poznajo dobro in z njo težko navežejo tesnejši
stik. Tudi s španščino sem začela prijateljevati v mlajših letih
in še vedno si občasno piševa ali se pogovarjava po telefonu. Danes mi odpira vrata na nešteto zabav, ki jih prirejajo
španski študenti v Rigi in večkrat pomislim, kako drugačna
bi bila verjetno moja seznam prijateljev ter urnik družabnih
dogodkov, če ne bi bilo španščine.
Latvijščino sem uzrla, ko se je sramežljivo skrivala nekje po
kotih, saj ni tako samozavestna in velika kot so angleščina,
španščina, nemščina, francoščina in ruščina. Česa podobnega nisem ne videla ne slišala nikoli prej in vedela sem, da
bo jezikovna eksotika, ki prijateljuje z zgolj nekaj manj kot
dvema milijonoma rojenih govorcev, oreh, ki ga bo težko
streti. Po šestmesečni avanturi polni vzponov in padcev, sva
še vedno daleč od trdnega prijateljstva. Nekaj vljudnostnih
fraz, pozdravov in dialogov o nakupovanju na tržnici, potem
pa ne veva več, kaj bi si rekli. Krivdo prevzemam na lastna
pleča, saj jo preredko pokličem in povabim na študijsko
Naj bo to moj skromen apel cenjenemu bralstvu, še posebej srednješolskim vrstam, da zagrizejo v tuje jezike, ki se jih
tako ali tako morajo učiti. Prevečkrat slišim: »Štiri leta sem
se učil nemščine pa še vedno nič ne znam.« Meni ostaja še
dobro četrtletje, da bežno znanko latvijščino spremenim v
kolegico, če že ne prijateljico. Da vidmo ...
Petra Ajdovec
Miha Horvat
INTERVJU
INTERVJU
MAR '14
8
9
Čili je življenje
Tomažu Pippu je uspelo nekaj, kar si marsikdo le želi – njegov hobi je prerasel v posel. Prav neverjetno je, kako hitro se je prelevil iz radovedneža, ki se je
prvič srečal s sadiko čilija, v odličnega gojitelja čilijev in še boljšega proizvajalca
kvalitetnih in izredno okusnih pekočih omak, s katerimi je leta 2011 tudi osvojil
glavne nagrade v treh kategorijah na tekmovanju v ZDA. Trenutno vzgaja okoli 50
vrst čilija in prodaja, če upoštevamo tudi semena in sadike, okoli 100 različnih artiklov. Omake lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah, okušate pa jih lahko
tudi v vedno večjem številu restavracij. Tomaža sem obiskal v Sv. Duhu pri Škofji
Loki, kjer je doma, poklepetala pa sva kar v prostoru, kjer nastajajo njegove Čili
Pipp omake in ostali izdelki.
Začniva kar na začetku – kdo je Tomaž Pipp, če za
hip pozabiva na čilije?
Star sem 38 let, čeprav prijatelji pravijo, da izgledam mlajši –
morda me pomlajuje redno uživanje čilija (smeh, op.p.). Po srcu
sem kuhar, vendar je bil v času mojega šolanja ta program zapolnjen, zato sem se izšolal za natakarja. Kasneje sem se lotil
tudi študija 5. stopnje: promet in še 6. stopnje: logistika, čeprav
sem na koncu diplomiral bolj zaradi principa kot potrebe, saj
je vmes že nastal Čili Pipp. Sem pa za preživetje počel vmes še
dosti drugih različnih stvari.
Zasledil sem, da ste z gojenjem čilijev začeli
skorajda po pomoti, saj vam je prva semena podaril prijatelj.
Tomaž Pipp
nagrajeni gojitelj
čilijev in izdelovalec
Čili Pipp omak
Potem pa se je leta 2006
začela čili norija …
Tako je, bivši sodelavec je doma sadil feferone – mimogrede,
izraz je ponesrečen, ker izhaja iz pfeffer, torej poper, s čimer
pa čiliji nimajo nikakršne povezave – in mi je leta 2003, če se
ne motim, morda pa celo malo prej, podaril nekaj semen. Zadeva me je zanimala, začel sem jih tudi malo kupovati iz tujine
in semena menjal z ostalimi ljubiteljskimi gojitelji v Sloveniji.
Sčasoma sem imel že toliko pridelka, da sem si sam postavil
zasilno spletno stran, kjer sem prodajal semena po tako nizki
ceni, da nisem imel nič profita, pokrival sem samo stroške. Potem pa se je leta 2006 začela čili norija, takrat sem tudi začel s
prodajo omak, in zdaj sem tu – zaposlena sva jaz in moja žena,
občasno pomagajo starši, imam en večji in en manjši rastlinjak ob hiši, pa še dva rastlinjaka v najemu, kjer mi ni potrebno
prezračevati, zalivati, gnojiti. To opravijo najemodajalci. Za ostalo vseeno skrbim sam.
Pravite, da se je leta 2006 začela čili norija. Prej ni
bilo zanimanja za čilije?
Stvar je taka – čiliji izvirajo iz Južne Amerike. Zaradi kolonializma Velike Britanije so se kmalu razširili po svetu, predvsem
je tukaj pomembno, da so zašli v Avstralijo in Indijo, kjer je
podnebje zelo ugodno. Dolgo časa je za najmočnejšega veljal Habanero, ki ima okoli 500.000 skovilov (skovili nam povedo, s koliko kapljami sladkane vode moramo zmešati kapljo
čilija, da ne čutimo več, da peče, op.p.). Vendar ga je leta 2006
premagala Bhut Jolokia, ki so jo odkrili v Indiji. Ta doseže okoli
1040000, potem je nekdo ustvaril Naga Viperja, ki ima okoli
1200000 skovilov ... Začelo se je nekakšno tekmovanje med gojitelji, zato kar naprej prihajajo nove, močnejše vrste – recimo
Trinidad Moruga Scorpion, ima okoli 2000000 skovilov. Trenutno za najmočnejši čili velja Carolina Reaper, ta doseže tudi do
2500000 skovilov.
Torej z mešanjem šibkejših čilijev lahko ustvarimo močnejšega?
Da in tudi relativno enostavno se to lahko doseže. Čiliji so
namreč dvospolne rastline in jih zlahka lahko križamo. Je pa potem potrebno počakati 5 let, da se prepričamo, da je nova vrsta
stabilna in se z novejšimi generacijami ne izrodi.
Tudi vi kdaj ustvarjate nove vrste?
Če kaj sproti pomotoma nastane (smeh, op.p.). Ne, zaenkrat se
še ne trudim – to bom počel, ko bom starejši in mi bo že malo
dolgčas.
Prej ste omenili, da ste po srcu kuhar. Verjetno
preskok iz gojitelja čilijev do izdelovalca omak ni
bil pretežak?
Nekje sem dobil srbski recept za feferonov namaz in sem za šalo
naredil tak namaz s Habanerom. In bil je bombastično dober!
Super, ravno prav je bil pekoč, imel je značilni Habanero okus,
skratka – res dober je bil. Začel sem malo eksperimentirati in
sem naredil omako. Prijatelji so jo pohvalili in tako sem jo dal
na spletno stran, pa je kar hitro pošla. Nato sem začel malo bolj
SOBOTA
29.3
10
resno, ustvarjal sem nove omake, kuhal sem kar doma, zgoraj
v kuhinji. Zdaj je pa to že malo bolj utečena mašinerija. Imam
prostor, ki je namenjen izključno kuhanju omak in še prostor,
kjer se na stekleničke lepi nalepke ter se jih pakira.
5.4
Jaz sem se že malo navadil, tako da pri čilijih, ki niso najhujši,
niti ne potrebujem zaščite. Pri močnejših, recimo pri Morugi, pa
nujno potrebujem zaščitno masko in očala. Je kar boleče, če
ju nimaš, pa tudi nevarno, če bi kaj slučajno prišlo v oči. Žena
je potrebovala približno pol leta, a se je tudi precej privadila,
mama pa recimo še danes ne more biti zraven. Jo preveč draži.
Začne se seveda v rastlinjaku, kjer celo leto delamo, da bo letina čimboljša. Pobira se konec avgusta, v septembu, občasno
tudi v oktobru. Več ne dopušča podnebje. Drugače je denimo
v Avstraliji, kjer je podnebje ugodno in rastline prezimijo, jaz
pa moram vsako leto izprazniti rastlinjak, ponovno pripraviti
zemljo, vzkliti semena, posaditi sadike ... Vseeno uspem vzgojiti
grme, ki obrodijo med 500 in 1000 plodovi, če za primer vzamem Bhut Jolokio. Za primerjavo – ljubiteljski gojitelji so veseli,
če takšna rastlina obrodi med 50 in 60 plodovi. Na rastline je
potrebno paziti – obvarovati pred mrazom, hkrati tudi sonce ne
sme pripekati premočno ali predirektno, čeprav čili potrebuje
8 ur poletnega sonca dnevno, da je prave moči, barve, arome
in velikosti. Ko pobiramo, se pobere recimo tudi 30 kilogramov
plodov iz rastlinjaka, čez dva ali tri dni pa spet. Odvisno od tega,
koliko pripeka sonce. Ko je čili pobran, se prične kuhanje omak.
Začel sem malo eksperimentirati in sem
naredil omako. Prijatelji so jo pohvalili
in tako sem jo dal na spletno stran, pa je
kar hitro pošla.
So pripomočki za izdelavo omak dobro dostopni?
Niti ne. Če se v Sloveniji odločiš biti denimo sirar ali vinar, to
ni problem, ker so te panoge pri nas zelo prisotne. S čilijem je
drugače. Sem vendarle pionir v tej stroki pri nas in imel sem
velike težave celo z dobavo prave dimenzije stekleničk. Te sedaj
uvažam iz Berlina, nalepke mi tiskajo na Hrvaškem, ker imajo
kvaliteten zlatotisk. Še vedno ne najdem nikakršnega izdelka, ki
bi mi omogočal, da bi iz stelkenic omaka kapljala po kapljicah.
Preprosto ne najdem.
Čili več kot očitno z veseljem gojite. Ga tudi z
veseljem jeste?
Seveda! Najraje sicer svežega, ima najboljši okus, vsebuje pa
tudi ogromno antioksidantov in vitaminov, čez celo leto pa je
najbolj dostopen sušen ali v omakah. Suh čili je tudi najboljši
približek svežega čilija, čeprav izgubi vitamine. Čili je sicer
zelo zdravilen – za moške težave (prostata, potenca) pa tudi
za prebavila. Celo za želodec! Indijci ga dodajajo že mleku za
dojenčke, ker je mleko sporno in čili pobije bakterije. Mimo-
11
PREDPRODAJA 8€ / NA KONCERTU 10€
SOBOTA
Pred leti sem gledal dokumentarec, ki je prikazoval, kako v tovarni Tabasca vsi hodijo naokoli
oblečeni v skafandre. Kako hudo je, kadar se kuha
omaka?
Kako pravzaprav poteka pot do Čili Pipp omake, ki
jo lahko vzamemo s police v trgovini?
MAR '14
PREDPRODAJA 5€ / NA KONCERTU 7€
SOBOTA
12.4
grede, povprečen Indijec poje 20 g suhega čilija na dan, ta pa
nastane iz približno 200 g svežega čilija. Sam čilija pojem kar
dosti, večina Slovencev pa nič. Čeprav se tudi to spreminja in
čili vedno bolj postaja poznan dodatek jedem.
PREDPRODAJA 4€ / NA KONCERTU 6€
SOBOTA
Čili Pipp postaja vedno bolj prepoznan izdelek. So
za uspešen preboj na slovenski trg pomagale nagrade, ki ste jih leta 2011 osvojili na tekmovanju
v ZDA?
19.4
PREDPRODAJA 4€ / NA KONCERTU 6€
Da. Če samo pomislim, kako sem kolebal, ali naj sploh pošljem
ali ne ... konec koncev je bil to kar strošek, okoli 500 €, takrat
pa nisem imel ravno veliko sredstev. Ampak sem se vseeno
opogumil in sem bil lepo nagrajen – v treh kategorijah so moje
omake izmed tisočih, ki so prijavljene, osvojile prvo mesto.
Posebno lepo je, da sem s Pure Nago zmagal v kategoriji Extreme, ki je glavna kategorija. Ocenjujejo vse, od embalaže naprej in menim, da mi je poleg okusa k zmagi pomagala tudi
povsem naravna sestava omak. Večinoma proizvajalci namreč
vmešavajo ekstrakte kapsaicina, snovi, ki poskrbi, da čili peče.
Če je pa tako močna in okusna, pa še povsem naravna, je pa
toliko boljše.
In ste zmagali. S Pure Nago, sladko Habanero
omako in Bhut Jolokio.
Tako je. Te tri omake so zmagale v svojih kategorijah. S tem sem
pridobil zanimanje slovenske javnosti. Zgodil se je intervju z
večjim slovenskim časnikom, ljudje so izvedeli zame, obenem
pa so tudi dojeli, da nisem samo nekdo, ki bi kupoval take
omake in jih potem samo prepakiral. Dejansko vse zraste pri
meni in sam omake tudi naredim. So povsem moje in povsem
naravne.
Kakšni so načrti za naprej? Morda širjenje na tuja
tržišča?
Zaenkrat še ne, ne čutim še te potrebe. Tako da ne bomo delali nič na silo. Imam sicer ponudbe z Balkana, vabijo me tudi
na nemško govoreče tržišče ... Verjetno bi lahko imel tukaj celo
tovarno, ampak me zaenkrat to še ne zanima.
Če se bo kateri od naših bralcev odločil za gojenje
čilijev – vas lahko povpraša za kakšen nasvet?
Seveda! Po telefonu, e-mailu, Facebooku ... kar pogumno. Vedno sem pripravljen pomagati.
Matjaž Peklaj
Napovedujemo:
Izid revije Moje podeželje: 21. 3. 2014
Fotografski nagradni natečaj: všečkanje najboljših 10 fotografij na
Facebooku BC Naklo: od 1. 4. 2013 do 1. 5 2014 do 23.59
Dan odprtih vrat: 24. 4. 2014
Izid revije Moje podeželje: 20. 6. 2014
Vpis v višješolski študijski program Upravljanje podeželja in krajine,
Naravovarstvo, Hortikultura: sep 2014
Otvoritev mlekarne: 30. 9. 2014
Mednarodni teden VIVUS: 11. 11.–15. 11. 2014
Konferenca VIVUS: 14. in 15. 11. 2014
Izid revije Moje podeželje: 19. 12. 2014
Ksaver Šinkar
www.bc-naklo.si
OSIŠČE
MAR '14
12
13
Uroš Žerak, 32, prevajalec v Gradcu:
Tujina daje širino
Draga Slovenija in vsi požrešneži, ki ste našo deželo pripeljali do situacije, v
kateri zdaj vsi skupaj ne krivi ne dolžni životarimo, je bilo tega treba? Povsem
zares? Moramo vsi vedoželjni, zagnani in delovni mladi res oditi v svet zaradi
vašega nenasitnega, kratkovidnega in nedopustnega obnašanja? Mladi vam
sporočamo, da imamo izkoriščanja in vlečenja za nos dosti! Vsak človek, ki
je pripravljen dobro in pošteno delati, bi moral biti cenjen, pri nas pa je vse
obrnjeno na glavo. Živeti na plečih staršev, ko bi vsak moral ustvariti že nekaj
svojega, je skrajno ponižujoče. Seveda absurdna situacija ni znana le nam, pa
vendar je v deželi polni potenciala ta povsem nerazumljiva. Naravnost kopamo
se v naravnih bogastvih, kulturnih presežkih in znanstvenem pionirstvu, kako
perfidni morajo biti oblastniki, da se jim mladi zagnani duh zdi vredno odgnati?
Prebeg v tujino je pri vse več in več mladih edini izhod iz nevzdržne zatohlosti
našega okolja. Kdaj bo tudi odločevalcem v državi kapnilo v ozkoglede ume, da
dolgoročno sami sebi kopljejo luknjo, iz katere se ne bodo mogli izkopati!
Plaktivat – Cankar, Prešeren, Kosovel
Pred kratkim so se po ulicah pojavili pomenljivi plakati, ki so
nam dali misliti. Ekipa mladih umetnikov se je prijavila na razpis
Mladinskega sveta Slovenije, ki je želel vzpodbuditi razmišljanje
na temo problematike bega možganov. Nastali so plakati, kjer
Ivan Cankar apelira na Egona Schieleja, France Prešeren na Henri de Toulouse-Lautreca, Srečko Kosovela pa na Andyja Warhola.
Se pravi, če bi nam ušli najboljši, bi postali slavni v svetu in ne
pri nas. Naša kultura bi bila prikrajšana za največje umetnike.
In ravno to se trenutno dogaja, ne da bi kdo trenil z očesom.
Največji manko bo utrpela predvsem slovenska znanost,
saj naši doktoranti letijo kot muhe na pajkovo mrežo v tuje
inštitute, kjer jim ponujajo pravično plačilo in možnost poglobljenega raziskovanja. Vendar je tudi tujina izkoriščevalska, ne
cedita se le med in mleko. Večina, ki se odseli vedno globoko v
sebi hoče nazaj domov, že zaradi družine in prijateljev. V tujini si
vedno tujec in nikoli obravnavan povsem enakopravno, če na
delovnem mestu vse funkcionira pa vseeno bivaš v sredini, ki ni
tvoja lastna, domotožje vseeno ostaja. Ko se mladi pogovarjamo o situaciji, vedno rečemo: eh, bomo šli pa v tujino. Dejansko
odditi pa je druga stvar.
Odhajajo najboljši in najpametnejši
Vsako leto, odkar se je pričela t.i. kriza, se iz Slovenije odseli
približno 8000 mladih, večina med 30 in 34 letom. Se pravi, da
do 30. še nekako upamo, da bomo svoje mesto pod soncem
našli doma, potem pa je čas za iskanje novih možnosti. Dejansko
se prvič v zgodovini Slovenije dogaja takšne vrste migracija. Gre
za ekonomske selitve kombinacije mladih in izobraženih, kar je
novo, saj so nekoč odhajali revni in neizobraženi – s trebuhom
za kruhom. Pri nas je glavni problem visoko izobraženi kader,
predvsem zato, ker se je ustavilo vlaganje v razvoj. Ogromno
doktorantov tako svoje kvalitetno znanje, ki so ga pridobili pri
nas, zastonj nosi v tujino. To za Slovenijo pomeni nesmiselno
izgubo denarja na šolanju ljudi, ki jih potem ne zna in noče uporabiti. Doktoranti morajo odhajati predvsem zato, ker ne dobijo raziskovalnih nalog in projektov. Gospodarstvo in razvoj sta
ustavljena, zato za specifična znanja, ki so vrhunska in izjemno
zahtevna, ni nikakršnih sredstev, da bi jih uporabili.
Ogromno je govora o tem, da študij ni povezan s trgom dela. Še
nedavno nazaj je bil trend množičnega vpisovanja na fakultete
diktiran ravno s strani države, čez noč pa so ugotovili, da je
to pravzaprav neuporabno. Nikakršne vizije ni bilo vložene v
dolgoročni razvoj države. Vse se sprejema le za tukaj in zdaj,
zato tudi danes gasimo ogromni požar le s kozarcem vode, saj
vsi protikrizni ukrepi to tudi so, le majhen zelo nesiguren jez.
Generacije, ki zdaj ne moremo delati, smo zaznamovane za celo
življenje, saj v najbolj porduktivnih in zagnanih letih ne moremo
ničesar ustvariti.
Sistem medgeneracijske solidarnosti, kjer aktivna populacija
plačuje prispevke v pokojninsko blagajno, tone v vse globlje
težave. Če mladi ne bomo delali, ne bo za pokojnine in zdravstveno blagajno, kar v praksi pomeni, več časa sedimo na plečih
naših staršev, manj bodo imeli pokojnine na stara leta. Se pravi
so naši starši tisti, ki so dvojno obremenjeni, mi pa oropani
vsakršnega občutka odraslosti in možnosti prispevati družbi.
Začel bom z izjavo svojega očeta: 'Delo konstituira človeka in ga loči od opice,' v to trdno verjame, kar ga
je stalo veliko življenja in še več zdravja. Delo nam daje možnost biti ponosen, brez da bi bil človek pri tem
ošaben, saj takrat veš, da nisi parazit in nobenemu nič dolžan. Že od antike in Rimljanov naprej si se lahko
preko dela, tj. če si imel poklic, od sužnja povzdignil do državljana (več kot svobodnjak – rimski državljan z
vsemi pravicami). Govorim o neprestižnih poklicih, zvezdogledi in svečeniki so bili spoštovani že tisočletja
poprej, da o bojevnikih sploh ne začnem. Danes, ko ima pri nas človek navidezno vse pravice, pa ti ne šef,
oz. stranke/naročniki, ne družba, ne država, pa še ljubi bog ne pustjo niti osnovnega dostojanstva. Pustijo te
prositi za plačila, ti zamujajo in s tem de facto še kradejo denar, katerega ti že tako ali tako ne dajo zadosti.
Tako 'svobodnega' te pretvarjajo v sodobnega sužnja, ki za razliko od tistega ubogega Rimljana dejansko
nima nikakršne perspektive preiti to stanje, saj naj bi že imel t. i. 'pravice'. Danes smo kakor lageraši, ki jih je
Nemec na tisoče trpal v barake in jim dal tri straže s petimi metki, da jih čuva in počasi vodi proti koncu. Nikoli
nisem razumel, zakaj se niso uprli. In ljudje so v svoji bedi točno taki, vsi vedo, da se jim godi krivica, vendar so
preveč prestrašeni, ker sej bi lahko bilo še slabše. Samo jaz ne verjamem, da je še kaj slabšega, kakor požirati
vso to krivico! In prav v tem je srž problema, da vsi samo razgrajajo po gostilnah, ko pa se je treba upreti, se
nihče ne bo prvi vrgel na nož. Nekatere brazgotine človek kaže s ponosom, za druge pa si le želi, da bi jih lahko
izbrisal. Pri nas delo več ne osvobaja, ne tiste, ki imajo dosti, ne tiste, ki nimajo nič in na koncu pač nastane situacija, kakršna je, da si še do obisti
ponosni prvoborci na eni točki rečejo, hvala lepa za to pokroviteljstvo ter se ozrejo preko ponosa in časti k dostojanstvu – pa četudi moraš za to
oditi kot 'yugo' med 'jodlarje', ki ti to nenehno kažejo in skušajo dati vedeti. Kaj hočemo: Arbeit pač macht frei …
Katarina Kobal, 29, operna pevka v Zürichu:
Mislim, da je večini jasen nemogoč polažaj akademij v Sloveniji. Preprosto ni osnovnih pogojev za kvalitetno delo. Mene je tujina pritegnila zaradi dveh razlogov.
Prvi, je vsekakor profesor, kar je za pevca najpomembnejše. Izbor profesorjev je v Sloveniji zelo majhen, predvsem pa večina nima tako bogatih pevskih izkušenj, kot jih
ima ogromno profesorjev v tujini. Smo žal zelo majhni in samozadostni. Včasih se zdi,
da si ne upamo pogledati, kaj se dogaja čez mejo. Verjetno bi bila realnost preveč kruta. Drugi razlog so možnosti, ki ti jih tujina ponuja. S tem mislim, da si že od začetka
vržen v svetovno kolesje opernega sveta in ne zgolj domače, slovensko. Pri nas gre še
vedno veliko po vezah. V tujini tega ni. Sam si primoran, da si poiščeš zastopnika, da
hodiš po avdicijah itd. Tujina ti da veliko tovrstnih priložnosti. Res pa je, da si vselej v
konkurenci s 'celim svetom' in da je prostora za napake malo ali pa skoraj nič. Če se
izkažeš in imaš srečo, ti svetovna kariera ne zbeži. Večina misli, da je preprosto. Spakiram kovčke in vse je rožnato. Prvi šok je zagotovo ta, da si tujec. Tisti, ki tega ne izkusi
na lastni koži, preprosto težko razume težo tega občutka. Biti sam nekje, brez prijateljev, družine … Marsičemu se je treba odreči. Je pa res,
da hitro ugotoviš, če je tvoja ljubezen do tega poklica resnična in ali preprosto imaš dovolj debelo kožo za ta poklic, poklic pevca.
Špela Bavčar, 29, veterinarka, Univerza v Edinburghu:
Leta 2010 sem diplomirala na veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že med študijem sem si (na lastne
stroške in želje) privoščila par pobegov v tujino, da bi izkusila, kako se različna področja znotraj veterine
(predvsem onkologija malih živali) razvijajo po svetu. Tako sem obiskala par velikih centrov v ZDA (Kolorado
in Kalifornija) in Evropi in hitro dojela, da so svetlobna leta pred nami ... Ne samo na področju tehnologije
zdravljenja, ampak predvsem v mentaliteti in pristopu do živali z rakastimi obolenji in zdravljenu le teh.
Zaradi želje po nadaljevanju izobraževanja po končanem študiju (i.e. specializaciji iz onkologije malih živali)
sem opravila par pripravništev v tujini (Nizozemska, Anglija, Nemčija in ZDA), kjer sem pridobila pomembne
izkušnje in priporočila in tako prišla do (trdo prislužene) specializacije na Univerzi v Edinburghu, ker sedaj
zaključujem drugo leto izobraževanja. V Sloveniji žal takih možnosti nadaljnjega izobraževanja (še) ni in po
končanem študiju ti preostane bolj ali manj samo doktorat, ki pa ti po mojem mnenju ne da širine, ker si se
primoran osredotočiti na zelo omejeno tematiko. Specializacija v tujini na področju onkologije malih živali
je kombinacija dela na kliniki in raziskovalnega dela, in ti omogoči razširitev znanja na vseh področjih. Oddaljenost od doma, družine in prijateljev je seveda negativni del izkušnje, in na koncu tudi 'prekvalificiranost'
in pomanjkanje ustreznih delovnih mest doma otežuje vrnitev po opravljeni specializaciji. Ampak na srečo
je veliko dobrih delovnih ponudb na tem področju drugje po svetu.
Manja Gatalo
osebni arhivi sogovornikov
EKSTRA
MAR '14
14
15
Googlove krice krace
Vsi radi čečkamo po zvezkih, zapiskih ali listih. Mladi, stari, dijaki, poslovneži
... Včasih iz dolgčasa drugič z namenom, da poiščemo pravo idejo. Od tega
naključnega skiciranja se ne razlikuje niti največji spletni iskalnik Google.
Resda iskalnik večinoma obiščemo z namenom, a mnogokrat se zgodi, da nas
nove informacije doletijo že ob odprtju strani.
Google Doodles ali po domače Googlove krice krace je ideja, ki se je porodila Googlovima ustvarjalcema leta 1998, ko
sta se odločila, da zamenjata delovno okolje svojega spletnega brskalnika za glasbeno duhovni festival Burning Man.
Njuno odsotnost sta sporočila uporabnikom spletne strani
s preprosto gesto, da sta objavila na portal predelan logo z
gorečim človekom, ki predstavlja festival.
Sicer vedno nismo pozorni na predrugačen logo, ki nam
ga ponudi Google, a pred kratkim sem se vprašal, kaj sploh
sporočajo skice, ilustracije, slike in grafike, ki se pojavljajo na
začetni strani ter kako se je sploh začelo. Prvič me je pod zanimivim Googlovim logom pritegnil napis: vstavite kovanec.
Klik je začel igro Pacmana in naslednjih 15 minut je bilo polnih klikanja sem in tja v zabavni igri okoli napisa Google. Po
preigrani igri sem kliknil na naslov in izvedel, da je bila tistega dne trideseta obletnica igre Pacman in od takrat naprej z
zanimanjem spremljam Googlove čačke.
V štirih letih od objave pacmanovega doodla sem naletel na
kar nekaj zanimivih krac. Vse so bile na svoj način posebne,
ali so me prevzele s svojo preporstostjo ali pa so v meni vzbudile mojo umetniško plat in bil sem prevzet.
Hwanga postavijo kot glavnega oblikovalca. Leto 2000 je
tako bilo prelomno, saj so doodli postali vse bolj pogosti. Z
letom 2003 so zaželi tudi izdelovati krace na rojstne dneve
posameznikov. Odtlej so doodli postajali vse številčnejši in
s tem tudi bolj izpopolnjeni. Nekoč preproste risbe so se
razvile v izopopolnjene, detajlov polne ilustracije. V zadnjih
letih, ko so računalniški programerji razvili naprednejše
programiranje, se je pojavila tudi možnost komuniciranja
z uporabniki. Tako so se razširile digitalne animacije,
fotografije, scenografije, orgimiji in celo izrezovanje lastnih
buč za noč čarovnic.
Z vsakim dnem nastajajo nove krice krace in do sedaj jih
štejejo že prek 2000 in številka še kar strmo raste. Vse si lahko ogledate na www.google.com/doodles ali pa jih preprosto ujamete na domači Googlovi stani, seveda jo morate
dnevno pregledovati.
Krice krace niso majhen projekt
Zgodovina kracanja, kot sem omenili že prej, sega že v daljno
leto 1998. Po tem, ko sta Larry Page in Sergey Brin začela
z Burning Man doodlom, so uporabniki z navdušenjem sprejeli novost.
Skupina oblikovalcev je skozi leta zrasla, prej so čačke nastajale sproti, sedaj pa ima Google stalno skupino šolanih
ilustratorjev, animatorjev in grafičnih oblikovalcev. Ideje za
doodle so sprva sprejemali le na elektronski naslov [email protected]., kamor so prispeli predlogi iz širnega sveta.
Od tu je izvirala ideja, da določene krace vidijo le uporabniki s tiste strani oble, iz katere dostopajo in kjer ima doodle
pravi pomen, ostale dežele pa bodo praznovale kaj drugega
ali pa bodo imele običajni Google napis.
Kmalu po gorečem stričku so googlovi uslužebneci začeli
izdelovati in oblikovati mnogo drugih čačk. Po dveh letih
ustvarjanja so se odločili, da spletnega skrbnika Dennisa
Ker ustvarjanje doodlov zahteva veliko organizacije in
natančnega dela, se skupina doodlerjev tedensko dobiva na
sestankih, kjer premlevajo zamisli in se skupno usklajujejo.
Pa poglejmo na začetek
Prva Googlova krica kraca iz leta 1998
Zmagovalna ilustracija Maksa
Lenarta Černelča na natečaju
Slovenija in jaz
Igra Pacmana okoli Googlovega napisa
Štirikrat letno pa naredijo tudi uradni pregled vseh zamisli
in sestavijo razpored za okoli 90 doodlov. Ko je razpored sestavljen, pride na vrsto proces nastajanja doodlov. Vsak oblikovalec v skupini dobi tiste motive, ki mu najbolj ustrezajo
po zamisli in slogu oblikovanja.
ki jo je sestavljala slovenska pevka Alenka Godec, priznana
akademska slikarka Ana-Marija Krušič, priznana slovenska
ilustratorka Mata Wraber, direktor Mestnega muzeja Ljubljana Blaž Peršin ter vodja projektov pri Zvezi prijateljev
mladine Slovenije Nina Balent.
Za oblikovanje lokalnih krac (npr. na Irskem, v Sloveniji,
Rusiji …) se oblikovalci povežejo z zaposlenimi v Googlovi
podružnici v tisti državi. Seveda, če država nima podružnice
pa le z zaposlenimi, ki prihajajo iz države, za katero se ustvarja. Lokalni Googlov zaposleni je potem tudi izprašan za
predloge, za katere misli, da bi jih bilo vredno narediti za
posamezno državo, oblikovalec pa poskrbi za primerno
obliko doodla. Vsaka čačka prestane niz pregledov iz strani
lokalnih Googlovih zaposlenih, preden se znajde na domači
Googlovi strani. Doodle je prav tako predmet razgovora na
tedenskem sestanku ustvarjalne skupine, preden se ga objavi. Ko pa je kraca v končni fazi nastajanja, ji dodajo še prevod.
Če še niste opazili, ko postavite miško nad napis, se pojavi
besedilo v domačem jeziku.
Žirija je izbrala 10 finalistov iz vseh starostnih skupin in tako
dobila kar 30 finalistov. Finalisti so bili povabljeni na končni
dogodek s podelitvijo nagrad 15. januarja, kjer so prejeli
vrečko Googlovih daril, njihove risbe pa so bile objavljene na
spletni strani Doodle 4 Google za javno glasovanje. Končni
zmagovalec pa je tudi prijel nagrado – tablični računalnik.
Zmagovalna risba pa je nadomestila Googlov logotip na
slovenski domači strani iskalnika 23. januarja 2014, dve leti
po objavi prvega slovenskega doodla, ki pa je istočasno tudi
142. letnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika in 136. letnica
rojstva pesnika Otona Župančiča. Zmagovalec je na koncu
poleg objave na www.google.si tudi prijel tečaj slikanja,
njegova osnovna šola pa je prijela umetniško orodje in darila za socialno ogrožene otroke.
Imajo tudi četo oboževalcev
Seveda smo lahko uporabniki še vedno del nastajanja
Googlovih čačk. Skupina ustvarjalcev je vesela vsakega
novega predloga in zamisli. Sami pravijo, več jih je, bolj je
veselo. Lahko pa se tudi pridružite natečajem, ki so objavljeni na prej omenjeni spletni strani doodlov.
Google si je v 16 letnih nabral kar zajetno četo svojih
privržencev – doodlerjev. V spletni trgovini je nastala prava
mala sekcija s čačkami, kjer si lahko vsi podporniki kupijo
posamezne čačke na majicah, flaškah, rolkah itd.
Natečaj za slovenske osnovnošolce
Da pa ne boste mislili, da je Slovenija zapostavljena in
prikrajšana za Googlove čačke, je prav nasprotno. Google je
lansko leto oktobra izvedel prvi natečaj za osnovnošolce z
imenom »Slovenija in jaz«.
Na natečaju so lahko sodelovali osnovnošolci od starosti 6
do 15 let. Razdeljeni so bili v 3 starostne skupine: od 6 do 8,
od 9 do 12 in od 13 do 15 let. Vsak otrok se je lahko prijavil
le z enim izdelkom. Vse izdelke je pregledala strokovna žirija,
Med končnimi finalisti je izbiral doodler Brian Kaas, ilustrator in oblikovalec na Googlu. Izbral si je končni izdelek
Maksa Lenarta Črnelča v skupini od 6 do 8 let, ki pa je
ustvaril Pravljično deželo Slovenijo z morjem, soncem,
gorami, Triglavom, rekami, gozdovi, medvedi in pticami.
Poleg tega je upodobil še najstarejšo trto v Sloveniji, Bled,
ultra lahko letalo in še mnogo drugih stvari. Maks je o svoji
ilustraciji povedal: »Živim v Ljubljani. Na rdečem vozu sem jaz,
okoli mene so prijatelji, s katerim se igram. Narisal sem tudi
športnike: Tino, Primoža, Darkota, Roberta ... «
Pri Google Doodles gre torej za zanimiv projekt, ki opozarja
na zgodovinsko in kulturno dediščino, spodbuja umetniško
ustvarjalnost in z natečaji še humanitarno prispeva k
družbenemu razvoju. Torej naslednjič, ko boste obiskali
Googlov iskalnik in boste naleteli na inovativen napis, le preverite, kakšna je zgodba tistega dne.
Domen Žalac
google.com/doodles
RAZISKUJEMO
MAR '14
16
17
Mercatorjev DAN CAKE čokoladni mafin | cena: 1,59 EUR (dva mafina)
Najslajši čokoladni mafini v mestu
Priljubljena sladica, ki je v naš kulturni prostor priromala iz ZDA, se je v rokah Zapikovcev obarvala čokoladno.
Ocenjevali smo okus, teksturo, kvaliteto polnila, izgled in prijemanje na papirček. Naše brbončice pa so prepogosto ostale nezadovoljene in razočarane nad zaužitimi mafini.
V Mercatorju svežih mafinov nismo našli, saj so jih zaradi slabega prometa umaknili iz prodaje (Hipermarket Mercator Primskovo). Možen je nakup pakiranih mafinov, kjer sta v paketu le dva 75 gramska mafina istega okusa. Na izbiro je tudi okus
stračatela, ki ga drugje nismo opazili.
Zelo dober okus
Odlična tekstura
Se ne drobi
Se malo prijema na papirček
Ocenjevalna lestvica od 1 do 5, kjer je 1 najmanjša vrednost in 5 največja.
Hoferjev čokoladni mafin | cena: 1,59 EUR (štirje mafini)
V Hoferju je mogoče kupiti le pakirane mafine v paketu po štiri. Čokoladni mafin je v paketu z vaniljevim mafinom z borovnico. Proizvajalec je Hlebček d. o. o. Izdelek se ponaša z nazivom: Kakovost iz Slovenije kot tudi Okus tradicije: Dobra jed se
sama ponuja. Nad mafinom smo bili razočarani, saj v notranjosti nima koščkov čokolade.
ni se prijemal papirčka
Presladko testo
Premokro testo
Povprečen izgled
Pogrešali smo čokoladne
koščke v mafinu
Pekarna Umnik – čokoladni mafin | cena: 1 EUR (en kos)
V pekarni Umnik boste za svež mafin odšteli 1 €. Vendar boste s tem opravili dober nakup. Mafin bo namreč vreden svoje
cene, saj se mu resnično ne boste mogli upreti. Primeren je za vse ljudi, ki obožujejo čokolado. Če smo pri vseh ostalih
mafinih pogrešali čokoladne koščke v notranjosti, pa nas je mafin pekarne Umnik popeljal v drugo ekstazo. Če želite zaužiti
nekaj zelo čokoladnega, je mafin prava izbira. Če pa ste eden izmed tistih, ki ima hitro dovolj čokoladnih užitkov, se mu raje
izognite. Mafin je fenomenalen.
Razdrobljen je ostajal v papirčku
Okus je izredno čokoladen
Mafin se ne drobi
Zelo poln okus
Ni pretiranega prijemanja na papir
Lidlov Mcennedy mafin dvojna čokolada | cena: 1,49 EUR (štirje mafini)
V Lidlu je mogoče kupiti pakirane ali sveže mafine. Mafin ima priokus po kavi, kar je bilo nekaterim pokuševalcem bolj in
drugim manj po godu. Na videz je bolj svetlo rjav kot mafini iz Hoferja, kar bi lahko potrošnika napeljalo na misel, da ima
manjšo vsebnost čokolade. Seveda to ne drži, saj kar desetino mafina sestavljajo čokoladni koščki. Mafin ima sicer umeten
okus, ki pa je dober.
Videz je bil nekaterim manj všeč
Kavica in prigrizek pri Creini – čokoladni mafin | cena: 0,70 EUR (en kos)
Pri Creini boste za mafin odšteli 0,70 €. V kombinaciji s kavo pa ima mafin akcijsko ceno 0,50 €. Ta mafin je dober primer
slabega, doma narejenega mafina.
Vizualno zelo drugačen
Tekstura je primerna
Moteči kristalčki
neraztopljenega sladkorja
Se prijemlje na papirček
Okus je podpovprečen
Drobi se manj kot
mafini iz Hoferja
Slabo polnilo
Zmagovalec je sveži mafin iz pekarne Umnik, ki je definitivno vreden naziva šampiona. Na drugem mestu je sveži mafin iz
Lidlove pekarne z lešnikovim polnilom. Tretje mesto pa je zasedel Mercatorjev pakiran mafin DAN CAKE, ki nas je najbolj
presenetil s svojim dobrim okusom. Nesojeno četrto mesto pripada Lidlovemu mafinu Mcennedy, ki je bistevno cenejši od
treh najboljših. Ostali mafini, ki smo jih preizkušali, vas niso vredni.
Verjetno najboljše razmerje med
kakovostjo/okusom in ceno
Hoferjev
čokoladni mafin
Lidlov Mcennedy mafin dvojna
čokolada
Lidlova pekarna
–čokoladni mafin z lešnikovim
polnilom
Mercatorjev
DAN CAKE
čokoladni mafin
Pekarna Umnik
– čokoladni
mafin
Kavica in prigrizek pri Creini
– čokoladni
mafin
Okus
2
3,5
3,4
3,8
4,8
2,6
Tekstura
2,5
3,2
3,5
4,2
3,8
2,5
Polnjenost, količina
čokolade
1,2
2,9
3,7
2,7
4,7
2,3
Izgled
2,8
2,2
4,9
2,8
4,2
2,4
Prijemanje na
Papirček
3,9
3,3
2,6
3,6
3,1
2,0
Skupaj
2,5
3,0
3,6
3,4
4,1
2,4
Lidlova pekarna – sveži čokoladni mafin z lešnikovim polnilom | cena: 0,99 EUR (1 kos)
100 g sveži čokoladni mafin ima v notranjosti lešnikovo polnilo. Ta mafin je v primerjavi z drugimi kot misica med povprečnimi
ženskami. Izgleda lepo in zato potrošnik tudi pričakuje veliko.
Lep izgled
O polnilu ne duha ne sluha
Dober okus
Okusa po lešniku skorajda ni
Se ne drobi
Se zelo prijema na papirček
Barbara Zupanc
Miha Horvat
e-ZAPIK
TO JE KRANJ!
MAR '14
18
19
Razvoj tablic in tehnologije na dotik
Ura za Zemljo
Dandanes že skorajda na vsakem koraku lahko vidimo nekoga, ki za vsakdanje potrebe uporablja tablični računalnik. Mnogo ljudi še vedno verjame, da se
je razvoj tabličnih računalnikov začel s prihodom iPad-a, vendar to absolutno
ne drži. Podjetje Apple je v teh časih predvsem znalo stvar konkretno predstaviti in uspešno prodati, njihovemu trendu pa so takoj sledila še ostala podjetja. Vse skupaj je bilo precej bolj podobno razvoju televizorja ali pa kakšne
druge uspešne tehnološke naprave. Sam koncept tabličnega računalnika
sega daleč nazaj, vse tja do šestdesetih let.
Ura za Zemljo, Earth Hour (angleško), La Hora del Planeta (špansko), ‫תעש‬
‫( ץראה רודכ‬hebrejsko), ‫( ضرألا ةعاس‬arabsko), Stunde der Erde (nemško) … to
je le nekaj izmed mnogih jezikov, v katerih se pojavi ta besedna zveza kot pobuda za zahvalo Zemlji. Mnogi so mnenja, da je Zemlja vir naših bogastev in
ena ura na leto je namanj, kar ji lahko namenimo. 29. marca bodo ljudje po
celem svetu ugasnili luči za Zemljo.
V tistem času so zametek ideje
tabličnega računalnika prikazovali v
znanstvenofantastičnih filmih, kot sta
denimo Star Trek in Space Odyssey.
Kmalu za tem je ideja postala inspiracija vsem inženirjem, da bi to izdelali
še v resnici. Prvi izziv je bilo tako ustvariti vhodni vmesnik, ki je, s pomočjo
nekakšne električne tablice in posebnega pisala, zaznal našo prostoročno
pisavo. Prva taka vmesnika sta bila Styalator in RAND. Resnejšo predstavo o
tem, kako naj bi tablični računalnik sploh
izgledal, je leta 1968 z risbo predstavil
Alan Kay. Vse skupaj si je zamislil kot
priročen računalnik, ki bi imel skorajda
neomejeno veliko energije in bi služil
kot izobraževalni pripomoček, vendar zamisel nikoli ni prerastla v dejanski izdelek.
Še danes nismo dovolj blizu neomejeno
veliki energiji. Avtonomija baterij na sodobnih napravah je še
vedno relativno slaba. Naslednja prelomnica na tem področju se
je s prihodom Penpad računalnika zgodila leta 1985. Čeprav ni
bil ravno priročen izdelek, je za upravljanje namesto tipkovnice
uporabljal vmesnik na dotik, ki je bil za današnje standarde sicer primitiven, a je uspešno tlakoval pot naprej. V osemdesetih
in devetdesetih letih je tako vse več podjetij poizkušalo razviti
uspešen tablični računalnik, vendar so razvili nekaj, kar je postalo
poznano kot PDA – Personal Digital Assistant (slov. osebni
digitalni pomočnik).
Tablični računalnik, kot ga poznamo danes, je na trg zares prišel
šele leta 2001, ko je Bill Gates predstavil Windows XP Tablet Edition. Zadeva se je torej začela razvijati v pravo smer, a
tržno še ni doživela uspeha. Stvari pa so postale še nekoliko
težje, ko je podjetje ASUS predstavilo svojo serijo mini prenosnikov imenovano EEE PC. Med vsem tem tehnološkim razcvetom pa je podjetje Fingerworks pridno razvijalo multi-touch
tehnologijo oz. tehnologijo, ki omogoča, da napravo upravljamo z več prsti hkrati. Potencial v tej tehnologiji so kmalu spoznali
pri podjetju Apple in tako so jo pridodali v svoj prvi iPhone, ki
je postal tržno zelo uspešen in priljubljen. Leta 2010 je podjetje
na trg lansiralo še iPad oz. tablični računalnik, ki se uporablja še
danes.
Kaj je Ura za Zemljo?
Ura za Zemljo je pobuda svetovne ravni, ki nasprotuje spremembam v okolju. Z njo je leta 2009 pričela avstralska organizacija WWF (World Wildlife Fund), ko je kar 2,2 milijona prebivalcev svetovno znanega mesta Sydney za uro ugasnilo luči.
Leto kasneje je imela Avstralija namen ponoviti akcijo, a kar se
je začelo z 2,2 milijona ljudi se je nadaljevalo s preko milijardo
podpornikov. O Uri za Zemljo se je govorilo po vseh medijih in
tako se ji je naslednjega leta pridružilo še 35 držav in skoraj 400
mest. Takoj je bilo jasno, da se da z nekaj volje doseči ogromno.
Zemlja človeštva ne rabi za preživetje.
Preden smo prišli na ta planet, je šlo
materi Zemlji kar dobro. Če je ne bomo
ljubili, bomo izgubljeni.
– Louise L. Hay
Raziskave kažejo, da so tablice povsem izpodrinile uporabo mini
prenosnikov in da bo do leta 2017 imelo v lasti vsaj eno tablico
več kot 900 milijonov ljudi oz. vsako osmo gospodinjstvo. Uspeh
je garantiran predvsem zaradi mobilnosti, saj jih ljudje lahko
uporabljajo pri vseh vsakdanjih opravilih. Predvsem je pomemben razvoj aplikacij, ker ravno te spremenijo tablico v res uporaben in učinkovit pripomoček. Na voljo nam je praktično vse od
enostavnih pa do tistih bolj zapletenih aplikacij, ki nam dobro
služijo v poslovne, izobraževalne in navsezadnje tudi v zdravstvene namene.
Vse več izobraževalnih, zdravstvenih in ostalih ustanov ter podjetij uporablja tablice kot pomoč pri delu in z gotovostjo lahko
trdimo, da bodo tablični računalniki v bližnji prihodnosti
postali pomemben pripomoček marsikaterega poklica. Težko
je predvideti, koliko časa bodo tablični računalniki v sedanji
obliki še naši spremljevalci. Morda bodo dobili povsem novo
tehnološko preobleko v obliki fleksibilnega ekrana iz grafena.
To je material, ki je izjemno prevoden, tanek, močan, prosojen
in upogljiv. Znanstveniki tako že veselo eksperimentirajo s tem
neverjetnim materialom in vsekakor lahko rečemo, da ima zares
ogromno potenciala, da bo krojil daljno prihodnost naše informacijske tehnologije.
&
Žiga Žužek
Slovenija v projektu
Slovenija v tem projektu sodeluje že od leta 2010, torej se bo
letos že peto leto ugasnilo luči po ulicah mnogih občin. Uro za
Zemljo v Sloveniji predvsem organizirajo učitelji in učenci Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje. Kot rezultat njihovega
trdega dela in truda, se je projekt tako hitro razširil po celotni
domovini in pridobil tudi podporo predsednika – Boruta Pahorja.
Lani so projekt podprle naslednje občine: Črna na
Koroškem,Tržič, Slovenske Konjice, Radovljica, Vodice, Vojnik,
Postojna, Šentjur, Šoštanj, Pivka, Celje, Ptuj, Lendava, Maribor,
Velenje,Trzin, Dobrovnik, Beltinci, Zagorje ob Savi, Šmartno ob
Paki, Ljubljana, Ljutomer, Murska Sobota, Škofja Loka, Ruše, Logatec, Ormož, Izola, Puconci, Žirovnica, Loška dolina in seveda
tudi naš domač Kranj.
Bodi superheroj!
“Ura za Zemljo je gibanje, ki je ustvarilo ogromen vtis po svetu.”
(Andrew Garfield)
Letos bo Ura za Zemljo potekala že osmo leto zapored, a tokrat
bo prvič uradno sodeloval tudi Andrew Garfield. In ne, to ni
oranžni maček, ki obožuje lazanjo, temveč svetovno znani
igralec superjunaka v lanskoletnem Neverjetnem Spider-manu.
Tako bo Spider-man prvi superjunaški ambasador. Pridružila
sta se mu tudi soigralka Emma Stone in režiser Marc Webb.
Idejo o sodelovanju superjunaka sta predstavila vodja iniciative Andy Ridley in direktor Sony Pictures Entertainment, Jeff
Blake. Ravno zaradi tega je pričakovano, da bo Ura za Zemljo
v letošnjem letu deležna naslova največje prostovoljske kampanje.
WWF, ki vsakoletno organizira ta dogodek, podpira okoljevarstvo in poskuša preprečiti uničevanje naravnega okolja.
Osredotoča se na gradnjo prihodnosti, kjer bi ljudje lahko
živeli v sožitju z naravo in vsemi njenimi bitji. Deluje v več kot
štiridesetih državah in preko mreže, ki vključuje več kot 90
pisarn.
Kampanji se lahko pridruži vsak posameznik. Ura za Zemljo ni
le organizacija, ki je v prid našemu planetu, temveč združi ljudi,
ki bodo v več tisoč mestih ugasnili luči. Letos bomo v Kranju
luči ugasnili 29. marca med 20.30 in 21.30 uro.
Seveda pa naj ne bo to edini dan, ki ga bomo podarili Zemlji, poskušajmo biti heroji Zemlje ob vsaki priložnosti. Zemlja
ni naša, vendar je naša naloga, da jo ohranimo tako kot je še
za prihajajoče generacije. Zato ugasnite luč, ko je nujno ne
potrebujete.
Zanimivosti
• V tem projektu je sodelovalo že preko 5200 mest, 1,8 milijard
ljudi in 135 držav na vseh sedmih kontinentih.
• Okoljevarstveniki opozarjajo, da tudi prevelika količina
umetne svetlobe škoduje Zemlji.
• Ura za Zemljo ni isto kot Dan Zemlje!
Sarah Majc
Matic Zorman
ŠVIC
MAR '14
20
21
uspehu Finca pa je bil leta 1997 z 205,5 metri, Goran Janus.
Danes je trener naše moške reprezentance in ponovno niza
uspeh za uspehom. Janez Gorišek pravi, da je presenečen
in izjemno vesel, da se je politika vzgoje kadrov, končno vzela v roke in da smo dosegli tako visok nivo. »Včasih smo imeli
Norvežane za bogove, danes pa se morajo oni zgledovati po nas,
to je neverjeten uspeh. Predvsem je to odraz kvalitetnega klubskega
dela. Naš način razmišljanja in trdo delo, so danes prinesli rezultate. Janus je izjemen človek, ki si je vse izboril sam, karakter in energija sta prava. Vsi skupaj so ekipa, ni zvezdnikov, zato ti uspehi,«
navdušeno pripoveduje Gorišek.
80. jubilej snežne kraljice
Že iz ranih otroških spominov, ko smo videli planiško velikanko, imamo vtisnejno v zavest neizmerno veličino bele lepotice. Pred njo nam je zastajal dih
in starši so nam ponosno naznanili: »Vidiš, to je pa največja letalnica na svetu!« S strahospoštovanjem smo zrli v mogočno konstrukcijo ter se spraševali,
kako je mogoče, da človek lahko tako neustrašno poleti z vrtoglave višine.
Pogovarjali smo se z gonilno silo planiškga skakanja, gospodom
Janezom Gorišekom, ki letos skupaj s Planico praznuje 80. jubilej. Janez Gorišek je z bratom Ladom zasnoval Planico leta
1969, s svojim bogatim znanjem, tokrat s pomočjo sina Sebastjana, pa je zakuhal nov svetovni rekord. Trenutno namreč nosi
blesteči naziv največje letalnice sveta Vikersund na Norveškem,
ki je bila povečana leta 2011, po načrtih naših Goriškov. Tu je
domačin Johan Remen Evensen doskočil pri 246,5 metrih
in tako že prvo leto po otvoritvi prenovljene velikanke prevzel planiški rekord Bjørna Einarja Romørena, ki je do takrat
meril 239 metrov. Z žarom v očeh pa legendarni Gorišek že kuje
načrte, kako rekord vrniti domov, v dolino pod Poncami.
smučarske polete priznala kot uradno svetovno prvenstvo in za
prvega organizatorja svetovnega prvenstva leta 1972 določila
Planico. S tem ji je dala priznanje in veljavo.
Planica je k skokom pristopila znanstveno; z inženirji, merili so
hitrosti, veter, bili so napredni. Janez Gorišek je povsem na novo
odkril, da lahko klotoido, ki je drugače mišljena za ceste, obrne
vertikalno, saj so drugače za vzpetine uporabljali računanje s
parabolo in to je bil glavni ključ do uspeha planiške velikanke.
Njihova odkritja so še danes aktualna in ekipa Janeza Goriška
revolucionarne ideje ustvarja kot po tekočem traku, na primer
lovilci vetra, višanje konstrukcijske točke itd. Konstrukcijska
točka bo na prenovljeni planiški velikanki zdaj zasnovana na
200 metrov, kar bo ponovno svojstven mejnik v razvoju.
Leta 1994 je Finec Toni Nieminen preskočil novi mejnik, neverjetno mejo 200. metrov. Prvi Slovenec, ki je sledil izjemnemu
Začetki
Leto 1934 velja za ključni mejnik Planice, saj je takrat potekala
prva mednarodna prireditev na velikanki, ki sta jo ustvarila genialni inženir Stanko Bloudek in gradbenik Ivan Rožman.
Že čez dve leti je bila v Planici presežena magična meja 100.
metrov, ki pripada takrat 18-letnemu Avstrijcu Seppu Bradlu.
Stanko Bloudek se je predvsem ukvarjal z letalstvom in konstrukcijo letal. Prav tako je bil pionir mnogih športov v Sloveniji in zasnoval izjemno število športnih objektov, od drsališč,
olimpijskih bazenov, nogometnih igrišč, atletskih stez, žičnice
na Krvavec in seveda Bloudkove velikanke v Planici. Takrat je
bilo to za smučarske skoke revolucionarno in na ta način je bistveno prispeval k uveljavitvi smučarskih poletov kot tekmovalne
discipline. Po njem oz. njegovih načrtih so se zgledovali celo
Avstrijci in Nemci. Leta 1950 se je letalnica zaradi dotrajanosti
lesene konstrukcije podrla in potrebna je bila prenova.
Planica za naše in pa seveda tudi tuje
skakalce od nekdaj predstavlja vrhunec
sezone. Naša najboljša imena poletov so
se kalila ravno tu – v zibelki smučarskih
skokov.
Leto 1969 in velikanka bratov Gorišek
Bloudkovo dediščino sta nasledila brata Gorišek. Oba sta
bila tudi sama skakalca in pa gradbenika, tako da sta poosebljala popolno kombinacijo za izgradnjo nečesa resnično
inovativnega. Janez Gorišek je bil zelo nadarjen skakalec, vendar se rad pošali, da je bil zelo nadarjen tudi za jesti. Skratka,
medtem ko je skakal je prav tako dokončal študij gradbeništva.
Z razumevanjem skakalca in znanjem gradbenika so se odprle
Izjemni uspehi naših skakalcev
Janez Gorišek, gradbenik, ki je zasnoval novo
letalnico leta 1969
nove razsežnosti. Janez Gorišek pravi, da je bila njegova ambicija že od samega začetka zgraditi največjo letalnico sveta, ki bi
omogočala osupljive rekorde. Bloudkovo velikanko je bilo treba
nadgraditi. Bloudek sklakalnice ni želel povečati, ker ga je bilo
strah za skakalce. Sam ni bil skakalec in tega ni čutil tako kot
Gorišek. Do Bloudka Gorišek goji izjemno spoštovanje in mu
predstavlja tudi trajen navdih, vendar ga je želel preseči.
V bivši Jugoslaviji je takrat vladal Titov duh, ki je hlepel po
presežnikih. 1969 je tako v Planico na slavnostno otvoritev
prišel tudi sam Tito s soprogo Jovanko. Goriška sta se srečala
z njima na novem stolpu. Bil je navdušen nad leti, zavedal se je
pomembnosti poletov in da je Planica izjemen dosežek na svetovni ravni. Vedeli so, da se odvija nekaj zgodovinskega. »Skoke
je Tito videl kot nekaj posebnega, to je izražalo njegovo bit, saj je
vedno želel biti med prvimi, poleti so ga prevzeli,« razlaga Gorišek.
Slovenci smo bili od nekdaj pionirji na področju smučarskih
skokov. Pogum, inovativnost in vizija ljudi, ki so sodelovali pri
projektu od samega začetka, so omogočili mali Sloveniji, da se
zapiše na zemljevid zimskih športov kot relevantna in nepredvidljiva velesila. Leta 1971 je Mednarodna smučarska zveza (FIS)
Planica za naše in pa seveda tudi tuje skakalce od nekdaj predstavlja vrhunec sezone. Naša najboljša imena poletov so se
kalila ravno tu – v zibelki smučarskih skokov. Planica pomeni
tradicijo, ki ji v svetu ni para. Od naših skakalcev so Planico do
zdaj osvojili Primož Ulaga leta 1983, Robert Kranjec leta
2012 in pa Jurij Tepeš lanskega leta. Tokrat bomo vsi trepetali
za našega olimpijskega asa Petra Prevca, ki lahko v skupnem
seštevku točk zmaga in osvoji veliki kristalni globus! Čeprav vsako leto tradicionalno množično obiskan dogodek, konkretno
podkrepljen s kakšnim promilom alkohola preveč, bo letošnje
leto 2014 zagotovo še nekoliko bolj divji. Finale letošnje sezone
se prične v četrtek, 20. marca in zaključi v nedeljo, 23. marca,
ko bo podelitev globusa. Odkar tekmujejo tudi ženske pa bo v
soboto, 22. marca zaključek sezone tudi zanje. Držimo pesti za
naše punce in fante!
Manja Gatalo
Miha Horvat, Oto Žan
FOTOREPORTAŽA
MAR '14
22
23
Olimpijski dosežki
Vsem ljubiteljem športa so letošnje zimske olimpijske igre v Sočiju prinesle
veliko zadovoljstva. Seveda je eden najlepših trenutkov za vsakega navijača, da
lahko srečo ob uspehih deli s športniki. Na Brniku se je ob prihodu olimpijcev
iz Rusije zbralo več navdušenih navijačev. Še posebej topel sprejem pa so v
Tržiču pripravili domačini za bronastega Žana Koširja. Nekaj nasmejanih in
zadovoljnih obrazov so na obeh dogodkih ujeli tudi objektivi naših fotografov.
Nejc Balantič, Ksaver Šinkar, Matic Zorman
FOTOREPORTAŽA
24
MAR '14
25
POPRAVLJAJMO VEJICE
IZ TUJIH LOGOV
MAR '14
26
27
Jeguljasti j in druge živali
Avi Tuschman, The Atlantic
jegúljast -a -o prid. (ú) 1. tak kot pri jegulji: jeguljasto zvijanje vet. jeguljasta proga proga temnejše dlake vzdolž hrbta živali 2. ekspr. neodkrit, zvit,
priliznjen: jeguljast samoljubnež / jeguljast značaj
Tokrat sem od urednice dobil nalogo, naj
napišem kaj o jeguljastem j. Priznam, da za ta
izraz prej še nisem slišal; kratek sprehod skozi
medmrežne vrtove pa mi je hitro razjasnil ta
simpatični vzdevek. Gre za j, ki se nam jeguljasto
izmika – ker ga ne izgovarjamo (ali zelo šibko),
ga tudi pozabimo pisati, na primer v besedah
življenje, življenjski. Kolikokrat ste oklevali in šteli,
koliko j-jev je potrebno, kolikokrat se vam je zapisalo življenski? Dejansko gre za sklopa lj in nj,
ostanka nekdanjih mehkih soglasnikov l' in ń. S
Kopitarjevo slovnico se je uveljavil zapis lj in nj,
polemike o tem, ali gre še vedno za en (mehki
ali mehčani) glas ali za dejansko skupino dveh
glasov, pa so trajale še globoko v 20. stoletje in
jih na tem mestu ne bomo obnavljali. Za nas
bo bolj zanimivo (ali vsaj uporabno), kaj o tem
pravi zadnji prvopis, torej tisti iz leta 2001. Paragraf 664 pravi da »[z]vočnika l in n pišemo z l in
n; z lj in nj ju pišemo, kadar sta malo podaljšana ali zmehčana,
tj. na koncu besede ali pred soglasnikom; v tem primeru jima
pred samoglasnikom ustrezata glasovna sklopa lj in nj«. Besedi
polj, poljski torej izgovorimo kot [pol], [polski] ali [pol'], [pol'ski],
besedo polja pa [pólja]. Gorenjščina nam tu ne pomaga dosti,
ker sklopa lj in nj po navadi izgovarjamo trdo tudi pred samoglasnikom: [pole, živlene, lublana].
Poglejmo torej nekaj besed, kjer se nam pri pisanju črka j
pogosto izmuzne: pomanjkljivost, manjkati, zvonjenje, pesnjenje,
buljiti, bojazljiv, domišljijski, tjulenj, tjulnja, ljubljenček, ljubiteljski,
njiva, minljiv, pomnjenje. Posebej velja opozoriti na sproščujočo
dejavnost, ki se je menda ne lotevajo le upokojenke: klekljanje
ima j ob drugem l in ob n, ob prvem l ga pa ni. Torej več kot
dovolj priložnosti, da se zmotimo. Še bolj pozorni moramo biti
pri besedah nadaljnji, nadaljnja, nadaljnje, kjer imamo j v obeh
sklopih.
Seveda pa se lahko zmotimo tudi v obratni smeri in postavimo
j, kamor ne spada. Gre pravzaprav za hiperkorekturo, napačni
popravek: da se ne bi zmotili in izpustili črke j, damo raje kakšno
več – in se zmotimo. Tako imamo sicer manj, pomanjkljivost,
manjkati, manko pa je brez j. Podobno *ljubeznjiv  ljubezniv,
*ljubljenjka  ljubljenka, *coklje  cokle, *škatlja  škatla (v
starejših besedilih boste še našli zapis z j), *baklja  bakla,
*državljanjski  državljanski. No, in seveda ne slovenjski knjižnji
jezik, ampak slovenski knjižni jezik. Moja generacija še pomni,
kako se je profesor Čenčur smukal okrog gimnazijske knjižnice
in napis na vratih spreminjal v knjižnjica (ah, slovenistični humor ...). Privoščil sem si manjšo raziskavo in v Google vtipkal
knjižnjica in državljanjska. Dobil sem kar nekaj napačnih zapisov
na straneh izobraževalnih in kulturnih ustanov, kjer takih spodrsljajev ne bi pričakovali (no, zdajle sem najprej napisal spodrslajev, ampak na srečo tega nihče ne ve). Dogaja se tudi blizu vas.
Ko sem že ravno pri črki j, pa še nekaj o zapolnjevanju hiata
(zeva) v slovenščini. Govorim o besedah, zlasti prevzetih iz
grščine, latinščine in romanskih jezikov, kjer se skupaj pojavita i
in še en samoglasnik, v izgovoru pa se med njiju vrine j: pacient
[pacijent], higiena [higijena], sociala [socijala] – toda olimpijski,
milijon. Pravopis navaja (§ 937) nekaj primerov, ko tako skupino
zapišemo z j: olimpijada, jeremijada; meridijan; salmijak, amonijak; Justinijan; Danijel, Gabrijel; arijanec, arijanski, arijanstvo;
vegetarijanec; mesijanizem, italijanizem; misijon, legijon (toda:
legionar), lampijon (vendar anion, kation, Scipion itd.); azijat ;
italijanist; mesijanstvo; revijalen. Zapis torej ni poenoten, zato se
očitno še nekaj časa ne bo mogoče zanašati le na lastno pamet,
ampak bo treba sem in tja poseči po pravopisu. Še opomba: j se
ne vriva, kadar je v kombinaciji i + samoglasnik i del prvega dela
tvorjenke: polietilen, antialkoholen. Ampak to pa res vsakdo ve.
Mihael Šorli
Miha Horvat
Draga bralka, dragi bralec. Gotovo tudi vas kdaj kaj zmoti, morda vas pesti vprašanje,
odgovora pa od nikoder ... Pišite! Tako bo ta stran res dobila svoj pravi smisel. Svoje
jezikovne zadrege in opažanja lahko pošljete na: [email protected].
Iste sorte ptiči skup' letijo
Barack Obama je v svojem letnem nagovoru kongresa obžaloval sovražno
stanje v Washingtonu, ki je v zadnjih letih preprečevalo izpolnjevanje celo najbolj osnovnih demokratičnih načel. Širok prepad med levico in desnico ne
kaže na skorajšnjo združitev, vmesne volitve letošnjo jesen pa bodo zagotovo
prinesle veliko prerekanja. Večina opazovalcev zato meni, da kongres do novembra ne bo uspel sprejeti nobenega pomembnega sklepa. A zakaj se je
politična polarizacija v ZDA tako okrepila?
Odgovor na poglabljajočo se strankarsko delitev prinaša
hipoteza Billa Bishopa, opisana v knjigi Big Sort. Avtor trdi,
da so se Američani v zadnjih štiridesetih letih samostojno
razvrščali v skupnosti, kjer prebivalci vedno bolj živijo, mislijo
in volijo enako kot ostali. Leta 1976 je na primer le nekaj več
kot četrtina Američanov živela v okrožjih, kjer so predsedniški
kandidati dobivali volitve z razliko 20 odstotkov ali več; do
leta 2004 pa je že skoraj polovica prebivalcev živela v takšnih,
politično bolj homogenih okrožjih.
Bishopova teza ponuja več kot prepričljiv opis trenutnega
dogajanja. Vendar zakaj se to dogaja? Izsledki demografskih
in antropoloških raziskav nam osvetljujejo resnična vzroka:
izobraževanje in evolucijo.
Skupinska dinamika, ki je spodbujala veliko razvrščanje in ki
se je še okrepila v drugi polovici 20. stoletja, je sovpadala
z močnim porastom izobraževanja. Med 1960 in 2008 se
je število diplomiranih predstavnic ženskega spola skoraj
popeterilo. Dramatično povečanje števila izobražencev pa
ima tudi nekaj nepričakovanih stranskih učinkov. Najprej se
je v raziskavi pokazalo, da višja izobrazba ljudi polarizira –
visoko izobraženi liberalci postanejo bolj liberalni, medtem
ko visoko izobraženi konservativci le še okrepijo svoja konservativna prepričanja. Kot drugo se je pokazalo, da ljudje
z univerzitetno izobrazbo uživajo več svobode – vključno z
večjo socialno in geografsko mobilnostjo. V osemdesetih in
devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je v petih letih od
zaključenega šolanja kar 45 odstotkov Američanov preselilo
v novo zvezno državo, medtem ko je to storilo le 19 odstotkov njihovih vrstnikov s srednješolsko izobrazbo.
Evolucijske težnje pa vlečejo skupaj te bolj mobilne posameznike s podobnimi idejami, saj naša politična prepričanja
igrajo eno izmed ključnih vlog pri izbiri partnerja. V družbi,
gledani kot celota, so si zakonci navadno zelo podobni med
seboj po biometričnih in socialnih potezah – ali pa vsaj malo
bolj, kot bi si bili, če bi skupaj prišli po naključju. Te poteze
vključujejo vse, od barve kože in velikosti ušesne mečice, do
prihodka in glavnih osebnostnih značilnosti, npr. ekstravertiranosti. Večina teh statističnih povezav je precej šibka, vendar pa je ena od najmočnejših korelacij med partnerjema
prav njuna politična usmerjenost (0,65, če smo natančni).
Zakonca po navadi zagovarjata podobna stališča, ko gre za
moralna vprašanja (npr. molitev v šoli ali splav), a ne zato, ker
bi se čez čas uskladila, ampak bolj zato, ker iste sorte ptiči skupaj letijo. Biologi temu pravijo izbirno parjenje.
Skupina politologov je v računalniški simulaciji ameriške
družbe uporabila podatke o izbirah iz osemdesetih let. V simulaciji so upoštevali , da je politična usmeritev deloma podedovana lastnost. Ko so zagnali program, je že v prvih petih
generacijah krivulja levih in desnih pokazala velik odklon. V
naslednjih 10 generacijah je razlika postala le še bolj izrazita,
dokler ni naposled dosegla ravnotežja. V tistem trenutku, se
je delež ekstremistov s 4,5 povečal na 11,2 odstotka, medtem
ko je delež zmernežev padel za 17 odstotkov. Ali z drugimi
besedami, iste sorte ptiči so vzgojili bolj polariziran narod.
Ta počasni ples ideološkega izbiranja in razmnoževanja je
že v polnem zagonu in zelo verjetno veliko pripomore k tej
nezaslišani politični polarizaciji. Ko se je ta delitev v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še poglobila, je le četrtina
volivcev izbrala predsednika in zakonodajalca iz različnih
strank. Do leta 2012 je delež volivcev, ki delijo svoj glas, strmo
upadel na 11 odstotkov. Polarizacija v predstavniškem domu
pa je dosegla celo rekordne vrednosti, saj le-te presegajo
rekord, dosežen po ameriški državljanski vojni v 19. stoletju.
Vseeno pa lahko tudi v teh turobnih dognanjih še najdemo
prostor za optimizem. Naša ideološka pozicija namreč ni
zapečatena. Genetske razlike so vir razhajanj v politični usmeritvi posameznikov le v približno polovici primerov, vsa
ostala lahko pripišemo vplivu okolice. To pa je razlog, zakaj
je nedvomno mogoče preseči tisto, kar nas razdvaja. Prvi koraki morajo biti tako usmerjeni v razumevanje naše politične
narave, v razvijanje realističnih pričakovanj glede ideološke
raznolikosti in v obnavljanje naše predanosti pragmatizmu,
na škodo ideologij.
Kristina Pahor de Maiti
sxc.hu
EKSTRA
MAR '14
28
29
Glasbeno poletje
Čeprav se zima šele oblači v poletje, se glasbeni navdušenci prav gotovo
že ozirajo proti poletju, ki je za obiskovanje koncertov in predvsem festivalov
najprimernejše. Da bo odločanje o terminu in lokaciji koncertnega dopusta lažje,
smo poizvedeli, kateri festivali so v letošnjem poletju najzanimivejši za obisk.
Ker so najbolj obiskani in pričakovani evropski festivali, kot sta rockerska
Glastonbury in Werchter, metalski Wacken in elektronski Tommorowland, že
razprodani, se bomo osredotočili na tiste bližje in bolj dostopne tako finančno
kot lokacijsko.
InMusic Zagreb
23. – 25. junij, Jarun, Zagreb, Hrvaška
Zagrebški InMusic je tudi letos pripravil izjemno glasbeno
zasedbo. Po lanskih Arctic Monkeys bodo letos glavni oder
pretresali legendarni bostonski band Pixies, udarna blues
rock dvojica The Black Keys, ameriška zasedba MGMT,
škotski band The Fratellis in keltski punkerji iz Los Angelesa
Flogging Molly. Karta za tri festivalske dni stane 40 €, 20 € pa
boste odšteli še za kampiranje.
Exit
10. – 13. julij, Novi Sad, Srbija
Exit je lansko leto prejel prestižno nagrado za najboljši evropski festival, vsako leto pa seveda navduši tako z zasedbo
kot z ambientom. Letos celotna zasedba sicer še ni potrjena,
bodo pa zagotovo nastopili Rudimental, na petrovaradinsko
trdnjavo se bo povzpel tudi Skrillex, tam pa bodo tudi Disclosure. Obljubljajo pa še več imen. Karte za Exit se prodajajo za 58 €, za 68 € pa lahko obiščete Exitovo gostovanje na
obali Črne gore, ki bo od 15. do 17. julija.
Belgrade Calling
Beograd, Srbija
Lansko leto je bil festival zelo odmeven, saj so na njem
nastopili Green Day. Letošnjega datuma festivala še ne poznamo, prav tako še ni znana lokacija, po srbskih medijih pa
kroži informacija, da bo na festivalu skoraj zagotovo nastopil Billy Idol, ki se bo konec junija na koncertu ustavil tudi v
Ljubljani.
Sziget Festival
11. – 18. avgust, Budimpešta, Madžarska
Tudi letos sosedje Madžari pripravljajo izjemno močno
zasedbo, ki bo stresla oder enega največjih evropskih festivalov. Med nastopajočimi so že potrjeni Queens of the
Stone Age, Macklemore & Ryan Lewis, Placebo, The Prodigy,
Skrillex, Calvin Harris, Lily Allen, Bastille, Imagine Dragons in
drugi. Cene kart se za festival gibljejo od 50 € (dnevna karta)
pa do 209 € (sedem dni festivala z vključenim kampingom).
Rock Am Ring / Rock Im Park
Frauenfeld Openair
5. – 8. junij, Nürburgring / 6. – 9. junij, Nürnberg, Nemčija
10. – 12. julij, Frauenfeld, Švica
Dva izmed najbolj znanih rockerskih festivalov, ki potekata
skoraj vzporedno v Nemčiji, se tudi letos lahko pohvalita z izbrano zasedbo. Tudi tukaj bodo igrali Iron Maiden, Metallica
se bo ustavila s svojo »by request« turnejo, nastopili bodo
Kasabian in Kings of Leon, ene izmed glavnih skupin bodo
tudi Linkin Park, Queens of the Stone Age in The Offspring,
tu pa so še Nine Inch Nails, Slayer, Editors, Fall Out Boy in
drugi.
Največji švicarski odprti festival in tudi največji evropski hiphop festival letos praznuje jubilejno dvajseto ponovitev. In
kaj so Švicarji pripravili za ta jubilej? Po letu 2012 se na festival vrača Wih Khalifa, nastopili bodo še Immortal Technique,
Danny Brown, Youssoupha in Genetikk, glavne zveze festivala pa bosta Macklemore in Ryan Lewis. Seveda pa seznam
še ni dokončen.
Frequency Festival
13. – 16. avgust, St. Pölten, Avstrija
Še en zelo zanimiv avstrijski festival. Za razliko od Novarocka je nekoliko bolj splošen, saj na njem lahko slišite tudi
predstavnike drugih glasbenih zvrsti. Tako bosta že prvi dan
festivala oder zavzela Macklemore in Ryan Lewis, drugi dan
bodo glavni nastopajoči Queens of the Stone Age, Skrillex,
Placebo in punk rockerji Blink 182, nastopil pa bo tudi Fritz
Kalkbrenner, pa skupini Bastille in Biffy Clyro, slišali pa boste
lahko tudi Pendulum DJ Set.
Rototom Sunsplash
Ultra Europe
11. – 13. julij, Split, Hrvaška
Beatpatrol Festival
30. avgust, St. Pölten, Avstrija
V Wiesen bo letos tekom poletja zopet koncertiralo veliko
dobrih glasbenikov. Začenjajo že 11. junija, ko bodo igrali
Kings of Leon, kasneje pa bomo lahko videli in poslušali tudi
Jamesa Blunta, Parov Stelar, na tradicionalnem dogodku
Lovely Days, ki bo potekal 12. julija, pa bodo nastopili John
Fogerty, Nazareth, Chicago in Johnny Winter.
Poleg Frequency Festivala St. Pölten gosti tudi enodnevni
elektronski festival Beatpatrol. Lani so na festivalu nastopili
Steve Angelo, Steve Aoki in Hardwell, letos pa je trenutno
za nastop na festivalu potrjen samo Deadmau5. Ker je do
festivala še kar daleč, se lahko v prihodnje pričakuje še več
napovedi o nastopajočih. Trenutno lahko karte kupite za 59
€, redna cena pa bo 69 €.
Novarock
Volt Festival
od 11. junija naprej, Wiesen, Avstrija
Hrvati se poleg odličnega rockerskega festivala lahko pohvalijo tudi z enim najboljših hip-hop in reaggae festivalom,
kjer pa lahko slišite tudi druge zvoke. Letos bodo za zabavo
skrbeli Mr. Scruff, Fat Freddy's Drop, Madlip DJ Set, Dele Sosimi, Huey Morgan, Gold Panda in drugi. Mnogi ta hrvaški
festival opisujejo kot tistega, ki poteka v najlepšem okolju
in da ima izjemen ambient. Hrvaška obala očitno očara
mnogo ljudi.
Največji evropski reggae festival, ki je še nedolgo nazaj potekal v naši bližini, na vzhodu Italije, sedaj poteka v Španiji.
Festival pa še vedno privablja največja imena reggae glasbe,
saj mu v Evropi ni para. Nastopajoči žal še niso znani, prav
tako se še ne ve, kakšna bo cena vstopnic, verjetno pa se
bo gibala okoli cene, ki je bila lani in predlani (torej od 150 €
brez kampiranja v predprodaji do okoli 200 € s kampiranjem
v redni prodaji).
25. in 26. julij, Sonnegger See, Avstrija
Wiesen
17. – 21. julij, Tisno, Hrvaška
16. – 23. avgust, Castellon, Španija
Acoustic Lakeside
Med Avstrijci zelo priljubljen festival se vsako leto dogaja
na Koroškem blizu slovensko avstrijske meje, letošnje poletje ne bo nobena izjema. Konec julija bodo tam oder zavzeli The Fratellis, med glavnimi nastopajočimi pa bodo tudi
Maximo Park, Frank Turner, William Fitzsimmons, Lucy Rose
in The Elwins. Vstopnica skupaj s kampiranjem stane 52 €.
Soundwave Festival
13. – 15. junij, Nickelsdorf, Avstrija
2. – 5. julij, Sopron, Madžarska
Novarock, eden najbolj opevanih festivalov za ljubitelje
nekoliko trših ritmov, tudi letos za deseto obletnico festivala
pripravlja izjemno glasbeno poslastico. Nosilca festivala sta
dva angleška benda, ki sta v sedemdesetih opredelila pojem heavy metal, Iron Maiden in ponovno združeni Black
Sabbath. Nastopali bodo še The Prodigy, Volbeat, Avenged
Sevenfold, Soundgarden, Slayer, The Offspring, Mando Diao,
Sunrise Avenue in Dropkick Murphys.
Madžari poleg Szigeta premorejo še en udaren glasbeni
festival. Volt sicer poteka že v začetku poletja, zato je glede
nastopajočih že kar veliko znanega. Letošnji dobitnik Oskarja
za stransko moško vlogo Jared Leto bo nastopil s svojo skupino Thirty Seconds to Mars, nastopile bodo skupine MGMT,
Volbeat, Foals, Bring Me The Horizon, Sunrise Avenue in You
Me At Six, za elektronske ritme bo skrbel Steve Aoki, v bolj
pop vode pa vas bo popeljala švedska dvojica Icona Pop.
Elektronski festival Ultra se je lansko leto premierno iz Miamija razširil v Evropo, organizatorji pa so izbrali Split za
najprimernejšo lokacijo, kjer bo festival potekal tudi letos.
Obiskovalce bodo zabavali najbolj znani ustvarjalci elektronske scene. Glavni nastopajoči za letošnje poletje so Afrojack,
Armin Van Buuren, Carl Cox, David Guetta, Hardwell in
Tiësto, seveda pa bodo poleg njih nastopili še mnogi drugi.
Vstopnice za festival stanejo 129 €.
Roskilde
29. junij – 6. julij, Roskilde, Danska
Pojdimo za konec še malo bolj na sever. Roskilde je že od
nekdaj znan kot eden izmed najboljših rock festivalov v Evropi. Letos jih sicer marsikdo prekaša, a vseeno imajo svoj
sloves. Letošnji glavni bend je Arctic Monkeys, igrali pa bodo
še Damon Albarn, Deerhunter, Interpol, Kasabian in drugi.
Vstopnice za festival so dostopne za okoli 1900 DKK, torej
za približno 250 €.
Luka Stare
Matic Zorman
HENGAUT
MAR '14
30
31
MORILEC
Zabavni umori med prijatelji
Zadnje čase je med mladimi Slovenci vse bolj priljubljeno igranje družabnih
iger s prijatelji. Vedno bolj se zavedamo, da družabne igre niso le Monopoly in
Človek ne jezi se, ampak še marsikaj drugega in da vsakdo, ki jih igra, ni mozoljav devičnik srednjih let, ki živi pri mami. Vseeno pa jih ne poznamo dovolj
in neka mera nezaupanja v takšno aktivnost ostaja. Ne bojte se! Zapik vam bo
namreč pomagal. Dobrodošli v Hengautu!
Hengaut je nova rubrika, v kateri vam bomo predstavljali različne družabne igre, s katerimi si lahko krajšate čas in bolje spoznate
svoje prijatelje. Vsak Hengaut bo vseboval opis najmanj ene takšne igre – danes, ko se recenzij lotevamo prvič, boste denimo
spoznali dve – navedene pa bodo tudi pozitivne in morebitne negativne strani igre, na koncu pa po naši oceni sledi končna sodba,
da boste lažje ugotovili, če je igra sploh primerna za na vašo mizo/računalnik ali ne. Igre bomo ocenili z oceno od 0 do 5, kjer je 5
seveda najboljša ocena, 0 pa najslabša. Da bomo izgledali pametnejši, bomo uporabili celo decimalke.
Tokrat vam bomo predstavil dve zanimivi igri, za kateri ne bo treba trošiti denarja. Izbral sem ju, ker sem ju v zadnjem času kar nekajkrat organiziral in od udeležencev dobil izredno pozitivne odzive. Igri, ki ju bom tokrat predstavil sta Mafija (za nekatere znana
tudi kot volkodlak) in Morilec (znan tudi kot assassin). Igri sta si v tematiki podobni, obenem pa se v podrobnostih v marsičem
razlikujeta.
MAFIJA
Mafijo lahko igramo na dva načina – v živo ali preko spleta (preverite recimo www.mafiascum.net). Jaz se bom raje osredotočil
na igranje v živo. V igri mafije spoznamo ljubko vasico, polno
prijetnih ljudi. Pa je res tako? Niti ne. Slaba tretjina igralcev so
namreč mafijci, ki želijo pobiti vse ostale vaščane. Jejhata! Toda
vaščani niso le trop ovac, ki čaka na zakol – proti mafijcem se
borijo tako, da vsak dan debatirajo, kdo bi lahko bil »gnilo jajce«, in na koncu dneva nekoga linčajo. Če mafija uspe pobiti
vaščane, zmaga mafija – če vaščani uspejo pred tem na vislice
spraviti vse nepridiprave, zmaga vas. Pri tem sovaščanom pomagajo zdravnik, ki lahko prepreči umor, policist, ki odkriva nepridiprave in če ste avanturisti še kdo. Eden izmed sodelujočih
mora biti vodja igre in takrat v njej ne sodeluje.
PLUSI:
Mafija je odlična igra, da se s prijatelji
bolje spoznate, prav pa pride tudi
takrat, ko se vas nabere več in se
ne želite vsi sklanjati nad mizo. Z
navadnim kompletom igralnih kart
lahko zlahka izžrebate vloge (seveda
prej določite, katero vlogo pomeni
katera karta), v kolikor nimate kart pa
prideta prav tudi list papirja in svinčnik.
Omogoča tudi veliko kreativnosti, saj
lahko bolj izkušeni dodajate različne
vloge. Dober nabor jih je že na spletu,
lahko pa tudi preizkusite kaj povsem
svojega. Časovno je ravno prav
zahtevna, saj ena igra povprečno traja
med 10 in 30 minut, se je pa zlepa ne
naveličaš in jo lahko igraš tudi več ur
zapored. Sam sem imel recimo najdaljši
maraton dolg približno 6 ur.
Igra poteka v dveh fazah, ki se izmenjujeta, dokler nekdo ne
zmaga. V dnevni fazi vsi še živi igralci debatirajo, kdo bi lahko bil mafijec in se na koncu dneva z glasovanjem odločijo,
koga bodo linčali. V nočni fazi pa igralci mižijo, en za drugim
pa se prebujajo vloge s posebnimi močmi. Najprej vsi mafijci, ki izberejo svojo žrtev, nato zdravnik, ki se odloči, koga bo
rešil in nazadnje policist, ki nekoga preveri, ali je mafijec ali ne.
Pomembno je, da čez dan sodelujejo vsi, kar pomeni, da lahko mafijci vplivajo na to, koga se na koncu dneva linča – in
to tako s svojimi glasovi kot tudi z argumentiranjem. Gre torej
za boj med informirano manjšino in neinformirano večino. Za
podrobnejša navodila pobrskajte po Wikipediji, geslo: Mafia
(party game).
MINUSI:
Za normalno igro mora družba šteti
najmanj 8 ljudi. Eden bo namreč
vodil igro, z manj kot 7 igralci pa zelo
težko odigraš normalno partijo. Poleg
tega morajo biti vsi za, ker lahko
ljudje, ki se jim ne da igrati, pokvarijo
izkušnjo za vse sodelujoče. Vsak krog
tudi nekdo počiva, ker mora voditi
igro, čeprav je to manjši minus, kot
izgleda na prvi pogled – zanimivo
je namreč od daleč opazovati, kako
funkcionirajo ostali, kadar igrajo.
Mešanje mafije in alkohola prav tako
ni preveč dobra ideja, ker opiti igralci
zelo hitro postanejo ljudje, ki jim ni
več do igre.
SODBA:
Mafija je zelo zanimiva družabna
igra, ki se jo sicer lahko igraš relativno
redko, saj zahteva precej veliko
družbo, ki je pripravljena igrati, ampak
se čakanje splača. Je dovolj zahtevna,
da lahko testiraš svoje strateško
in taktično razmišljanje, zmožnost
laganja in hkrati dovolj lahkotna,
da odigraš partijo ali dve bolj tako,
za sprotitev, če se ti ne da preveč
razmišljati. Samo možnosti zmage se
takrat pač zmanjšajo.
Ocena:
4,7
Priporo~am!
Morilec je igra, ki traja dlje. Ponavadi več dni, tednov,
včasih celo mesecev. Je igra, ki je primerna za ljudi iz istih
krogov; službe, šole in podobno. Zelo je recimo popularna
v študentskih kampusih. Princip je preprost – vsak igralec
dobi svojo tarčo, ki jo mora eliminirati, hkrati pa je tarča
nekomu drugemu. Ko svojo tarčo uspešno odstraniš iz igre,
takoj dobiš novo tarčo, ta pa je seveda tarča tvoje prejšnje
tarče. Igralci so tako razvrščeni v krog, ki se z vsako eliminacijo krči, dokler v igri ne ostane le en igralec.
Kako lahko »ubiješ« svojo tarčo je odvisno od pravil, ki se
od organizatorja do organizatorja lahko precej razlikujejo. Priporočam, da tudi za ta pravila malce pobrskate po
spletu. Na Wikipediji vam pomaga geslo: Assassin (game).
Najpogosteje se udeleženci pobijajo z uporabo bele lateks
rokavice; ko se tarče dotakneš z roko, oblečeno v njo, je
tarča umrla. Obstajajo variacije – vodne pištolice, storži kot
granate ... Poleg tega lahko omejite, kako se sme ubijati. Jaz
recimo preferiram umore brez prič – v kolikor kdo vidi ali
sliši umor, ta ne velja. To naredi stvar bolj zanimivo, obenem
pa zelo poveže skupnost, ker nenadoma nihče več noče biti
sam. Še če sta v sobi le dva je stvar tvegana, ker nikoli ne
veš, kdo je tvoj morilec.
PLUSI:
Super igra za kolektive, ki se družijo
zaradi neke druge dejavnosti. Pri
igralcih povzroči (ponavadi še v
zdravih mejah) paranojo, obenem
pa tudi prebudi žilico za lov. Vsak
igralec je namreč hkrati plenilec in
plen; in težko je ugotoviti, kdo te
lovi. Napetost konstantno narašča,
najbolje pa je, kadar igralci ne vedo,
kdo vse sploh igra, ker so na ta
način sumljivi vsi. Priporočam tudi,
da igralci ne vedo, koliko jih še igra.
Tako bodo namreč vseskozi v negotovosti, če nista z njihovo žrtvijo že
zadnja preživela in pravzaprav lovita
drug drugega. Število udeležencev
je poljubno – potreben je nekdo, ki
igro vodi, in vsaj dva morilca. Seveda
pa bo igra boljša, če bo udeležencev
več.
MINUSI:
Igra ponavadi traja dolgo. Zelo
dolgo. Lahko je tudi presneto
naporna za organizatorja, ki mora
slediti, kdo je že izločen in kdo
ne, dodeljevati nove tarče in tako
naprej. Ponavadi je potrebna
kar excel tabela, v kateri sledimo
napredku, morda pa celo kar
kakšna skica ustvarjenega kroga,
kjer ven črtamo padle borce. Zelo
pogosto se tudi zgodijo kakšni
prepiri glede tega, ali je bil umor
legalen ali ne. Je vendarle obstajala priča? Se je morilec žrtve
res dotaknil ali ne? To so pogosta
vprašanja, njihova razrešitev pa je
v rokah organizatorja.
SODBA:
Morilec je zagotovo igra, ki jo
moraš preizkusiti vsaj enkrat v
življenju, ker pač ni podobna večini
drugih iger. Osnovna razlika je, da
je dosti bolj življenjska; v namiznih
igrah se za svoj lik nikoli ne bojiš na
ta način kot tu, ker si v morilcu svoj
lik pravzaprav ti sam. Z vidika igralcev je to čudovita izkušnja, z vidika
organizatorja pa je lahko precej
utrujajoča. Če se ti ponudi prilika,
da v igri sodeluješ kot igralec, ti to
toplo priporočam. Če razmišljaš o
tem, da bi takšno igro organiziral
sam, pa ti to svetujem le v primeru,
če si urejen človek z mirnimi živci.
Ocena:
3,8
To sta torej igri Mafija in Morilec. Prvi Hengaut smo posvetili igrama, za kateri potrebujete le prijatelje, ki so pripravljeni
igrati, naslednjič pa se verjetno lotimo kakšne namiznice. Dotlej pa veliko užitka ob zaigranem pobijanju prijateljev.
Matjaž Peklaj
Nejc Balantič
KULTURŠOK
MAR '14
32
33
Dežela tisoč in ene zgodbe
Z izredno bogato zgodovino, dihjemajočo naravo in mnogimi naravnimi bogastvi Iran ponuja vse, kar bi si še tako zahteven popotnik lahko zaželel. Klimatski
pasovi so primerni za vsakogar: na severozahodu gre za kontinentalno klimo,
ki prehaja proti jugovzhodu preko mediteranske v polpuščavsko in puščavsko.
Islamska republika Iran je s svojimi zavidljivimi 1.648.195 kvadratnimi kilometri
18. največja država na svetu. Letošnjo zimo sva se tako s fantom odpravila v to
pravljično deželo.
Ljudje so izrazito gostoljubni ter dobrosrčni. Večkrat so naju
popolni neznanci povabili k sebi domov. Nekateri na kosilo,
večerjo, drugi so nama ponujali prenočišče, tretji so nama
kar na avtobusu ali na ulici ponudili hrano in čaj. Ko sem
neki mladi punci pohvalila torbico, mi jo je nemudoma dala.
Neznanka na avtobusu mi je podarila uhane ter naju nahranila. Majhna punčka mi je iz svoje zakladnice nakita, ki ji
zagotovo pomeni ogromno, podarila Hello Kitty prstan ter
svetlikajočo se elastiko za čop. Gostoljubnost, ki ne pozna
meja. Najbolj sva se razveselila povabil na obroke, saj sva
kmalu spoznala, da je iranska hrana božanska in to še posebej tista, ki jo Iranke pripravijo na domačem štedilniku, ujete
med štirimi stenami.
Shiraz
Teheran
Teheran je prestolnica in obenem največje mesto, ki se je
v zadnjih nekaj desetletjih drastično povečalo. V zadnjih
šestdesetih letih je iz 1,5 milijonskega mesta močno napredovalo; danes mesto z okolico šteje kar 14 milijonov
prebivalcev. Zgodovinski del mesta je na jugu, mesto pa
se je širilo na sever. Danes je razlika med jugom in severom
ogromna. Jug mesta je reven, severni del pa bogat. V času
mojega prvega obiska je bilo na jugo hladno in suho vreme,
na severu pa zelo mrzlo vreme s snežnim metežem in debelo snežno odejo na cestah. Kaotičen promet je tisto, kar
zahodnjaku da vedeti, da njegovo življenje v Iranu visi na
nitki vsakič, ko se usede v avto ali se odloči prečkati cesto.
Prečkanje ceste je prva lekcija, ki ti jo ponudi v poduk Islamska republika. Ko ugotoviš, da nihče izmed voznikov na
osempasovni cesti ne misli ustaviti ali vsaj upočasniti avtomobila, ko greš čez cesto, si že v strahu, da sploh živ prideš
preko cestišča. Vendar mi je kljub nekajtedenski praksi
prečkanja vseh mogočih prometnic, vključno z avtocestami,
predstavljalo velik izziv vse do zadnjega dne.
nimi prebivalci, z avti, katerih rezervoar napolniš za pičlih 6
€ ter moškimi, ki z začudenjem pogledujejo vame, saj sem
drugačna. Na severu je, po pričevanju enaindvajsetletnice
iz premožne družine, težko najti fanta oziroma moža, saj
po njeni oceni vsi samo popivajo in lenarijo cele dni. Nenavadno za državo, kjer alkohola ni mogoče kupiti nikjer. Nikjer.
Na družinski večerji pri dekletu doma, med štirimi stenami,
pa smo uživali iransko pivo. Slabo pivo zvarjeno v Islamski
republiki Iran z 12% deležem alkohola. Oče se je napil, hčerka
pa mi je izdala, da je veliko njenih sošolcev odvisnih od kokaina in da imajo nekaj rednih uživalcev marihuane. Medtem
mi je na prenosniku kazala slike s potovanja v Istanbul in
Gruzijo, kjer je žurala vsak večer v najkrajši in najbolj oprijeti
obleki, kar sem jih kdaj videla ter se nacejala z legalnim alkoholom in kadila dražje cigarete kot doma. Družina po vzoru
zahodnjaških. Oče je gledal televizijo. Mati je odšla od doma
na pevske vaje. Sin je bil zatopljen v svoj pametni telefon,
hčerka pa mi je s ponosom pokazala steklenico turškega
piva, ki ga je hrabro prešvercala mimo Iranskih carinikov.
Mnogi turisti se hitro odpravijo naprej, saj je Teheran izrazito
brez duše v primerjavi z ostalimi iranskimi mesti. Še hribi,
ki jih je moč videti na obrobju skoraj vsakega mesta, redko
pokukajo na plano izza zavese smoga, ki se vije okoli mesta.
Kasneje sem spoznala, da je zgodba na jugu mesta popolnoma drugačna. Prijazen in razgledan receptor in hkrati
lastnik hotela na jugu se je vljudno pogovarjal z menoj in
imela sem občutek, da me ima za enakovredno kljub temu,
da sem ženska. Globoko v sebi sem mu bila neizmerno
hvaležna za občutek enakovrednosti, ki mi ga je s svojimi
kretnjami subtilno izražal. Ko sva se poslavljala, sem mu podala roko. Tik pred tem se je rokoval z mojim fantom. Moje
roke ni sprejel. Nasmehnil se je in odšel.
Na severu ženske nosijo svoje naglavne rute kot obvezen
modni dodatek. Skoraj polovico las na sprednjem delu
glave svobodno razkazujejo vsem moškim in ženskam, ki
jim prekrižajo pot na bazarju, ulici ali metroju. In teh ni malo.
Ljudi je namreč povsod preveč. Mesto je prenasičeno z last-
Vodna pipa in čaj, to je moška stvar. Čaj kot nacionalna
pijača se pije povsod: doma, na ulici, v službi, na toaleti itd.
V čajnici pa čaj pijejo le moški, ženskam je vstop namreč
strogo prepovedan. Bil je mrzel februarski dan, ko sva si s
fantom zaželela pobega s hladnega bazarja v toplo čajnico.
Zavrnjena sva bila trikrat, saj bi bil moj vstop nesprejemljiv.
Srečala sva domačina, ki živi v ZDA in potemtakem tekoče
govori angleško. Napotil naju je v posebno čajnico, kamor
je vstop dovoljen tudi ženskam. Imela sva srečo. Plačujejo
namreč mastne podkupnine.
so oblečeni v dolge bele obleke z dolgimi rokavi, na glavi pa
nosijo belo čepico, ki jih ščiti pred močnimi sončnimi žarki.
Preko celega leta je namreč sonce močno in temperature
visoke.
Deček star 3 leta se z očetom ribičem brezskrbno odpravi na
delo. Skupaj plujeta po morju in opazujeta ribe. Tudi on bo
nekoč mornar s svojim lastnim čolnom. Hčerka, ki je stara 6
let, še nikoli ni bila na čolnu. Vsak dan skrbno pomaga svoji
materi pri hišnih opravilih. Tudi ona se bo nekoč poročila in
bila vzor dobre žene.
Imela sem posebno čast. Z moškimi sem namreč odšla na
potepanje po otoku. Bilo je nepozabno. Hčerka in žena sta
ostali doma, s tremi moškimi pa smo se stiskali na sprednjih sedežih starega kombija. Hodili smo po neodkritih
poteh otoka in se s svetilkami podali raziskovat eno izmed
solnih jam. Iranci so bili stalno v skrbeh za mojo varnost,
saj sem seveda bolj nesposobna ali ranljiva, interpretacijo
prepuščam vam. Na poti domov smo se ustavili v trgovini
in kupili brezalkoholno pivo, ki ni imelo okusa po pivu. Tako
smo uspešno zaključili moško dopoldne. Doma pa nas je že
čakalo odlično kosilo ter hčerkica, ki se je resnično razveselila očetovega prihoda. Kljub temu, da smo bili 2 uri prepozni,
smo kosili skupaj. Žena ni izkazovala navdušenja nad tujci, ki
prihajajo v njeno hišo. Njenemu možu pa je to v neznansko
veselje. Tako bodo tujci prihajali še naprej.
Shiraz je puščavsko mesto, ki je obvezna postojanka za
vsakega turista, saj se nahaja v neposredni bližini Perzepolisa. Samo mesto pa je polno starodavnih palač z lepimi vrtovi
in ima enega najlepših bazarjev v celem Iranu. Perzepolis je
danes v ruševinah. Zgrajen je bil v 6. stoletju pred Kristusom.
Jasno je predstavljal moč dinastije Ahemenidov kot ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva. Turistična
vodička po Perzepolisu je zgodbo razlagala le meni, saj si je
mojega sopotnika bala pogledati v oči. Ob slikanju z nama
se je morala postaviti zraven mene. Obnašala bi se družbeno
nesprejemljivo, če bi na fotografiji stala zraven moškega, ki
ni njen mož, brat ali oče.
Večkrat so mi ženske povedale, da sem prelepa. Imam
namreč zelo svetlo polt, svetlejše lase in tipične evropejske
obrazne poteze. Evropejci smo ideal lepote. Veliko Irancev
mastno plača za lepotno operacijo nosu. Mnogi imajo
namreč grbast nos, ki si ga dajo operirat. Operacije nosu so
popularne tako med ženskami kot tudi moškimi.
Otok Qeshm
Otok Qeshm je en najlepših in najbolj unikatnih otokov na
svetu. Leži v Perzijskem zalivu. Velik del otoka je geografsko
zaščiten kot Geopark. Na otoku se nahaja najdaljši sistem solnih jam, izjemno čudovita in nadzemsko nenavadna dolina
Chah Kooh ter dihjemajoča dolina zvezd. Kultura na otoku
in v Bandar Abbasu pa se zelo razlikuje od preostale iranske
kulture. Ženske so ovite v živobarvne vzorčaste rute pod katerimi nosijo hlače, ki imajo okoli gležnjev zlato-bleščeče pasove. Najverjetneje s tem kažejo svoje imetje oziroma imetje
svoje družine. Starejše ženske si obraz zakrivajo s posebnimi
maskami, ki jih ščitijo pred pogledi moških. Nekateri moški
Na otoku je resnično enostavno štopati. Vstavi se skoraj
vsak avto, ki pelje mimo. Vendar me je štop prej navdajal z
žalostjo kot z navdušenjem. Vsi moški, ki so nama ustavili, so
se pogovarjali skoraj izključno s fantom. Z mano niso govorili, saj sem ženska. Bilo je, kot da ne bi obstajala.
Kljub temu, da je odnos do žensk izrazito drugačen kot na
zahodu in sem bila ob prihodu na evropsko celino srečna,
ker so se tudi moški z menoj pogovarjali normalno, je Iran
dežela, ki še ohranja svojo kulturo. Posledično je tisti kraj pod
soncem, ki te vedno znova šokira, preseneti in napolni z raziskovalskim navdušenjem. Potovanje, kjer resnično doživiš
utrip popolnoma drugačnega življenjskega stila, je tisto, ki
nekaj velja, saj ti da marsikaj.
Barbara Zupanc
Peter Zabret
ZAPIKOV FUTR
MAR '14
34
35
Miške
Palčke
Pri nas so znane kot miške, ponekod pa kot fritule, majhne in načeloma okrogle, sladke in hitro narejene. Testu lahko dodate naribano jabolko, rozine prepojene z rumom ali pa kaj drugega. Oblikovanje
mišk v približno okroglo obliko potrebuje nekaj vaje, prav tako se jih da hitro preveč ocvreti, kar lahko
vidite na vizualnem primeru mojih mišk. Ko je enkrat olje dovolj vroče in imate kakšno rundo mišk za
sabo, malce znižajte temperaturo. Če so malo pretemne, pa nič hudega. Še vseeno bodo hitro pošle.
Spodnji recept naj bi bil dovolj za približno tri do štiri ljudi z najrazličnejšimi apetiti.
V mojem primeru so to palčke s pršutom, z malo domišljije pa so lahko to palčke s slanino, sirove palčke,
palčke s sezamovi semeni in tako naprej. Iz 275 gramov testa nastane približno 16-18 palčk, odvisno
koliko sestavin poizkusite dati v eno palčko. Iz izkušenj lahko rečem, da je kljub temu, da je mikavno
uporabiti čimveč okusnih reči, ki gredo fino skupaj, je tu manj zares več, sploh če vam gre za vizualno
estetske palčke, ki vam jih ni sram ponuditi obiskom. Sama priprava je nezahtevna in hitra, kakršno je
potem tudi samo zaužitje palčk.
Sestavine:
Sestavine:
1 mali lonček jogurta
1 čajna žlička ruma
Listnato testo
Parmezan
1 jajce
10 žlic moke
Pršut ali slanina
Origano
½ vrečke pecilnega praška
2 žlici sladkorja
Gorčica
Jajce za premaz
½ vrečke vaniljinega sladkorja
1 ščepec soli
Ponudimo jih s sladkorjem za posipanje, dobre pa so tudi z Nutelo.
Navodila:
Vse sestavine dobro premešamo. Če deluje masa preveč tekoča,
dodamo še nekaj moke, tako da je gosto. V fritezi ali primerni
posodi segrejemo olje. Olja mora biti dovolj, da miške v njem
plavajo.
Ko je olje dovolj vroče pomočimo vanj čajno žličko in nato z
njo zajemamo testo za miške, ki jih zlatorumeno ocvremo. Za
začetek poizkusimo samo eno miško in če se obrne sama od
sebe, ko je na eni strani zapečena, veš, da je testo dobro.
Pripravimo si posodo, v katero damo papirnato brisačko, da
popivna odvečno olje. Tja nato prenesemo pečene miške in še
tople posipamo z mletim sladkorjem.
Možni dodatki: sezamova semena, sir
Navodila:
Prvi korak je odvisen od tega kakšno listnato testo imate. V
primeru, da imate zamrznjeno listnato testo v kosu, ga odstranite
iz zmrzovalnika nekaj ur preden nameravate pripraviti palčke. Ko
se testo odtali, ga na pomokani površini razvaljajte na debelino
približno 0,5 centimetra. V primeru, da si radi prikrajšate tovrstno
mučenje in ste si kupili že razvaljano listnato testo, ki jih najdete
v hladilnikih trgovine in ne zamrzovalnikih, pa le tega samo
vzamite iz embalaže in razvijte. V tem primeru ne potrebujete
pomokane površine, saj je testo zavito v papir, ki vam bo deloval
za podlago.
Testo nato premažete z gorčico in razporedite trakove pršuta ali
slanine tako, da je med posameznimi trakovi kakšen centimeter
ali dva prostora. Trakovi prekajene slanine so ponavadi ožji
kot pršut, ki sem ga zaradi tega razloga prepognila na pol. V
primeru, da boste sami storili prav tako, se pripravite na to, da
vam bo nekaj palčk razneslo, sploh če boste poizkusili dodati še
tanke kvadre sira. Pomnite sicer, da bo sama palčka bolj okusna,
saj bo pršut res prišel do izraza, sir pa raje naribajte.
Naslednji korak je prav tako odvisen od tega ali želite imeti
nenormalno dolge palčke ali pa prijetno kratke, kot se za
prigrizek spodobi. Tako sledi rezanje testa podolgem in počez,
da ločite posamezne trakove pršuta in ga tudi prepolovite.
Sledi zavijanje palčk, pri katerem si lahko pomagate s sliko.
Najprej prepognite testo na pol, ga primite na obeh koncih s
palcem in kazalcem, nato pa na vsakem koncu zavrtite v drugo
smer. Morala bi nastati spiralna palčka, vendar se ne sekirajte
preveč, če ne bo vizualno popolna. Na koncu vam jo tako ali
tako zna raznesti.
Palčke nato lahko prenesete na peki papir na plitvem pekaču.
Jajce stepite in z njim premažite palčke. Nato jih posujte z
origanom ali pa z mešanico začimb za pice in parmezanom.
Lahko seveda uporabite sezamova semena, nariban sir ali pa kaj
drugega.
Palčke pecite na 200°C približno 15 minut in poizkusite počakati
vsaj minuto, preden se jih lotite. Pazite predvsem, če so polnjene
s sirom. Dober tek!
&
Urša Bajželj
RECENZIJE
KULT(UR)NO
MAR '14
36
37
Pearl Jam – Lightning Bolt
TV serija: Shameless
Skupine Pearl Jam vsekakor ni potrebno natančneje predstavljati. Njeni
dosežki v svetu glasbe, odlično sprejeti studijski albumi, izjemno zvest krog
oboževalcev in razprodani koncerti govorijo sami zase. Tudi dejstvo, da jih
skupaj s skupinama Nirvana in Alice In Chains uvrščajo v sveto trojico grungea, ni zanemarljivo.
V nič kaj ugledni soseski Chicaga živi Frank Gallagher. Alkoholik, odvisnik od
drog, oportunist. Mož z radikalnimi mnenji o političnih in družbenih zadevah,
ki rad izigrava državo in ljudi okoli sebe. Frank je sin, brat in mož. Frank je
tudi oče šestih otrok, ki se vzgajajo kar sami.
Izjemen občutek za melodiko in odlična besedila frontmana in
tekstopisca Eddieja Vedderja so jih pripeljala do veličine, ki jo
v glasbenem svetu uživajo danes. Do lanskega leta so
izdali že devet studijskih albumov, ki so dali mnogo
odličnih pesmi, oktobra lani pa je napočil čas za
izdajo že desetega albuma. Lightning Bolt je
nastajal že od leta 2011, intenzivno pa so se
člani skupine snemanju posvetili v začetku
lanskega leta.
Album prinaša nekoliko trši rockerski zvok kot
njegov predhodnih Backspacer in zdi se, da se je
skupina spet vrnila h koreninam svojega zvoka iz
začetka devetdesetih let. Tudi kritiki so najnovejši
izdelek izredno dobro sprejeli. Album prinaša dvanajst
novih avtorskih pesmi. Avtor vseh besedil je že prej omenjeni Eddie Vedder, glasbo pa so ustvarjali prav vsi člani skupine.
In ustvarili uravnotežen mozaik močnih rockerskih komadov in
izrednih balad, kakršne so vedno znali napisati.
Tako govorita tudi prva dva singla z albuma, ki sta bila izdana že
pred uradno predstavitvijo. Prvi Mind Your Manners kar nekoliko
preseneti z agresivnimi kitarami in prav takim Vedderjevim glasom, po drugi strani pa nadaljujejo s pesmijo Sirens, ki še enkrat bolje poudari Vedderjev
občutek za petje nekoliko mirnejših komadov.
Med mirnejšimi pesmimi najdemo tudi Swallowed Whole, Future Days in Sleeping By Myself,
kjer Eddie uporabi tudi svoj ukulele, ki mu
seveda nikoli ni bil tuj, saj je z njim posnel
že samostojni album. Med tršimi komadi poleg singla Mind Your Manners še najbolj izstopa
naslovna Lightning Bolt, slaba pa ni niti My Father's
Son.
Lahko rečemo, da album ne prinaša nič novega, a fantje
vsekakor delajo tisto, kar znajo najbolje. In to jim dobro uspeva.
Luka Stare
Klub zdravja Dallas (Dallas Buyers Club)
Biografska drama izpod rok kanadskega režiserja Jean-Marca Valléeja je od
premiernega predvajanje v novembru prejela vrsto pozitivnih kritik, nominacij
in nagrad.
Film nas popelje v Teksas v osemdesetih letih, v čas, ko je bil
AIDS prvič prepoznan kot bolezen in HIV kot povzročitelj. Znano
je, da je bilo takrat mnogo zmotnih prepričanj o tem, kako pride
do okužbe z boleznijo, kar je pripomoglo k stigmi okoli obolelih. Z znanjem o tem in o samem kraju dogajanja,
je zato primarni odnos protagonista Rona Woodroofa (Matthew McConaughey) in njegovih
prijateljev do bolezni skorajda pričakovan. Ron
je tako sprva skrajno nesimpatičen homofobni električar, ki potem, ko je obveščen, da
je okužen z virusom HIV, izgubi vse prijatelje
in je izločen iz družbe. Med bojem z boleznijo
se njegov odnos spremeni, k čemur pripomore tudi prijateljstvo z Rayonom (Jared Leto),
HIV-pozitivno transseksualno žensko, in nasveti
zdravnice Eve Saks (Jennifer Garner).
Takrat v ZDA pravzaprav še ni bilo primernih zdravil, s katerimi bi
se simptomi okužbe lajšali, a Ron odkrije, da so v drugih državah
po svetu že odkrili mešanico zdravil, ki obolelim pomaga. Ron se
zato odloči, da zadevo prime v svoje roke in tako na iznajdljivo
zvite načine prične tihotapiti v ZDA še neodobrena zdravila in
z njimi oskrbuje obolele ljudi, do katerih je še pred kratkim čutil največji odpor. Ustanovi Klub zdravja Dallas,
katerega člani plačajo le članarino in nato zastonj
prejmejo potrebna zdravila.
Kljub kar nekaj razlikam z realno zgodbo, se
film lepo prenese iz resničnih dogodkov na
platno ter z odlično igro in režijo še vedno
zajame bistvo. Film je res vreden ogleda in
pozitivne kritike niso nobeno presenečenje.
Na letošnjih Oskarjih je Klub zdravja Dallas od
šestih nominacij na koncu pobral kar tri nagrade,
med drugimi za najboljšega glavnega in najboljšega
stranskega igralca.
Urša Bajželj
Fiona (Emmy Rossum) je najstarejša izmed Gallagharjevega tropa in bolj kot sestra, predstavlja ostalim nekakšno nadomestno
mamo - njihova jih je zaradi psiholoških težav namreč
zapustila. Lip (Jeremy Allen White) je genij in
odličnjak, bistroumnost pa mu predvsem pomaga pri kreativnem preživetju v getu – s
tovornjakom za sladoled v parku prodaja
marihuano in krade avtomobile. Ian (Cameron Monaghan), ki si želi v vojsko, pomaga
prispevati v družinski proračun z delom v lokalni trgovini, obenem pa spi s svojim šefom.
Prikupna in dobrosrčna Debbie (Emma Kenney) zbira denar za dobre namene, ki ga potem
prinese domov, obenem pa doma vodi tudi vrtec.
Carl (Ethan Cutkosky) je nekoliko skrivnosten, rad
pobija živali in se pretepa. Najmlajši, komaj nekajletni
Liam (Brennan Kane Johnson, Blake Alexander Johnson)
še ne kaže nobenih posebnih značajskih lastnosti, njegov edini
»problem« je, da je temnopolt. Tako mati Monica kot oče Frank
(William H. Macy) sta namreč belopolta, zato Frank upravičeno
sumi, da mali Liam sploh ni njegov.
Serija na tragikomičen način prikazuje, kako se otroci
trudijo preživeti v getu, medtem ko jim njihov
oče krade težko prislužen denar in zapravlja za
pijačo in droge. Kljub nadvse tragični situaciji,
v kateri se nahaja družina Gallagher, je serija
polna komičnih situacij. Tako na primer v prvi
sezoni otroci pomagajo Franku, ki se znajde
v težavah, s tem da ga omamijo in uprizorijo
njegov pogreb.
Trenutno teče že četrta sezona, skozi leta pa
lahko spremljamo, kako otroci odraščajo in
kako se spreminjajo njihove značajske lastnosti.
Liki so odlični, raznovrstni in večplastni, zgodba pa
se občasno razpleta na precej nekonvencionalen način, ki
gledalcu nepričakovano priskuti marsikaterega izmed likov. Peta
sezona je že potrjena.
Petra Ajdovec
Vitomil Zupan: Levitan
Letošnje leto je na literarnem področju največ pozornosti požel Vitomil Zupan. 2014 je namreč 100. obletnica njegovega rojstva. Zupan je v prvi vrsti
izjemen pisec, tako pesnik kot pisatelj, s knjigami in literaturo je bil globoko
povezan vse od otroštva (ko je bil še fantek mu je zgodbe pravil sam Ivan
Cankar). Vseeno pa ne moremo prezreti dejstva, da je njegovo persono večno
ovijal tudi plašč škandala. Že kot najstnik je v objestni igri ruske rulete ustrelil
prijatelja, kasneje odpotoval, bil mornar, boksar, partizan …
Obdobje partizanščine je opisal v romanu Menuet za kitaro, ki
detajlno prikaže vso bedo in nesmisel vojskovanja kot takega.
Manjvrednost bojevanja. Levitan pa je avtobiografsko delo iz leta
1982, ki opisuje prestajanje zaporniške kazni, ki je Vitomila
Zupana doletela po vojni. Neke opite noči so po telefonskem klicu naznanili, da je Tito odstopil. Šlo je
za potegavščino, ki so jo z Dušanom Pirjevcem
in Jožetom Brejcem v pijani omami izvedli v
sistemu, ki ni dovoljeval takšnih spodrsljajev.
Takrat se je začelo na Zupana zvračati cel kup
obtožb o nemoralnosti, seksualni izprijenosti,
perverznosti, psihopatiji. Obsojen je na bil na
15 let, ki so mu jih po pritožbi zvišali na 18,
dejansko pa je odsedel celih 5 krivičnih let po
kaznilnicah Slovenije. »Imel sem uradno priznana
štiri leta boja zoper okupacijo. Po vojni sem sicer kritiziral in zbijal vice, dovtipno prenarejal imena politikov
in ustanov, pisal satirične stihe, ki sem jih bral po kavarnah, javno in na glas, a vsa moja družba so bili sami stari partizani, medvojni ilegalci in ljudje, ki so se vrnili iz nemških koncentracijskih taborišč.«
Izjemno natančno popiše vsa razmišljanja, dejanska dogajanja,
majhne, vsakdanje nesmisle zaporniškega življenja in jih barva
s suhim, pikrim humorjem. Pripoveduje o vsakdanji lakoti in
strahu, kdaj ga bodo dali na zanko, ker da naj bi bilo zanj
škoda naboja. Vrača se tudi v pretekle slike, ki so predvsem seksualne fantazije oz. spomini, kar je zanj
specifična odrešitev, saj pravi: »Erotoman prevara
celo smrt samo!«
Zupan kljub kontroverznosti desadovskega
pridiha, kar kritiška peresa prerada postavljajo v ospredje, ostaja neizpodbitni velikan
slovenske literature. Njegova literatura nosi
izjemno globoko zgodovinsko-faktografsko
pričevanje, ki nas uči o tem, da drug drugemu
nikoli več ne smemo biti rabelj. »Ljudstva jetnikov
žive tako, da so ure dolge, leta pa minejo kot bi prhnila
mimo.« Veličina pisateljskega zamaha tako za seboj
pušča večne klasike.
Manja Gatalo
HUMOR(L)IST
TEST
MAR '14
38
39
Včasih iz preprostega dolgočasja, drugič pa samo zaradi odlaganja obveznosti, se kar ne moremo odtrgati izza računalnika in brskanja po širnem svetovnem spletu. Nič drugačna nista niti Zapikovca Rok in Nejc, ki bosta v rubriki
HUMOR(L)IST vsakič izbrala nekaj najbolj zabavnih utrinkov, ki so jima tako ali
drugače prekrižali klike na računalniški miški. Pri tem jima bo družbo delal tudi
razmišljujoči črv Niko, ki se s svojim mnenjem vedno nekako znajde v skicah
stripa.
Smesn a dejstva:
i za
Pa m et n i n a ivsvljete nje:
pa m et n o z
oje punce!
odločitvam sv
Ne smej se
tev.
či
ed teh odlo
Ti si ena izm
dem, s
lju
ov s kartami
Ne kaži trik
r.
ke
š po
katerimi igra
vzemi
k res nikoli ne
pa
am
i,
Nikol
ti.
paval hkra
odvajal in us
Vecna vprasa nja:
Ko na vrečki s pasje hrane piše:
“Nov, izpopolnjen okus!!!” Ali to
dejansko nekdo poizkusi?
Zakaj nam sonce posvetli lase,
ampak potemni kožo?
Zakaj v časopisu nikoli ne piše:
“Vedeževalka zadela na loteriji."
Na olimpijskih igrah na Švedskem leta 1912 je maratonec odnehal
sredi teka in se vrnil domov v rodno Japonsko, ne da bi obvestil
pristojne organe. Na Švedskem je bil 50 let razglašen za pogrešano
osebo. Leta 1966 so ga povabili nazaj, da dokonča maraton.
Njegov čas tako znaša: 54 let, 8 mesecev, 6 dni, 5 ur, 32 minut in
20.379 sekund.
V Franciji je prepovedano prašiča poimenovati Napoleon.
Fraza »mother in law« je sestavljena iz istih črk kot »woman Hitler«
Z zaletavanjem z glavo v zid, pokuriš 150 kalorij na uro.
Sa le:
o luč na vse ostale.
99% pravnikov meče slab
od njiju zgrudi. Ker
, ko se kar naenkrat eden
lovu
Dva lovca sta zunaj na
in pokliče 112.
fon
tele
me
vza
o
hitr
c
gi love
ne diha in se ne odziva, dru
:
Ves paničen pove v telefon
m?” Operator
lj je mrtev, kaj naj naredi
ate
prij
j
mo
je
da
mi,
se
i
“Zd
prej se prepričajte,
Naj
m.
aga
pom
sim, lahko
odgovori: “Pomirite se pro
strel. Lovec se spet
liši
zas
o
sekundi tišini se nat
da je res mrtev.” Po nekaj
''V redu, kaj pa sedaj?”
oglasi na telefon in reče:
su in gledata sošolca, ki
za šport sedita na avtobu
Dva študenta Fakultete
no pogleda drugega:
ože
zgr
n
avtobusom. Ede
je zamudil in sedaj teče za
“Glej kakšen piflar!”
«
»Mami kaj je to ljubica?
il, ko boš velik!«
dob
boš
jo
en
»Če boš prid
«
»Kaj pa, če ne bom priden?
ko!«
veli
il
dob
»Potem jih boš
Kako nadležen si?
1. Kako prikličeš svojega prijatelja?
a) Kličeš ga na dve minuti, dokler se
končno ne oglasi.
b) S tekstovnim sporočilom opremljenim s
smajlijem.
c) Pišeš mu na zid, da bo o tvojih namerah
obveščeno tudi virtualno občestvo.
d) S trkanjem na njegova vhodna vrata.
3. Tvoja prva asociacija na besedo starši je:
2. V razredu...
a) ... tiho gledaš skozi okno in opazuješ
dežne kaplje.
b) ... si poznan tudi kot stroj za štose.
c) ... te ni, kadar slutiš, da bi znal biti žrtev
ustnega preverjanja.
d) ... se najraje pogovarjaš in pregovarjaš z
učitelji.
a) Avto, šipe dol, do konca naglas, veter v
laseh.
a)Denar.
b)Družina.
c)Nadloga.
d) Nujno zlo.
4. Kako poslušaš glasbo?
b) iPod, slušalke, diskretna glasnost.
c) Soba, veliki zvočniki, agresivni ritmi,
vseeno mi je za sestro, ki se uči v
sosednji sobi.
d) Petek zvečer, lokalni diskač, srce zabave.
Točkovnik
a
b
c
d
1
2
3
4
4
1
3
1
1
2
4
2
2
4
2
3
3
3
1
4
Rezultati:
4 – 6 točk: Kje sploh si?
Težko bi bil komu nadležen, ko pa te ljudje komaj opazijo. Tiho opazuješ dogajanje okoli sebe, medtem pa dnevi bežijo mimo.
Osvobodi se nevidnega oklepa in spregovori! Ni ti treba komentirati vsake najmanjše podrobnosti, a na vsake toliko pa le izrazi
svoje mnenje in deli svoje izkušnje z drugimi. Nič ne de, če se boš zato kdaj zapletel v prepir – nekje moraš vendarle sprostiti
negativno energijo. Pa brez pretiravanja!
7 – 9 točk: Ljubljenec občinstva
Čestitamo! Sodeč po rezultatih ankete spadaš med nenadležen del prebivalstva. Povabljen si na vsako zabavo, ljudje te z
nasmehom pozdravljajo na šolskih hodnikih in se smejejo tvojim hudomušnim domislicam. A pomni, na svetu nisi zato, da bi
igral dvornega norčka vesoljnemu stvarstvu. Stoj za svojimi prepričanji, četudi te bo zato kdo oklical za manj prijetno osebo.
Vsem tako ali tako ne moreš ugajati.
10 – 13 točk: Vsiljiv po potrebi
Vseeno ti je, kaj si kdo misli o tebi. Ko nekaj hočeš, si boš to tudi izboril pa četudi za ceno grdih pogledov ljudi okoli sebe. Prav je,
da se postaviš zase, življenje je nazadnje večna borba za obstoj, a vsake toliko časa pomisli malo na ljudi okoli sebe in na njihove
potrebe. Priporočamo vijuganje med lastnimi željami in potrebami drugih. Nenazadnje, vsega ne moraš doseči sam in takrat ti
bo pomoč drugih še kako prišla prav.
Nejc Blaznik in Rok Škrlep
RaK
14 – 16 točk: Na svetu nisi sam, a s takim odnosom boš kmalu!
Nočemo biti ostri, a prav tako ti nočemo lagati. Nisi prijetna oseba. Pravzaprav si izjemno nepriljubljena in nadležna oseba, ki ji je
mar le za lasten obstoj. Če še imaš kaj prijateljev, se počasi začni poslavljati od njih, kajti s takim odnosom te bodo kmalu zapustili.
Vdihni, še je čas, da se spremeniš! Stišaj glasbo, pomij posodo, nauči se snov in se prikaži v razredu, spoštuj mnenja drugih in
sčasoma bo tudi tebe kdo povabil na rojstnodnevno zabavo.
KRIŽANKA
ZA LUNO
MAR '14
40
41
Nagradna križanka
Rešitev križanke iz januarske številke je bila: LEDENA SVEČA. Glavno nagrado; knjigo Teči
ali umreti avtorja Kiliana Jorneta in klubsko majico, si je s pravilno rešitvijo priborila Ana
Lah. Tolažilni nagradi, majici KŠK-ja, pa bosta prejeli Tjaša Kalan in Žan Šter. Nagrajenci
bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve marčevske križanke nam pošljite do 10. aprila preko
obrazca na www.zapik.si.
SESTAVILA
MATEJA
PEKOVSKO
PECIVO Z
MAKOM
LEOPARDU
PODOBNA
DIVJA
MAČKA
MOŠKO
IME
GORA V
HIMALAJI
ZAPIK
NAČIN
OBLAČENJA
HITER
TEK
GRŠKI
MITOLOŠKI
REČNI BOG
LENNONOVA
VDOVA
PRITOK SAVE
V KRANJU
MERA ZA
RITEM
ZEMELJSKI
REKA NA
PLAZ
NOVI GVINEJI SREDSTVO ZA
Bik
Čas je, da se ustaviš in narediš kratko refleksijo
na svoje početje. Kaj si v preteklosti naredili
tako, da bi to želeli spremeniti, kaj v tvojem
življenju te navdaja z negotovostjo in slabo
voljo, kdo so ljudje, ki so pravi prijatelji oziroma
zaupniki in kdo so tisti, ki niso iskreni v odnosu
do tebe? In potem počisti z vso nesnago, ki
te omejuje. Ko smo ravno pri nesnagi: čas je,
da pobrišeš prah z zgornje police oziroma
vrha omare v svoji sobi in v roke vzameš tisto
čudežno stvar, ki se ji reče sesalnik.
Lev
Služba, ki jo vztrajno iščeš, bo pokukala na
plano konec pomladi oziroma začetek poletja.
Kdor išče, ta najde. Vmes si ne zamori pomladi
s težkimi mislimi o ekonomski krizi in vladi
Alenke Bratušek, ampak raje pridi v kondicijo,
da si boš všeč v kopalkah. Napočil pa je čas,
da odpreš svojo omaro in iz nje odstraniš vsa
oblačila, ki jih nisi nosil že vsaj 2 leti. Nato pojdi
na sprehod do bližnjega zabojnika HUMANA in
pomagal boš sebi kot tudi drugim.
Dvojčka
Pomlad ti prinaša nove simpatije in nova
poznanstva nasprotnega spola. Opogumi se
in pokaži, da te privlači. Ne bo ti žal. Morda se
bosta stiskala v tvoji postelji, ko staršev ne bo
doma, prej kot si misliš. Opogumi se, naredi
prvi korak in se prepusti toku. Preden pa pride
do stiskanja v postelji, pa je čas, da po dveh
letih zamenjaš posteljnino. Dan za zmenek:
28. marec
Devica
Pomlad je čas, da svojemu partnerju prineseš
šopek rož, ki si jih nabral na bližnjem travniku.
Malega šopka belih zvončkov, rumenih
trobentic in še ostalih tisočero travniških cvetic
se bo razveselil bolj kot si sploh lahko zamisliš.
Trud, ki si ga vložil v nabiranje, bo zagotovo
poplačan. Pred tabo je eno izmed najbolj
romantičnih obdobij življenja. Prepusti se
zanosu in ne pozabi na zaščito.
GIZDALIN,
DOMIŠLJAVEC
13. IN 10.
ČRKA ABC
SL. JEZIKOSL.
JANEZ
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
URARSKA
DELAVNICA
PRIVRŽENEC
DEMOKRACIJE
MESTO NA
POLJSKEM,
OB REKI SAN
Tehtnica
RIBIŠKA
MREŽA
REKA V
NEMČIJI
SPODNJI DEL
POSODE
NAJSTAREJŠA
KAMENA DOBA
ENOCELIČNA
PRAŽIVAL,
MENJAČICA
MALA DAMA
NEKD. SL.
ROKOM. JASNA
POLOŽAJ
TELESA V
JOGI
VELEPOSLANIŠTVO
ANTON
NANUT
PRVOTNI KLADA ZA SEPREBIVALEC KANJE DRV
APENIN.
AFRIŠKA
POLOTOKA
DRŽAVA
Pomlad, ki je pred tabo, bo bolj kot s soncem
napolnjena s predihanim knjižničnim zrakom.
Kup knjig, ki ti ne bo dal spati, te bo popolnoma
izžel. Vendar ni vse tako črno, kot se zdi na prvi
pogled. Trdo delo bo poplačano z zavidljivimi
rezultati. Pomlad pa se bo počasi prevesila v
nepozabno poletje. Dan za oddih: 4. april
Škorpijon
Tekanje po bližnjih travnikih in poljih bo
preraslo v nekaj več. Kupi si nove tekaške čevlje,
ki naj imajo dovolj prostora pred palcem,
da nova obsesija ne bo pustila negativnih
posledic na tvojem telesu. Vse žurke, na katere
nisi prepričan, da se ti jih da obiskati, bodo tako
zelo nore, da jih ne smeš zamuditi. Ne bodi len,
saj si še mlad. Boš imel še dovolj časa za počitek
v penziji.
Strelec
Čeprav si bil slaba pustna maska, najljubša hrana
nima več takega okusa kot nekdaj, prijatelji te
ne razumejo in že 3 mesece ne moreš podreti
lastnega rekorda pri spletni igrici, se bodo stvari
marca obrnile na bolje. Morda boš to dojel šele
aprila, ampak verjemi mi. Saturn in Venera bosta
po 1000300 letih pod kotom 33,8 stopinj in to bo
bistveno vplivalo na strelce. Dan za prenažiranje:
1. april
NEKDANJI
ZAGREBŠKI
TEDNIK
PRIJETEN
VONJ
KARAMBOL,
TRČENJE
LASTNIK,
KDOR KAJ
IMA
NEKDANJI
FRANCOSKI
KOMIK
JACQUES
Splezaj na drevo in zajodlaj iz dna srca.
Glavobol, slaba volja in resignacija oziroma
depresivne misli, ki so ti zamorile zimsko
obdobje, bodo nemudoma izginile. Pa naj si
sosedje mislijo, kar želijo. Potem odtoči pod
drevesom in še enkrat splezaj nanj in zarjuj iz
dna duše. Ob tem si govori, da ti je popolnoma
vseeno, kaj si kdorkoli misli o tebi. Nato splezaj
dol in: »Stop being sad and be awesome instead.«
SLAVNOSTNA
OBLAČILA
OMRTVIČENJE
NEKDANJA
ITALIJANSKA
IGRALKA
ELEONORA
Po uspešnem izpitnem obdobju se spodobi,
da v pomlad zakorakaš še bolj samozavesten
in z dvignjeno glavo. Si uspešen, inteligenten
in sposoben. Razmisli, kako bi želel preživeti
prvomajske praznike in si splaniraj počitnice, ki
si jih želiš doživeti že dolgo časa. Tvoj srečen
dan: 26. marec
Rak
ŽIVAL, KI
DAJE VOLNO
SLADKA
RAZVADA
VZKLIK NA
BIKOBORBAH
PENTLJA PRI
PLETENJU
ZAPIK
ČUSTVEN
ČLOVEK
IVAN
MINATTI
AM. IGRALEC
DIESEL
STROKOVNJAK ZA
KEMIJO
ZAPIK
VELIKA
SOLMIZAZAČETNICA,
CIJSKI ZLOG
INICIALKA
Oven
ČRTOMIR
(KRAJŠE)
POVRŠINSKA
MERA
Kozorog
ENAKI
ČRKI
DEKLICA IZ
»ČUDEŽNE
DEŽELE«
ARABSKA
ABECEDA, KI
SO JO UPORABLJALI V BIH
SLADKA
ŽGANA
PIJAČA
ŽENSKA, KI
SE UKVARJA
S TKANJEM
KRAJ PRI
ZADRU
BRANKO
LIKAR
ZAPIK
Marec ti bo poleg kolokvijev in dela za faks,
naklonil veliko užitkov. Zveza bo cvetela,
denarja bo dovolj in noči bodo dolge. Uživaj
maksimalno. Uresniči vse svoje plane za prosti
čas in ne prepusti se lenobi. Preseneti svojega
partnerja na prav poseben način in poskrbi, da
te pomladi ne bo nikoli pozabil. Dan za šport:
30. marec
Vodnar
Odpravi se na popotovanje po svetu. Pusti
šolo, faks, punco, fanta, družino, treninge,
probleme, stvari, ki te ne izpolnjujejo in te
držijo v kletki. Odloči se in pojdi. Preživel boš
najbolj zanimivo, odštekano in polno leto
svojega življenja. Morda se zaposliš, se ustališ,
najdeš ženo ali moža, stakneš HIV ali umreš v
podmornici. Življenje je nepredvidljiva stvar in
to je njegov največji čar.
Ribi
Čas je, da se ozreš po svoji sobi in končno
odlepiš poster Jana Plestenjaka, Pussycat
Dolls in Mirne Reynolds. Svoje zavese s Spidermanom lahko vržeš v koš za smeti. Odraščaš
namreč, če še nisi opazil. Pojdi v drogerijo in
si kupi prve britvice. Pobrij si brado, da ne boš
naokoli hodil kot gozdni mož. Skrajšaj čas, ki ga
preživiš doma ob nabijanju računalniških igric.
Dan za druženje: 5. april
Agata
Petar Stojanović
42
http://foto.ksk.si
KONCERTNI NAPOVEDNIK
Neno Belan in Fiumens
20. marec, Cvetličarna
15 €
Srečna mladina in Chiki Liki
tu-a
21. marec, Trainstation Squat
5€
Toy (psihadelični rock)
24. marec, Kino Šiška
12 €
The Ministry of Wolves (pop
rock)
26. marec, Kino Šiška
12 €
Vlado Kreslin
Aerosmith & Guns N' Roses
Tribute
29. marec, Cvetličarna
18 €
Blood Red Shoes (alternativni
rock)
1. april, Kino Šiška
10 €
múm (Islandija, elektro-rock)
2. april, Kino Šiška
12 €
God Is An Astronaut
8. april, Kino Šiška
16 €
Comeback Kid (punk rock)
11. april, Kino Šiška
20 €
Jinx – 20 let
11. april, Cvetličarna
18 €
MAR '14
43
FOTOGALERIJA
Don Mentony Band in B.A.K.S.
12. april, Bazen Kranj
predprodaja 4 € (člani KŠK, M Servis), 5 €
nečlani, 6 € na dan dogodka
B nejc balantič; H miha horvat; Š ksaver šinkar; Ž žiga žužek
Nina Badrić in Massimo Savić
18. april, Cvetličarna
18 €
Laibach
Queens of the Stone Age
Amon Amarth (melodic death metal)
4. maj, Kino Šiška
25 €
Laibach
16. maj, Križanke
20 € (akcijska cena), nato 25 €
B
Športna rekreacija –badminton
H
Tehnološki večeri
Š
Pustni utrinek Kluba študentov Kranj
B
Predstava Psihoza 4.48
Ž
Koncert Turisas
Gogol Bordello (gypsy punk)
3. junij, Cvetličarna
22 € (prvih 100 vstopnic), nato 25 €
Joške V'n
28. marec, Bazen Kranj
Vlado Kreslin
29. marec, Kino Sora, Škofja Loka
15 €
FOTOGALERIJA
Severina
Parni Valjak
Elvis Jackson
Pearl Jam
The Black Keys
Billy Idol
Queens of the Stone Age
9. junij, Križanke
35 €
Noč v Bitnjah (Severina, Parni
Valjak, Vlado Kreslin, Elvis Jackson,
Zaklonišče prepeva)
20. in 21. junij, Bitnje pri Kranju
prve karte 19 €, nato višja cena
H
Kuharska delavnica – Kuhinja Sredozemlja
B
Športna rekreacija – športno plezanje
Pearl Jam
22. junij, Trst
od 80 € naprej
InMusic Festival (The Black Keys,
MGMT, Pixies, Flogging Molly, The
Fratellis)
23. – 25. junij, Jarun, Zagreb
40 € karta, 60 € karta + kampiranje
H
Ustvarjalne delavnice – izdelava pustnih mask
Billy Idol
24. junij, Hala Tivoli
39 – 44 €
Flogging Molly
25. junij, Letni vrt Gale Hale,
Metelkova Mesto
27 €
Š
Predavanje: Zgodovina iz kozarca - vino
Š
Žled v Postojni