prevajalskih storitvah - Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev
Dnevnik dan 8. 3. 2012 ura 13.53 Dnevnik ponedeljek, 5. marca 2012 prevajalske storitve vsi sejmi sveta Vedno znova se pri razpisih pojavlja vrsta pomanjkljivosti Z Majdo Dobravc, direktorico Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti, v sklopu katere deluje tudi Združenje prevajalskih podjetij, smo govorili o že leta težavnih vprašanjih na področju prevajalstva. Med drugim o javnih razpisih, ki so po mnenju mnogih neurejeni. seči precejšen napredek. Vendar pa brez usposobljenosti, dobrega poznavanja stroke in tudi sprejemanja odgovornosti za rezultate sprememb ne bo. To področje bo lahko bolje urejeno šele, ko bodo zaposleni v javnem sektorju, ki pripravljajo razpise, bolj in bolje usposobljeni za to delo, hkrati pa bodo imeli možnost, da pridobijo specifično strokovno znanje od zunaj. Dejansko pa imajo za to zelo omejene možnosti; pri zniževanju stroškov v javnem sektorju se žal pogosto reže na napačnem koncu. Dejstvo je, da vseh potrebnih znanj in tudi izkušenj večini javnih naročnikov manjka. Brez tega pa boljših rezultatov v javnem naročanju – tako v smislu kakovosti kot tudi stroškovne učinkovitosti projektov – ne bo mogoče doseči. e leta se govori, da je treba urediti zakonodajo na podroèju prevajalstva. Kaj je najbolj teavno in ali je e narejen kaken korak naprej? Posebne zakonodaje, ki bi urejala zgolj področje prevajalstva, ni, saj ta dejavnost ni posebej regulirana. Prevajalska podjetja – kot vsa druga – zavezuje vrsta zakonskih aktov, uredb ipd., ki na splošno urejajo poslovanje in obveznosti podjetij. Evropska direktiva o storitvah v skladu s politiko proste konkurence ne dovoljuje omejevanja poslovanja v posameznih dejavnostih, ampak prav nasprotno. To, kar si predstavljamo pod »urediti zakonodajo na področju prevajalstva«, ni povsem enoznačno – v veliki meri je odvisno od tega, v kakšni vlogi v sami dejavnosti in posledično v procesu prevajanja smo. Prevajalci, ki nastopajo v vlogi nosilca poklicne kategorije, si prizadevajo za zaščito prevajalskega poklica na način, da se vzpostavi obvezen sistem preverjanja znanja oz. certificiranja. Za prevajalska podjetja pa sta glavni problem netransparentnost in distorzija trga zaradi poplave ponudnikov, ki ponujajo storitve po izjemno nizkih cenah in ki seveda ne morejo zagotoviti niti minimalnih kakovostnih standardov. Zato se taki ponudniki pogosto skrivajo za raznimi kvaziznamkami, logotipi ipd. na spletnih straneh ali zgolj mobilnimi številkami, iz katerih ni mogoče enostavno identificirati ponudnika. Problem je tudi področje javnega naročanja prevajalskih storitev, ker v večini primerov z nekritično uporabo kriterija najnižje cene distorzijo trga še povečuje. Veèja konkurenca na trgu prevajalskih storitev seveda vpliva v smeri pritiska na cene Odgovor na vprašanje, kako je mogoče ustrezno in v skladu s pravili EU, ki nas seveda zavezujejo, urediti stanje po zakonski plati, ni tako enostaven, kot se morda zdi na prvi pogled. Zato pa je vsekakor na mestu in celo nujno spodbujati dobro prakso in prepoznati pomen delovanja asociacij, ki si prizadevajo za strokovno, kakovostno in temu primerno plačano delo. Le to namreč zagotavlja tudi stalni strokovni in tehnološki razvoj ponudnikov, da lahko ustrezno opravljajo tudi najbolj zahtevna naročila. Kodeksi profesionalnega delovanja, standardi in podobna pravila, ki so jim podjetja zavezana, vsekakor prispevajo k pozitivni diferenciaciji ponudnikov na trgu. Tudi javni razpisi so neurejeni. Kaj bi bilo treba storiti? Pri javnih razpisih se že leta vrtimo v začaranem krogu. Žal – razen redkih izjem – znova in znova slej ko prej pristanemo na kriteriju najnižje cene, ki je včasih nekoliko zavit v celofan ali pa omiljen z dodatkom bolj kakovostnih meril, ki pa niso dovolj strokovno opredeljena, da bi lahko zdržala številne pritiske, ki se seveda ob razpisih pojavljajo. Še posebno je skrb zbujajoče dejstvo, da se tudi »najnižje cene« poskuša v nadaljevanju postopka še dodatno zniževati. Vedno znova se pri razpisih pojavlja vrsta pomanjkljivosti, nejasnosti, napak in drugih težav. Veliko je govora o odpravi administrativnih bremen in prav na področju javnega naročanja je mogoče do- barva CYMK stran 15 Poudariti je treba, da se je tudi struktura povpraševanja – pri tem mislim predvsem na strokovno in tudi tehnološko zahtevnost, celovitost projektov, obseg posameznih naročil in pogosto zelo kratke roke oziroma visoko stopnjo nujnosti – v zadnjih letih precej spremenila. Temu ustrezno se je seveda spreminjala, prilagajala in razvijala tudi ponudba. Zahtevnejša in kompleksnejša storitev pa ne more biti cenena in je ni mogoče ponujati kot izdelke na razprodaji. Kakovostni ponudniki prevajalskih storitev morajo – tako kot druga podjetja, če želijo obstati na vse bolj konkurenčnih trgih – nenehno vlagati v svoj razvoj, v svoje zaposlene in sodelavce, promocijo in še kaj. Primerjava teh in tako imenovanih nizkocenovnih ponudnikov tipa »zakaj bi drugod za prevajanje plačevali 50 odstotkov več, kot vam ponujamo mi« je zato v vseh pogledih nesmiselna in številni naročniki to vsakodnevno spoznavajo na lastni koži in za slab prevod potem pogosto plačajo še enkrat »normalno ceno« pri kakovostnem ponudniku. tematska priloga oglasnega trenja 15 Nekaj nasvetov Petra Skvarča iz prevajalske agencije Julija nam je poslala nekaj nasvetov za naročnike prevajalskih storitev. Kako naroèniku zagotoviti kakovost? Naročnikom je treba zagotoviti najkakovostnejše prevode, zato je treba v projekte vključiti prevajalce z vsega sveta. Na takšen način lahko prevode prilagodimo okolju, v katerem se bodo ti uporabljali. Če se želi naročnik, denimo, pojaviti na kitajskem trgu, mu priskrbimo ustreznega prevajalca, ki izvira iz omenjenega okolja in hkrati najbolje pozna naročnikovo področje. Z vsakim naročnikom je najbolje ostati v tesnem stiku skozi celoten proces prevajanja in tudi po njem. Dobro je tudi ugotoviti, kaj bi z besedilom rad dosegel, komu je njegovo besedilo namenjeno in kaj želi z njim povedati. Na takšen način mu lahko zagotovimo le najboljši prevod. Kako pomembna je za naroènike odzivnost? Za obsežnejše projekte je povezava več strokovno podkovanih prevajalcev skorajda nujna, hkrati pa seveda prevajalsko podjetje poskrbi za ustreznost in usklajenost besedila. Naročnika želimo tako predvsem razbremeniti in mu, ko gre na primer za podjetja, omogočiti najkakovostnejše pozicioniranje na tujem trgu. Kaj je kljuèno za dober prevod? Naročniki potrebujejo prevode za najrazličnejše namene – življenjepise, povzetke nalog, predstavitve podjetij ali, denimo, sodno overjene prevode. Dobri prevodi so tisti, ki so brez slovničnih, slogovnih, tipkarskih in drugih napak ter hkrati ostajajo čim bolj podobni izvirnemu besedilu. Toda treba se je zavedati, da prevajanje ne pomeni zgolj iskanja ustreznih izrazov v drugem jeziku. Prevajanje vključuje tudi kulturne raznolikosti okolja, v katerem se bo prevod uporabljal. V ta namen v proces prevajanja oziroma lektoriranja vključujemo tudi t. i. naravne govorce, ki poznajo zakonitosti okolja in lahko prevod temu prilagodijo. S tem se znebimo vseh morebitnih nejasnosti v prevodu in naročniku ponudimo najkakovostnejšo storitev. Prva direktiva o veèjem poenotenju v EU na podroèju pravosodja Evropska komisija je oktobra 2010 sprejela direktivo 2010/64/EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. Rok za njen prenos v nacionalne zakonodaje je oktober 2013. Direktiva je na neki način nadgradnja določb evropske konvencije o človekovih pravicah, ki že ureja pravico do prevajanja in tolmačenja v sodnih postopkih. Za laje navezovanje stikov V pomoč pri pripravah na prenos direktive je evropska komisija leta 2009 ustanovila združenje EULITA, ki mu predseduje Liese Katschinka. Za Dnevnik je poslala naslednjo izjavo: »EULITA, Evropsko združenje pravnih tolmačev in prevajalcev, je novembra 2011 organiziralo prvo iz niza regionalnih delavnic za pospešitev izvajanja direktive EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih – TRAFUT – izobraževanje za prihodnost – v Ljubljani, Slovenija. Oddelek za prevajalstvo Univerze v Ljubljani, ki je trenutno edini pridruženi član EULITE iz Slovenije, je aktivno pomagal EULITI pri organizaciji zelo uspešnega dogodka. Eden pomembnih rezultatov novembrske delavnice je, da je Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) decembra 2011 ustanovilo sekcijo sodnih tolmačev, v katero je včlanjenih že več kot 80 slovenskih sodnih tolmačev. To bo zagotovo omogočilo lažje vzpostavljanje stikov med sodnimi tolmači in predstav- niki slovenskih ministrstev za pravosodje in notranje zadeve. Ti stiki so bistveni za učinkovit prenos direktive EU v slovensko nacionalno zakonodajo. Le z dobrim sodelovanjem med vsemi nosilci interesov na področju pravosodja, tj. državnimi uradniki, sodniki, tožilci, odvetniki, predstavniki policije in sodnimi tolmači ter prevajalci, Naroènikom ne sme biti vseeno, kdo zanje prevaja Èeprav v Drutvu znanstvenih in tehnikih prevajalcev Slovenije (DZTPS) e vedno verjamejo, da je edina prava in uèinkovita reitev zakonodaja, ki bo regulirala poklic strokovnih prevajalcev, menijo, da je bil e skrajni èas, da se naredi loènico med umarskim in kvalificiranim prevajanjem, saj se za prevajalca zares ne more samooklicati prav vsakdo. Uvedli so licence, kot objektivno merilo in potrdilo strokovne usposobljenosti. Licenca priznava imetniku usposobljenost za strokovno prevajanje za doloèen(e) jezik(e), ni pa nadomestilo za manjkajoèo izobrazbo. Zanjo se lahko potegujejo tudi neèlani DZTPS. Pravilnik in vse ostalo je objavljeno na spletnih straneh http://www.dztps.si. Prevajalci, ki imajo V. stopnjo izobrazbe, lahko za licenco zaprosijo samo e do oktobra 2012. Prve licence so bile e podeljene in v pripravi je objava seznama imetnikov licenc na spletnih straneh DZTPS. je mogoče doseči cilj direktive EU, ki je zagotoviti dober dostop do pravnega varstva osebam, ki ne govorijo slovenščine, uradnega jezika na sodiščih. Dodaten uspeh omenjenega sodelovanja bi morali biti ukrepi osnovnega in nadaljnjega izobraževanja za sodne tolmače in prevajalce, pa tudi za preostale udeležence (sodnike, odvetnike, tožilce). Izobraževanje vseh sodelujočih v sodnih postopkih bo pripomoglo k učinkovitejšemu sporazumevanju s pomočjo tolmačev in k večji učinkovitosti pri vodenju zadev na sodiščih.« Veèina samozaposlenih se teko izobrauje Zvezdana M. Kompara, članica predsedstva SST DZTPS, odgovorna za stike z javnostmi, pa nam je še pojasnila: »Slovenija sicer že izpolnjuje številne zahteve direktive, saj ima pri ministrstvu za pravosodje vzpostavljen register sodnih tolmačev in program izobraževanja, preverjanja znanja in imenovanja sodnih tolmačev. Maja 2011 je bil zaradi nje spremenjen zakon o sodiščih, januarja 2012 pa sprejeta novela pravilnika o sodnih tolmačih. Novi za- konodajni okvir zavezuje sodne tolmače k stalnemu strokovnemu izpolnjevanju in obnavljanju licence na pet let. Sekcija sodnih tolmačev DZTPS, ki že 51 let kot edino društvo v Sloveniji formalno in dejansko združuje ne samo znanstvene in tehniške prevajalce, ampak tudi sodne tolmače, bo zastopala interese svojih članov in skrbela za njihovo strokovno izobraževanje po dostopnih cenah. Na področju izobraževanja sodni tolmači delijo usodo prevajalcev in tolmačev za druga področja. Danes je večina samozaposlenih in v izjemno hudi konkurenci ter pod pritiskom zniževanja cen se le težko dodatno strokovno izpopolnjujejo, kar pa je za vzdrževanje kakovosti njihovega dela nujno. Sekcija sodnih tolmačev DZTPS bo svoje programe izobraževanja oblikovala z najširšim sodelovanjem vseh udeležencev in načrtuje sodelovanje z univerzami, sodišči, tožilstvom, odvetniki in notarji. Povezovala se bo s sorodnimi organizacijami v tujini, trenutno pa pripravlja vlogo za članstvo v EULITI.«
© Copyright 2024