1. No category

Bohinjske novice
GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XVIII 13. FEBRUAR 2015 ŠTEVILKA 2
LIP Bled utrjuje svojo pozicijo
v Evropi
Petra Lotrič Ogrin
LIP Bled se je kot največji slovenski izvoznik lesne industrije uspešno
predstavil na uveljavljenem svetovnem sejmu BAU v Münchnu. Po tem,
ko so konec leta 2014 prejeli tudi PEFC-certifikat za notranja vrata in
opažne plošče, so na sejmu predstavili številne novosti z obeh področij.
Predstavitev so nadgradili s sodelovanjem Zavoda za turizem Bled in
Javnega zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj ter tako poleg vrhunskih izdelkov prikazali tudi lepote in zanimivosti prostora, iz
katerega podjetje izhaja. Njihov skupni nastop je bil na sejmu odlično
sprejet.
Sejem BAU je največji svetovni sejem arhitekture, gradbeništva in
sistemov. Letos je na njem sodelovalo 2023 razstavljavcev, med njimi 10 slovenskih podjetij. »S prisotnostjo na tako priznanem sejmu
poizkušamo še dodatno utrditi našo pozicijo v Evropi. Predstavili smo
vse svoje novosti, na katere smo zelo ponosni. Prav tako smo moči
ponovno združili z Zavodoma za turizem z Bleda in iz Bohinja, s čimer
smo izpostavili tudi naše kraje in njihove znamenitosti. Medsebojno
povezovanje je dokaz, da lahko skupno sodelovanje prinaša odlične rezultate,« je po sejmu povedal direktor družbe LIP Bled Alojz Burja, ki
se že pripravlja na največji tovrstni slovenski sejem DOM v Ljubljani.
LIP Bled se je predstavil z novostmi na področju notranjih vrat, kjer
so najbolj ponosni na celoten program notranjih vrat iz površine slavonskega hrasta in hrast grča. Površine so namreč na voljo v kar devetih
različnih površinskih obdelavah, dodatna novost pa je površina krila
iz naravno staranega furnirja, ki obiskovalcem ponuja novo dimenzijo videza prostora. Prikazali so tudi celovit sistem opažnih plošč in
sistemov za gradbeništvo, kjer izstopa novo razvita plošča PREMIUM,
namenjena opaženju betonskih konstrukcij s posebnimi zahtevami za
vidni beton, ki za razliko od klasične opažne plošče da videz nevtralne
strukture .
V sodelovanju z obema turističnima zavodoma so predstavili še
ročno manufakturo Janeza Rozmana, ki je obiskovalcem delil podobe
Bleda in Bohinja, narejene s staro ročno tiskarno. ・
Popravek in opravičilo
Petra Lotrič Ogrin, odgovorna urednica
V januarski številki sem v članku o praznovanju 100. rojstnega dneva gospe Angele Hodnik pri citiranju gospe Minke Cvetek
napačno zapisala, da so med drugo svetovno vojno najmlajšo sestro
Rok
za oddajo
prispevkov
v februarju
Prodajnik LIP Bohinj Marjan Zalokar, direktor LIP Bled Alojz Burja in Klemen Langus,
direktor Turizma Bohinj. Foto: LIP Bled
gospe Hodnik ubili Nemci. Pravilno dejstvo je, da so jo ubili partizani.
Obema, gospe Hodnik in gospe Cvetek, se iskreno opravičujem za
zapisan napačen podatek. Gospe Hodnik, ker sem z napačno objavo
dregnila v staro rano in ker je morala zaradi tega več ljudem pojas­
njevati, da gre za napako. Gospe Cvetek pa, ker sem napačni podatek
zapisala, kot da so bile to njene lastne besede, in ker je morala tudi
ona zaradi tega pojasnjevati, da napaka ni njena. ・
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 27. februarja, na e-naslov bohinjske.
[email protected]. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE.
Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg
formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in
avtorja fotografije.
Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali
odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in
čas se vam najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo Bohinjskih novic
Naslednja številka izide v petek, 13. marca 2015.
2
ak tualno
Županov kotiček
Spoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!
Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park je na svoji redni seji obravnaval Načrt upravljanja Triglavskega narodnega
parka. Nameravali so ga sprejeti, vendar tega zaradi posredovanja Občine Bohinj niso naredili.
Gre za temeljni akt, ki določa režime in življenje v Triglav­
skem narodnem parku. Na forumih zainteresirane javnosti,
ki so potekali tudi v naši občini in vseh ostalih parkovnih
občinah, so ljudje podali prek 500 pripomb k osnutku Načrtu
upravljanja. Pripravljavec JZ TNP 80 odstotkov teh pripomb
pri nadaljnji pripravi Načrta upravljanja ni upošteval, ker
naj ne bi bile skladne z veljavnim zakonom o Triglavskem
narodnem parku.
Zelo smo ogorčeni, ker je Svet nameraval ta za življenje ljudi
v parku odločilen dokument sprejeti in ga poslati v nadaljnjo
obravnavo in sprejem Vladi RS. Zato smo zahtevali ponovne
javne obravnave in razgrnitev predloga Načrta upravljanja,
da bodo ljudje imeli vsaj možnost vpogleda v pripravljeni
dokument. Zahtevali smo tudi obravnave na sejah Občinskih
svetov parkovnih občin. Ali bodo naše zahteve upoštevane, še
ni jasno.
Sprejetju Načrta upravljanja v trenutni obliki in s tako vse­
bino nasprotujemo. Želimo tudi dopolniti oziroma spremeniti
Zakon o Triglavskem narodnem parku, k čemur nas zavezuje
izid glasovanja na zborih občanov. Takrat se je 92 odstot­
kov prisotnih občanov odločilo, da želijo, da se zakon odpre,
dopolni in spremeni.
Pozvali smo vse ostale parkovne občine, da skupaj zavza­
memo enotno stališče. Na nivoju Državnega sveta RS se
dogovarjamo, da bi to politično telo vložilo spremembo in
dopolnitev Zakona o TNP. Uspeli smo organizirati sestanek z
ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, dogovarjamo pa
se še za sestanek na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in
prostor, kjer bomo naše zadržke in zahteve tudi predstavili.
Skratka vztrajamo, da je potrebno zakon odpreti in novelirati, kajti kljub temu da je zakon nov, se ponovno izkazuje kot
neživljenjski in ovira kakršen koli razvoj v kraju. V zavarovano
območje sicer ne želimo drastično posegati, radi bi le ponovno
vzpostavili turistično destinacijo Bohinj, ki pa seveda obsega
tudi smučišče Vogel, Bohinjsko jezero in vasi, ki ležijo v parku.
Te dele želimo iz parkovnega območja izločiti, hkrati pa predlagamo razširitev parka na neposeljena območja, ki imajo ele­
mente parka.
Upamo, da bodo naša prizadevanja za vzpostavitev normalnega, z ostalimi državljani enakovrednega in enakopravnega
življenja uspešna. O poteku dogodkov v zvezi s tem vas bomo
obveščali prek medijev, predvsem prek našega občinskega
glasila Bohinjske novice.
S spoštovanjem!
župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP 43/11-ZKZ-C, 57/12,
57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 39/06-UPB1, 49/06 ‒ ZMetD, 66/06 ‒ odl. US, 33/07 ‒ ZP Načrt, 57/08
‒ ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 ‒ ZP Načrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) in
31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07), župan
Občine Bohinj izdaja
JAVNO NAZNANILO
o drugi javni razgrnitvi in javni obravnavi sprememb
dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta
Občine Bohinj ter okoljskega poročila
I.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb Občinskega prostorskega
načrta Občine Bohinj (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje LUZ, d.d.,
Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana., št. projekta 6643, februar 2015, ter
Okoljsko poročilo za OPN Občine Bohinj, ki ga je izdelal ICRO – Inštitut za
celostni razvoj in okolje, Savska c. 5, Domžale, št. proj. 193/10-CPVO, januarja
2014, dopolnjeno decembra 2014 in januarja 2015, skupaj z Dodatkom k
poročilu o vplivih na okolje: Presoja sprejemljivosti vplivov na varovana
območja za posege, dejavnosti in ravnanja za Občinski prostorski načrt
Občine Bohinj, ki jo je izdelal zavod LUTRA, št. proj PSP003-2013-OPN, januarja 2014, dopolnjena decembra 2014 in januarja 2015.
Hkrati se razgrne tudi »Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti
in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki ‒ strokovna študija« (PILOT EU 1308/10), ki ga je izdelal ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje,
Savska c. 5, Domžale, št. proj. 235/2014, skupaj s »Presojo sprejemljivosti
vplivov na varovana območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju
Rudnega polja na Pokljuki ‒ Strokovna študija«, ki jo je izdelal zavod LUTRA,
št. proj PSP002-2014-PVO, oba izdelana novembra 2014 in dopolnjena januarja 2015, ki sta sestavni del Okoljskega poročila za OPN Občine Bohinj.
Spremembe dopolnjenega osnutka OPN so nastale na osnovi zavzetih stališč
do pripomb in predlogov podanih v času prve javne razgrnitve, ki je potekala
od 14. 4. 2014 do 16. 5. 2014, in na osnovi uskladitve z Okoljskim poročilom.
II.
Druga javna razgrnitev sprememb dopolnjenega osnutka OPN ter okoljskega poročila bo potekala od ponedeljka, 23. februarja 2015, do vključno petka, 27. marca 2015, v avli Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici,
od ponedeljka do petka med 8.00 in 19.00 uro. Gradivo bo javno razgrnjeno
tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Bohinj: www.obcina.bohinj.si.
III.
Javna obravnava bo potekala:
- 11. marca 2015, ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana v
Bohinjski Bistrici.
IV.
V okviru druge javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe
in predloge le na spremembe dopolnjenega osnutka OPN, ki so nastale na
podlagi zavzetih stališč do pripomb in predlogov in na podlagi uskladitve z
okoljskim poročilom ter na okoljsko poročilo.
Pripombe se lahko ločeno oddajo tudi na »Poročilo o vplivih na okolje za
posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki ‒
strokovna študija« skupaj s »Presojo sprejemljivosti vplivov na varovana
območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na
Pokljuki ‒ Strokovna študija« (PILOT EU 1308/10).
Pripombe in predloge je možno podati do vključno 27. marca 2015 in sicer v:
- ustni ali pisni obliki, na predpisanem obrazcu, neposredno na javni obravnavi, navedeni v točki III. oziroma v
- pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bo­
hinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev
OPN ‒ pripombe« ali na elektronski naslov: [email protected].
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 13. 2.
2015; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člana Katarina Košnik in Klemen Langus;
lektoriranje: Špela Košutnik; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64;
email: [email protected]; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o., (tel.: 04/531 86
36, e-mail: [email protected], www.specom.si); dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
3
Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom:
- po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 27. marca
2015,
- elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 27. marec 2015.
Nečitljivih in nepodpisanih pripomb ne bomo mogli obravnavati.
Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine Bohinj (www.obcina.bohinj.si), dostopen pa je tudi na
sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica.
Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru
javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnit­
vi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.
V.
Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (www.obcina.
bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice, na radiu Triglav in
na oglasni deski Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska
Bistrica.
Številka: 35001-34/2005-143
Bohinjska Bistrica, 3. 2. 2015
Občina Bohinj
župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r. ・
Krvodajalske akcije v marcu
OZ Rdečega križa Radovljica
Vabimo vas na krvodajalske akcije. Prva bo v Zdravstvenem domu
Bohinjska Bistrica v ponedeljek, 2. marca, od 8. do 13. ure. Druga in
tretja pa v Zdravstvenem domu Bled v torek, 3. marca, od 7. do 14.
ure in v sredo, 4. marca, od 7. do 13. ure.
Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete
tešči. S seboj prinesite veljavni osebni dokument!
V Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je mogoče darovati kri
celo leto vsak torek, od 7.30 do 11. ure. ・
Na 10. seji Sveta TNP o Načrtu
upravljanja
Petra Lotrič Ogrin
Na 10. redni seji Sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park
(JZ TNP), ki je potekala v sredo, 28. januarja, so se člani sveta se­
znanili s predlogom Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka
2015‒2024. Člani Sveta JZ TNP imajo možnost do 18. februarja posredovati pripombe, dopolnjen predlog pa bo Svet ponovno obravnaval na
naslednji seji, ki bo predvidoma sredi marca.
V primeru, da bo na tej seji predlog sprejet, bo sledil postopek sprejema Načrta upravljanja na vladi. V ta postopek bo vključena javna
razgrnitev, seznanitev parkovnih lokalnih skupnosti in medresorsko
sodelovanje. Predlog bo obravnaval tudi odbor državnega zbora za infrastrukturo in prostor.
Načrt upravljanja je ključen vsebinski programski dokument, ki
opredeljuje konkretne naloge za doseganje ciljev ohranjanja narave,
kulturne dediščine in trajnostnega razvoja. Sprejme ga Vlada RS za
desetletno obdobje in je osnova za pripravo letnih programov dela in
izvajanje Zakona o Triglavskem narodnem parku.
Upravljanje TNP je razdeljeno v pet upravljavskih področij: ohranja­
nje narave, ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje poseljenosti in
trajnostni razvoj, obiskovanje in doživljanje ter upravno administrativne naloge. Zakon o TNP predpisuje podrobnejše opredelitve varstvenih režimov ter varstvenih in razvojnih opredelitev, kar je tudi
vključeno v predlogu načrta upravljanja. Za izvedbo vseh načrtovanih
nalog v obdobju 2015‒2024 bo JZ TNP namenil 22.194.739 evrov.
Razlika predloga Načrta upravljanja v primerjavi z osnutkom je predvsem v tem, da je besedilo krajše, pripravljeno v obliki, ustrezni za sprejem predpisa, zlasti pa v tem, da so naloge usklajene z zagotovljenimi
ak t ualno
finančnimi in kadrovskimi viri.
Do sprejetja na Vladi RS bodo potekala usklajevanja s sektorji za
vključevanje vsebin in finančnih virov drugih nalog Načrta upravljanja
v sektorske programe. V tem obdobju je izjemno pomembno vsebinsko
vključevanje krajevnih in regijskih razvojnih pobud v predlog Načrta
upravljanja, prav tako pa razvojnih programov finančnih mehanizmov,
ki so v zaključnih fazah priprav. Na ta način bo možno okrepiti razvoj­
no komponento, ki v obstoječem predlogu opredeljuje zgolj vsebinske
nastavke.
Za pripravo predloga Načrta upravljanja je Ministrstvo za okolje in
prostor (MOP) imenovalo posebno skupino, v kateri so predstavniki
MOP in JZ TNP. Predlog je skupina oblikovala ob upoštevanju osnutka,
ki ga je pripravil JZ TNP jeseni 2013 na podlagi določil Zakona o TNP,
različnih oblik sodelovanja javnosti v letih 2011 in 2012 (forum zainteresirane javnosti, lokalne delavnice o prednostih, slabostih, nevarnostih in priložnostih pri upravljanju TNP ter o viziji razvoja, delavnice
o upravljavskih ciljih, razvojnih usmeritvah in upravljavskih nalogah,
60-dnevna javna obravnava, drugi forum zainteresirane javnosti in
javne obravnave na šestih javnih predstavitvah v parkovnih lokalnih
skupnostih), Memoranduma Občine Bohinj, Civilne pobude Soče Lepena in KS Soča-Trenta ter razprave na dveh sejah Odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo, prehrano in okolje. Do konca decembra 2012 je bilo na
dopolnjen osnutek Načrta upravljanja podanih več kot 500 pisnih
mnenj, stališč in pripomb. Stališča do vseh pripomb so objavljena v
posebnem dokumentu, ki je dostopen na spletni strani TNP na povezavi: http://www.tnp.si/images/uploads/Javna_obravnava_stalisca.pdf.
V predlogu Načrta upravljanja so upoštevane pripombe, skladne z
Zakonom o TNP, nekatere bistvene pripombe pa so predmet preučitve
možnosti spremembe Zakona o TNP. ・
Župan pisal Svetu Javnega zavoda
TNP
Petra Lotrič Ogrin
Dva tedna pred 10. redno sejo Sveta Javnega zavoda Triglavski
narodni park, o kateri pišemo v ločenem prispevku, je župan Franc
Kramar v pismu člane Sveta pozval, naj zavrnejo sprejem Načrta upravljanja. V pismu je izrazil oster protest proti načinu dela Ministrstva
za okolje in prostor ter Sveta JZ TNP, ker so bile pripombe, podane s
strani lokalnega prebivalstva parkovnih občin, v celoti prezrte.
»Tako parkovne skupnosti nimamo možnosti sodelovanja pri končni
različici Načrta upravljanja. Navedbe v Načrtu upravljanja, da so bile
opravljene javne obravnave, so lažne, saj so to bile le delavnice, na katerih so imeli občani in parkovne lokalne skupnosti možnost podajati
pripombe. Do teh pa se je pripravljavec opredelil negativno, kar ni bilo
predstavljeno, niti ni bilo obljubljenih javnih obravnav. Očitno pripravljavec meni, da so ljudje, ki živijo znotraj zavarovanih območij, nepomembni in se jih lahko vedno znova izključuje iz postopkov, ki močno
vplivajo na njihovo življenje,« je zapisal župan Kramar. Sprašuje se, ali
lahko v Sloveniji neka birokratska inštitucija narekuje nedemokratične
pogoje življenja in s tem povozi ustavno normo, da ima naša država
lokalne skupnosti. »Prav tako prezira in ne upošteva sklepa Odbora za
kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje z redne seje, ki je potekala
4. junija 2014, da mu mora JZ TNP Načrt upravljanja predložiti. Skratka čista ignoranca vseh prizadetih občin in odbora državnega zbora,«
pravi v svojem pozivu župan.
Zaradi tega v imenu Občine Bohinj zahteva, da se pred sprejetjem
Načrta upravljanja na Svetu JZ TNP opravijo javne razgrnitve dopolnjenega načrta in razprave na sejah občinskih svetov parkovnih občin.
»Smatramo, da so najpomembnejši dejavnik v območju parka ljudje
in da je v demokratični državi nedopustno, da državni birokrati že 30
let vodijo svojo politiko mimo prebivalcev. Že vrsto let se borimo z
neživljenjskim zakonom in iz leta v leto dobivamo le zakonske omejitve in Načrt upravljanja ni nič drugega. Gre za pritisk države na naše
gospo­darstvo in socialo v imenu naravovarstva,« je bil v pismu odločen
Kramar. Svet JZ TNP je župan Kramar še pozval, naj zahteva od pripravljavca, da pridobi mnenja občinskih svetov parkovnih občin in opravi
javne obravnave z lokalnim prebivalstvom, preden mu predloži načrt v
obravnavo in sprejetje. ・
4
ak tualno
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in
na območju Kranjskega in Sorškega polja
1. sklop
Nova centralna čistilna naprava
Bohinjska Bistrica bo
rešila težave s smradom
Projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja –
I. sklop, v katerem Občina Bohinj sodeluje skupaj z Občinami Radovljica, Žirovnica in Jesenice, se zaradi ugodnih
vremenskih razmer nadaljuje tudi v začetku leta 2015. Poleg del na kanalizacijskih omrežjih, ki se počasi prevešajo
h koncu, je ena od pomembnih bodočih pridobitev tudi nova centralna čistilna naprava Bohinjska Bistrica.
Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o., Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota
V preteklosti smo namreč imeli zaradi stare čistilne naprave, ki
se je nahajala v neposredni bližini Bohinjskega jezera, precejšnje
težave s smradom, kar je za turistični kraj, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, še posebej neprijetno. Veseli nas, da bo po zaključku projekta in po zagonu omenjene nove čistilne naprave v
Bohinjski Bistrici, ki je predviden za mesec marec, čistilna naprava v Ribčevem Lazu opuščena, s tem pa rešene tudi težave z
neprijetnim vonjem.
Nova centralna čistilna naprava Bohinjska Bistrica se nahaja ob
glavni cesti proti Bohinjski Bistrici, zaradi česar ste lahko v preteklem letu ažurno spremljali napredovanje del - predvsem na zunanjem delu objekta. Veliko se je seveda dogajalo tudi v notranjosti, kjer se nahaja visoko zmogljiva tehnologija, ki bo omogočala
biološko čiščenje odpadnih komunalnih voda s sistemom SBR.
Za ta sistem je značilno, da mehanske in biokemične faze čiščenja potekajo v istem reaktorju, v katerem se zaporedno ustvarjajo
različni pogoji za izvajanje posamezne faze. Najprej se ločijo trde
snovi, nato se začne proces oksidacije organskega onesnaženja,
zaradi katerega se razvije tako imenovano živo blato, v katerem
nato svojo funkcijo opravijo mikroorganizmi. Ob koncu procesa se voda umiri, blato se potopi na dno, na zgornjem delu pa se
ustvari plast prečiščene vode, ki je primerna za izpust v naravo.
Kapaciteta nove čistilne naprave znaša 9.350 PE (PE - populacijska enota je enota, ki predstavlja enega uporabnika), kar je ustrezna velikost za območje, ki ga pokriva. Trenutno so zaključena
dela I. faze, poteka testiranje opreme. Centralna čistilna naprava
bo poskusno zagnana predvidoma marca, poskusno obratovanje,
v katerem je izvajalec dolžan odpraviti vse morebitne napake, pa
bo trajalo do 6 mesecev.
Operacijo delno financira
Republika Slovenija
Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture
za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«
clanekZgSava5a.indd 6
30/01/15 12:48
5
gospodar s t vo
ske Urbane ena najbolje prodajanih in po ponudbeni plati najboljših
turističnih kartic v Sloveniji. »V zadnjih desetih letih smo kartico ves
čas posodabljali in nadgrajevali ponudbo. Kartica je leta 2005 dobila
tudi nagrado srebrni Sejalec za turistični proizvod. Lani smo uspeli z
njo ponuditi brezplačne avtobusne prevoze po Bohinju, po Gorenjski,
vse do Ljubljane, zato lahko rečem, da postaja vse bolj tudi kartica mobilnosti,« je povedal Langus. Gostje Bohinja so lani kupili več kot 4.400
kartic Gost Bohinja. Narejena je natančna analiza, za kaj so gostje kartico uporabljali. V kar 60 odstotkih je bila kartica uporabljena za prevoze
po Bohinju. Obiskali so tudi Ljubljano, Kranj, Bled, Kranjsko Goro. Tudi
z vlakom, kjer so imeli gostje 50-odstotni popust pri vozovnici, so se veliko vozili, in sicer do Mosta na Soči, v Ljubljano, Novo Gorico, Tolmin.
»Dve stvari sta pomembni pri kartici Gost Bohinja. Prva je ta, da je
z njo naš gost mobilen do krajev, kjer mu kartica omogoča tudi druge
ugodnosti. Druga pa, da smo naredili korak naprej na projektu ‘Bodi kul,
bodi mobilen, v Bohinju uporabljaj javni prevoz’. Tudi ‘Hop-on, hop-off’
avtobus na Pokljuko je po našem mnenju dober projekt,« je dejal Langus. S tem avtobusom so se vozili številni gostje. Veliko jih je prišlo z
blejske strani na Pokljuko, potem pa so se z bohinjskim odpeljali v našo
dolino. Gre za povezovanje obeh jezer, dveh dolin prek planote. S tem
se je Pokljuka vključila v bohinjsko turistično ponudbo. S turističnimi
subjekti na Pokljuki je Turizem Bohinj oblikoval različne pakete in jih
ponudil gostom in obiskovalcem Bohinja oziroma Pokljuke. Precej po­
vezovalnih turističnih paketov je bilo narejenih tudi za zimsko sezono.
»Zato bomo s tem projektom absolutno nadaljevali,« pravi Langus.
Pridobili sredstva Norveškega finančnega mehanizma
Februar in marec sta rezervirana
za promocijo
Petra Lotrič Ogrin
Kot vsako leto se tudi letos turistična destinacija Bohinj v prvi treh
mesecih novega leta predstavi na številnih sejmih predvsem po Evropi. Tako se je Bohinj skupaj s Skupnostjo Julijskih Alp, gospodarskim
interesnim združenjem Pohodništvo in kolesarstvo ali pa samostojno
predstavil na sejmih v Stuttgartu, Utrechtu, Helsinkih, na Dunaju, v Madridu in Bruslju. Do konca marca se bodo predstavniki Turizma Bohinj
udeležili še sejmov v Londonu, Pragi, Budimpešti, Beogradu, Amsterdamu, Antwerpnu, Berlinu, Parizu, Izraelu in na Švedskem.
Gre za splošne promocijske aktivnosti, ki so del načrta promocije
Turizma Bohinj, javnega zavoda za pospeševanje turizma. »Poročila s
prvih sejmov kažejo na precejšnje zanimanje. Turizem naj bi v letošnjem
letu ponovno beležil rast. Če seveda ne bo prišlo do kakšnih zapletov.
Za Bohinj je tu pomembno predvsem vreme, zaradi katerega smo v
lanskem letu zabeležili 13-odstotno znižanje števila nočitev,« je pove­
dal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Gre za približno 50.000
nočitev manj kot v letu 2013, ko so prvič po nekaj letih zabeležili več
kot 400.000 nočitev. Najbolj se upad nočitev pozna v kampih in pla­
ninskih domovih, in sicer kar za dve tretjini.
»Zanimiv podatek je, da je ribiški turizem lani zabeležil rast. Ribiška
družina Bohinj je z rezultatom zelo zadovoljna, pravijo, da je bilo to eno
boljših let v zadnjem času,« je dejal Langus. Ker se je jesenski Ribiški
festival izkazal kot izredno donosen in hitro rastoč turistični produkt,
se bo Turizem Bohinj skupaj z Ribiško družino Bohinj do konca marca udeležil tudi dveh ali treh promocijskih sejmov, namenjenih prav
ribištvu in ribolovu.
Rezultati prodaje kartice Gost Bohinja
V letu 2014 se je pokazalo, da je kartica Gost Bohinja poleg ljubljan-
Pred časom smo v našem glasilu objavili novico, da se je javni zavod
Turizem Bohinj s projektom umirjanja prometa ob Bohinjskem jezeru
prijavil na razpis Norveškega mehanizma. »Na razpisu smo bili uspešni
in s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi nameravamo v letošnjem in
prihodnjem letu kartico Gost Bohinja še nadgraditi,« je bil navdušen
Langus. Partnerji projekta so Občina Bohinj, Občina Kobarid, Triglavski
narodni park in nekatere druge inštitucije. »Čakamo še na odločbo z
ministrstva. Projekt smo morali finančno malce prilagoditi, ker so nam
dodelili nekaj manj denarja, kot smo si želeli. Ampak prve aktivnosti
naj bi začele teči v marcu,« je povedal. Ta finančna injekcija jim bo
pomagala do prenove parkirnega sistema v Bohinju. Prek mobilne aplikacije bodo vzpostavili inteligentni transportni sistem. Aplikacija bo
povezana z internetno stranjo in obiskovalci ter gostje bodo z njo pridobili takojšnje informacije o stanju na parkiriščih, možnostih prevoza
z avtobusom, vlakom, izposoje koles. »Naš namen ni odganjati ljudi
od Bohinjskega jezera, ampak prav nasprotno. Obiskovalcem in gostom ter seveda tudi domačinom bi radi omogočili čim bolj kakovostno
doživljanje bohinjskega okolja in narave. V bistvu gre za nekakšno
nagrado stacionarnemu gostu, ki se bo odvila prek kartice Gost Bohinja, pa tudi za nagrado enodnevnim obiskovalcem, saj jim bomo z
aplikacijo omogočili manj stresno iskanje parkirnega prostora,« je pojasnil Langus.
Kartica seveda za sabo potegne finančne stroške. Ne gre samo za
izdelavo in promocijo kartice. Ker so bili lani v brezplačno ponudbo
kartice vključeni javni prevozi, so se stroški zvišali. »Turistični ponudniki nočitev, aktivnosti in gostinski ponudniki nam neke ugodnosti
dajo, nekaj jih financirajo. Vse ostale stroške smo pokrili skozi promet
ustvarjen s prodajo kartice Gost Bohinja,« je povedal.
Novost za zimske počitnice
Po zgledu projekta BohinjSKI vlak je Turizem Bohinj v sodelovanju
s turističnimi ponudniki na Pokljuki letos poskusno za tri konce tedna
med zimskimi počitnicami uvedel projekt Bohinj-Pokljuka-SKI vlak, ki
je identičen s prvim, le da poleg prevoza z vlakom vključuje tudi prevoz
z avtobusom na Pokljuko. Na Pokljuki bo imel obiskovalec na voljo
različno ponudbo, ne le smučanje s kosilom. Ponudba partnerjev Turizma Bohinj s Pokljuke je velika in lahko si jo ogledate na spletni strani
www.bohinj.si. »Upam, da bomo v prihodnji smučarski sezoni lahko
enako ponudbo naredili za smučišče na Soriški planini in tako vključili
v našo ponudbo vsa smučišča v in okoli Bohinja,« je optimističen Langus. ・
gospodar s t vo , v spomin
Predstavitev na sejmu Turizem in
prosti čas
Ekipa TD Bohinj
Dobrote s turistične kmetije Pr’ Odolnjek. Foto: Jure Sodja
Turistično društvo Bohinj se je tudi letos predstavilo na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani v zadnjih dneh januarja. Kot je že navada, smo se združili s
turistično kmetijo Pr’ Odolnjek, ki ima v Ljubljani stalne stranke, podobno kot destinacija Bohinj. Še enkrat več se je pokazalo, da je kljub
svoji majhnosti ta sejem izredno pomemben, saj domači gostje še vedno tvorijo velik delež nočitev v Bohinju, da o izletih sploh ne govorimo.
Veliko zanimanja za aktivno preživljanje prostega časa, pričakovanje
novosti in nabava mlečnih ter mesnih izdelkov naših Gartnerjev je bilo
tisto, kar so obiskovalci želeli. Sejem je bil lepo obiskan in TD Bohinj je
imel na sejemskem prostoru odlično lokacijo. Našim gostom smo nudili
degustacijo sira, zaseke, skute in ostalih dobrot.
Letošnja rdeča nit je bilo Evropsko prvenstvo v kajakaškem maratonu, zato smo na sejmu imeli razstavljen tudi kajak, ki nam ga je za
sejem posodil ljubljanski kajakaški klub. Zadnji dan sejma pa smo na
stojnici dobro uro gostili najboljšega slovenskega kajakaša na mirnih
vodah, Jošta Zakrajška, ki je z obiskovalci rad pokramljal in podelil kak
podpis. Sejem sicer ni ponudil presežkov, vendar se nam zdi pomembno spoznanje, da moramo biti prisotni. Upamo, da se nam bo naš trud
nekje poplačal. ・
Varneje v gore z GRZS in PZS
Petra Lotrič Ogrin
Klemen Belhar, Klemen Volontar, Igor Potočnik, Matej Planko in Matjaž Šerkezi.
Foto: Manca Čujež
Na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS),
ki je potekala sredi januarja v Kranju, so predstavili kratko analizo
reševalnega dela v letu 2014, Dneve varstva pred snežnimi plazovi na
Pokljuki in napotke za varnejše obiskovanje gora v letošnji zimi. Na
6
novinarski konferenci so sodelovali član Komisije za informiranje in
analize GRZS Klemen Belhar, predsednik GRZS Igor Potočnik, predsednik Komisije za reševanje iz plazov GRZS Klemen Volontar, predsednik
Komisije za informiranje in analize GRZS ter strokovni sodelavec PZS
Matjaž Šerkezi in generalni sekretar PZS Matej Planko.
V letu 2014 je GRZS izpeljala 396 reševalnih akcij, kar je malce več
kot leto prej, a hkrati manj kot v letih 2011 in 2012. Gorski reševalci so
lani najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, sledijo jim Nemci,
Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci. Glavni vzroki za nesreče
ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje
pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se zgodi
med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem
padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot
so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč,
prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin,
izstopajo tudi poškodbe glave, ki so vzrok za največ smrti v gorah, zato
je pomembna uporaba čelade. Prednjačijo gorske nesreče na poteh,
leta 2014, ki ga je zaznamoval žledolom, pa so imeli gorski reševalci
več intervencij poškodovanih pri delu v gozdu. Pogoste so tudi nesreče
pri adrenalinskih športih, predvsem pri jadralnem padalstvu na Tolminskem.
Pozimi so ena največjih nevarnosti za obiskovalce gora snežni plazovi in za konec tedna, 24. in 25. januarja, so na Pokljuki potekali tradicionalni Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki jih GRZS organizira že
30 let in so namenjeni širši javnosti. Pri obisku gora v zimskem času
velja upoštevati naslednja tri pravila: »Pozimi v gore nikoli ne hodi sam,
spremljaj in upoštevaj vremensko napoved ter bodi opremljen in uporabi opremo.« Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature,
krajši dan, zaprte planinske koče in manj obiskovalcev, nastajajo pa
odlični pogoji za snežne plazove. Snega je malo, zaradi močnega in pogostega vetra nastajajo klože, ki ob ponovnih snežnih padavinah niso
vidne in predstavljajo snežno past, ki se sproži že ob manjši obreme­
nitvi. Ravno kložasti plazovi so najpogostejši vzrok za zimske nesreče
v slovenskih gorah in na celotnem področju Alp. Krajša navodila za
varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, ki jo najdete na spletni strani GRZS www.grzs.si,
obširnejše napotke za varnejši obisk gora v letošnji zimi pa na www.
grzs.si/novice.php?pid=248. ・
V SPOMIN
Brane Rozman – Strojc
»Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi
merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.«
Tone Pavček
S tem Pavčkovim verzom smo se poslovili od sodelavca in prijatelja
Braneta Rozmana, ki nas je prvo januarsko sredo za vedno zapustil.
Nemo smo sklonili glave, ko smo izvedeli, da je bila bolezen močnejša
od neomajne volje do življenja. Še pred kratkim poln življenjske energije, načrtov in upanja je nenadoma odšel na pot brez vrnitve. Spominjali
se ga bomo kot vedno nasmejanega in pozitivno naravnanega človeka.
Smrt vedno boleče poseže med nas. Vzame nam človeka, sina, sodelavca in prijatelja, brez katerega je naše življenje prazno in žalostno.
Brane je bil vse svoje življenje na takšen ali drugačen način pove­
zan z Bohinjem. Od rane mladosti je bil vključen v različna društva in
gibanja. Veliko veselje do okolja in prostora je bilo vzrok, da je postal
dober arhitekt. Družil se je z najboljšimi na tem področju. Arhitektura
je živa stvar, ki se nenehno spreminja ter določa prostor in čas. To je
Brane vedel in v tem duhu je deloval, ko se je zaposlil na oddelku za
okolje in prostor v občinski upravi naše občine. Sprejel je številne izzive
in se hitro spopadel s takšnimi in drugačnimi problemi.
Brane je vedel, da smo prostor ljudje, z vsemi svojimi željami in
potrebami. Na prostor je gledal kot na celoto. Razumel ga je v luči vseh
vplivov. Mnogi, včasih tudi mi v občinski upravi, ga zato večkrat nismo
razumeli in smo se nanj celo jezili. Požreti je moral marsikatero grenko.
Vendar brez njegove trme danes ne bi s ponosom kazali na most pri
Danici, ne bi se vozili po eni najlepših kolesarskih stez v Sloveniji, ki
7
v spomin
Brane Rozman - Strojc. Foto: Pavel Korošec
od vsega začetka ni zgolj asfaltirana cesta, ampak je že postala del bohinjske arhitekturne dediščine. Tudi videz prenovljene šole na Bistrici
je Branetova zamisel in dokazuje njegov posluh za lepo in atraktivno.
Z ureditvijo nabrežine ob Belci je dokazal, kako in na kakšen način
lahko nekoč degradiran prostor pridobi novo kakovost. To je le del
Branetovih zaslug, zaradi katerih ga bomo za vedno cenili in se nanj z
veseljem spominjali.
Za seboj je v Bohinju pustil neizbrisljiv pečat. Veseli smo, da smo
lahko skupaj načrtovali vse te pridobitve. Bil je trd, a načelen sogovornik, ki mu je bilo veliko do tega, da bi Bohinjci živeli v kvalitetnem
okolju. In to mu je pri svojem delu tudi uspelo.
Počivaj v miru in naj ti bo lahka bohinjska zemlja!
Župan Franc Kramar s sodelavci Občinske uprave in Režijskega
obrata Občine Bohinj
Branetu v slovo in spomin
Osupli in brez besed smo ostali, ko smo izvedeli za njegovo nenadno
in dokončno slovo ... Praznina, ki je zazevala, ker tukaj ne bo več njegovega iskrivega smeha, dobrovoljnih spodbud in tiste tihe prisotnosti,
ki obdaja iskrenega človeka, bo pustila sled, ki je tudi posebna lepota
bohinjske pokrajine, ki jo je imel tako zelo rad, ne bo mogla zapolniti.
Mladost je preživel v osrčju »bistriške doline« in zavetju južnih bohinjskih gora. Osnovno šolo je končal na Bistrici in srednjo gradbeno
šolo v Ljubljani. Že v času študija arhitekture v Ljubljani je začel delati v
projektivnem biroju in kmalu postal strokovnjak za gostinstvo, še posebej za kuhinjsko opremo. Skoraj vsi ljubljanski arhitekti, ki so delali
večje restavracije ali hotele, so znanje in delo njegove skupine poznali
in jih prej ali slej tudi poiskali.
Midva sva se bolje spoznala, ko se je odločil, da bo dokončal študij
na fakulteti za arhitekturo, kjer sem tedaj delal kot asistent. Po dolgih
pogovorih je za diplomsko nalogo izbral prostorski razvoj vasice Ravne
nad Bohinjsko Bistrico ob stari bohinjski poti čez Baško sedlo. Veselilo
me je, ko sem videl, kako je z razvojem naloge naraščalo tudi njegovo
zanimanje za rodni Bohinj. Pri poglabljanju v zgodovino te male vasice
so se s pomočjo nekaterih bohinjskih očakov začele odpirati zgodbe,
ki pričajo, kako bogat in povezan je ta mali svet pod Triglavom. Na
Senožetah smo odkrivali, kako Rudnica in Šavnica, ki sta več od hriba in manj od gore, Spodnjo in Zgornjo dolino razločujeta, vendar ne
ločujeta. Dve dolini povezuje kamniti most z dvema lokoma pri cerkvici
Svetega Janeza, zares spaja pa šele jezero, v katerem se v bližini vrhov
najvišji najgloblje zrcali.
Po dolgem raziskovanju sva se odločila, da v tem prostoru s skupino arhitektov in študentov organiziramo arhitekturno urbanistično
delavnico. Sedež prve delavnice smo imeli na Ribčevem Lazu. Pregledovali, obravnavali in načrtovali smo prostor celega Bohinja. Naslednje leto smo na povabilo vaščanov drugo delavnico pripravili v Srednji
vasi, na »srenskem«, kakor rečete, za celo srenjo. Na predavanja in okrogle mize, ki smo jih po napornem delu pripravili zvečer, je prihajalo
vsak dan več ljudi. Skozi pogovore so si mladi in stari gospodarji kakor
nekoč začeli izmenjavati izkušnje. Čudili smo se, kako malo je treba,
da srenja spet oživi, in kako je staro izročilo na pravem mestu in ob
pravem času še vedno čilo.
Ko se je po diplomi zaposlil na prostorskem oddelku bohinjske
občine, je v svetu pridobljeno in doma poglobljeno znanje lahko konstruktivno vlagal v domači prostor. Poleg tega, da je urejal drobne
vsak­danje prostorske probleme, je pripravljal arhitekturne natečaje in
vabil uveljavljene arhitekte. S svojim delom je v Bohinju pustil lepo
sled: trg in vežice v Srednji vasi, ureditve ob potoku Belca in v soteski
Mostnice, kolesarska steza in novi most čez Savo Bohinjko ... so samo
nekateri najbolj vidni med številnimi njegovi projekti. Imel je še mnogo
načrtov, ki se bodo morda še nadaljevali, žal ne več z njegovo pomočjo,
temveč v spoštljivem spominu nanj.
Če se še poslednjič skupaj z njim, žal samo v mislih, postavimo na
most pri Svetem Janezu, kjer se iz ene strani sliši šum reke in z druge
tišina jezera, kjer se s severa dvigujejo strma pobočja Vogarja in z juga
prepadne stene Vogla, in se potopimo v mir jezera, nad katerim počiva
Pršivc, gora iz katere po vsakem večjem deževju, kakor lepo govori že
samo ime, zares prši. Iz te gore, če dežuje res dolgo, pribobni Govic, naj­
bolj skriti in največji bohinjski slap, ki močneje od vseh neviht razpeni
gladino bohinjskega jezera. Prvič mi je zanj povedal in mi ga pokazal
Brane, na delavnici v Srednji vasi smo ga doživeli vsi, hvala Branetu.
Ko po neurju zasije spet sonce, se ob pravem času na pravem mestu
zalesketa most, ki ga je malemu Švigelčev’mu Jožku, ko je prerasel
srajčko, pokazala stara teta, tisti »most, čez katerega gremo, ko umremo, dokler nas Savica ne prinese nazaj ...« Onkraj jezera je Ukanc, ta
bohinjski »U kon’c«, ki pa ni pravi konec, temveč nov začetek, v kate­
rega je za vse nas tudi Prešeren postavil svoj Krst pri Savici.
Dragi Brane, na dan slovesa je skupaj z nami jokalo tudi nebo. Vem,
da boš kot dober, odprt in vesel človek živel ne samo v našem spomi­
nu, temveč v večnosti svoje človečnosti in v skrivnostni lepoti tvojega
Bohinja.
P. S. Bilo je kakor znamenje, kakor da bi se nekaj oglasilo, ko se je nad
tvojim odprtim grobom v pravem trenutku po govoru in tik pred Tišino
enkrat samkrat oglasilo tudi nebo.
Janko Rožič ・
8
intervju
MARUŠA KRKOČ, FIT PILATES IN
SPINNING CENTER BOHINJ
Uresničila je svojo
skrito željo
Petra Lotrič Ogrin
Vse izhaja iz njenih študentskih let, ko je
tudi sama hodila na vodene vadbe. In zraven
je vedno razmišljala, kako bi sama organizirala vadbo, kaj bi še ponudila zraven, kako bi
vadbo vodila. »Ob koncih tedna mi je vadba
manjkala, ker v Bohinju takrat te ponudbe ni
bilo – ne vadbe na nekem strokovnem nivoju,
ne dvorane, kaj šele centra, kjer bi se vodena
vadba lahko organizirala.« Tako je postala njena velika, takrat še skrita želja, da bi vodeno
vadbo ponudila Bohinjcem vseh generacij.
Ponujate več vodenih vadb. Pilates, spinning, cross fit ... Lahko za naše bralce malo
opišeš te vadbe?
Tri leta se že naš Fit pilates in spinning cen­
ter Bohinj nahaja v prizidku Vodnega parka
Bohinj. Začeli smo samo s pilatesom, ki je zelo
dobra in primerna vadba za ljudi, ki veliko
sedijo ali imajo težave s hrbtenico ali kakršne
koli težave s sklepi. Vadba je usmerjena
predvsem v stabilizacijo trupa, kar doseže s
krepitvijo globokih trebušnih mišic in mišic,ki
potekajo ob hrbtenici. S pilatesom nadgrajujemo svoje motorične spretnosti ali se jih na
novo učimo.
Lani smo dodali v svojo ponudbo spinning.
In res je, da me veliko ljudi sprašuje, kaj to
sploh je. V bistvu gre za kolesarjenje oz. še
bolje rečeno za skupinsko vadbo na posebnih sobnih kolesih, ki omogočajo občutek, da
ste dejansko na kolesu nekje v naravi. Gre za
skrbno načrtovano vadbo, ki jo vodi vaditelj z
mednarodno priznano licenco. Lahko rečem,
da kar vsi vadeči, ki se udeležujejo spinning
vadbe, spomladi, ko z vadbami zaključimo,
opazijo veliko razliko v svoji kondiciji, ko se
odpravijo na kolesarjenje v naravo, na pri­
mer na Pokljuko ali Soriško planino, ki ju brez
večjih težav osvojijo kar s kolesom.
Je pa spinning vadba primerna tudi za
starejše ljudi, saj ne obremenjuje kolenskih
sklepov in hrbtenice, ponuja pa tudi tre­ning za
celoten srčno žilni sistem. Pri tem je pomembno povedati, da so skupine vadečih brez
težav mešano sestavljene, skupaj lahko vadijo
mladi, tisti srednjih let in tudi starejši. Vsak si
namreč sam prilagaja obremenitev po lastnih
zmožnostih, še vedno pa bodo vsi delali isti
program.
Naslednja vadba se imenuje spinn-shape.
V njej sta združeni vadba na spinning kolesu
in stabilizacijske vaje, vaje za moč – vaje za
trebušne, zadnjične, stegenske mišice, za
mišice zgornjega dela telesa. Vsak del traja po
20 minut in na koncu sledi raztezanje mišic in
ohlajanje.
Spinning kolesa. Foto: Arhiv Maruše Krkoč
Letos smo na novo ponudili tudi jogo. Nanjo
je zelo velik odziv, predvsem ženske jo imajo
rade. Pri jogi gre za povezovanje duha in tele­
sa, za ravnovesje med njima in v obeh. Veliko
delamo na gibčnosti in razteznosti naših mišic.
Potem pa ponujamo še dve malce bolj
agresivni vadbi, ki se ju lahko udeležijo ljudje brez težav s sklepi, mišicami in hrbtenico.
Prva je metabolični trening, druga pa fit-crossspinn vadba. Metabolični trening je zelo intenzivna 40-minutna vadba, za katero je dokazano, da naše telo po tej vadbi še 48 minut
porablja maščobne zaloge. Fit-cross-spinn
vadba je krožna vadba, pri kateri uporabljamo
razne pripomočke, kot so uteži, step pručke,
utežne ročke, TRX trakovi za stabilizacijo, velike in male žoge ter še mnoge druge rekvizite.
Vadbo začnemo na spinning kolesu. Oba dela
sta polurna, tako da celotna vadba traja eno
uro.
V februarju nameravamo pričeti še z nordij­
sko hojo. Najprej bomo pripravili krajši tečaj
nordijske hoje, potem pa bo ta vadba z vaditeljem na voljo enkrat tedensko.
Zakaj je pomembno, da si izberemo vodeno
vadbo? In koliko vaditeljev je v vašem Fit
pilates in spinning centru Bohinj?
Cilj vseh naših vadb je, da ponudimo kako­
vostno vadbo z vodenjem strokovnih vaditeljev z veljavnimi licencami za posamezne
vadbe, ki se posvetijo vsakemu vadečemu
posebej in mu pomagajo doseči zastavljen
cilj. Na začetku pomagajo s svetovanjem, s
kakšnimi vajami in kakšno intenzivnostjo
naj vadeči dela. Tekom vadbene sezone pa
pomagajo s spodbujanjem in pri komur lahko,
tudi s poviševanjem intenzitete vadbe.
Poleg mene vodijo vadbe še Sara, Slavi, Sašo
in Nuša, ko začnemo z nordijsko hojo nam bo
pomagala tudi Jerneja. Vsi imamo narejene licence za vadbe, ki jih vodimo. In se tudi stalno
strokovno izobražujemo ter skrbimo, da nam
licence ne zapadejo.
Pred časom si mi omenila tudi, da
načrtujete spinning maraton, ki bi trajal
24 ur. Nam poveš kaj več o tej ideji?
Idejo smo dobili lani, ko smo se avgusta
udeležili spinning maratona na Portugalskem. Naša ekipa je štela osem članov, vsi iz
Bohinja. Tako imamo sedaj načrt, da bomo v
juliju organizirali spinning maraton, ki bo trajal od zore do mraka. Kolesa bomo postavili
ob Bohinjskem jezeru. Ljudje bodo na kolesih
od jutra do večera in lahko se bodo pridružili
energiji, ki se pojavi ob takšnih dogodkih
med udeleženci. Celodnevni trening bomo
zaključili z zabavo.
To bo unikaten dogodek, prvi dogodek v
takem merilu v Sloveniji. To pa zato, ker bo
šlo za prvi maraton na odprtem, se pravi v
naravi. Spinning maratoni v telovadnicah so
drugače tudi že v Sloveniji pogosti dogodki,
na odprtem pa ga ni organiziral še nihče. Na
primer v Sežani so lani priredili prvi maraton
v kraški jami – v Kapljični jami. V dvorani tudi
naš center prireja spinning maratone, le da so
ti od štiri- do šesturni.
Imate še kakšne druge načrte oziroma
želje?
Seveda. Poleg želje, da bi se naših vadb
udeležilo še več Bohinjcev, imamo tudi željo
preseči lokalno raven. V ta namen načrtujemo
konec marca dvodnevni dogodek ‘Fit, zdrav in
aktiven vikend v Bohinju’. Tako se bomo predstavili tudi ljudem izven Bohinja. Merimo na
nacionalno raven, se pravi, radi bi, da se izve
za našo ponudbo po vsej Sloveniji. Dogodek
smo poimenovali Aktiven odklop v Bohinju.
Gostom bomo ponudili vadbo v dvorani in na
prostem. In to v najlepšem okolju našega Bo­
hinja, ki nima para daleč naokrog.
V paketu bodo gostje dobili tudi nočitev
v Bohinj park EKO hotelu. Poleg celotnega
programa bodo lahko udeleženci spoznali Bohinj. Povezali smo se z agencijo Hike & Bike
in gostom bomo predstavili iztočnice za vse
aktivnosti, ki jih v Bohinju ponujamo. Želimo
si namreč privabiti ljudi, da se bodo v prihodnje še vrnili k nam v goste. udeležencem
bomo predstavili aktivnosti, ki niso za ekstremne ampak za povprečne rekreativce. Saj
ima Bohinj poleg izhodišč za obisk visokih
gora, vzletišč za jadralne padalce in drugih
zahtevnih aktivnosti tudi veliko ponudbo za
manj zahtevne rekreativce in goste. V program bomo vključili še predstavitev samega
Bohinja in njegovih ljudi. ・
9
Društvo Invalid Bohinj vabi v Izolo
Francka Kramar, predsednica društva
Društvo Invalid Bohinj obvešča, da imamo v hotelu Delfin v Izoli
rezerviran termin od 13. do 20. aprila 2015. Zainteresirane člane in
nečlane vabimo, da se nam pridružite in z nami preživite lep teden ter
tako skrajšate dolgo zimo.
Iz hotela Delfin smo prejeli cenik za letošnje leto, in sicer: upokojenci s polnim penzionom 44 evrov ali s polpenzionom 39 evrov. Cene
veljajo za dvoposteljne sobe. Doplačilo za enoposteljno sobo znaša
11 evrov.
Upokojenci, ki so člani društva, aktiva upokojencev ali člani kluba
revije Vzajemnost, imajo 10 odstotkov popusta. Člani društva Invalid
so oproščeni plačila turistične takse. Plačilo letovanja je možno tudi
v treh obrokih.
Če želite z nami preživeti teden dopusta, se lahko prijavite v
društveni pisarni vsak ponedeljek med 16. in 17. uro. Organizirali
bomo tudi avtobusni prevoz do Izole in nazaj. ・
Skrbi za prostoživeče živali
Petra Lotrič Ogrin
iz na ših k r a je v
bo poznalo. Pa se. Še so ljudje s srcem, ki bodo vzeli sebi in dali lačnim
živalcam,« je povedala Viktorija.
Občina ima v proračunu vsako leto nekaj denarja namenjenega tudi
za reševanje problema prostoživečih živali brez lastnikov in dekleti sta
se z občino dogovorili, da začnejo januarja intenzivno sodelovati in
skrbeti za sterilizacijo oz. kastracijo prostoživečih mačk. »S tema posegoma ne poskrbimo le za omejevanje naraščanja brezdomnih mačk,
ampak tudi za omejitev prenašanja raznih mačjih bolezni. Najbolj resni
s slino in krvjo prenosljivi mačji bolezni sta mačja levkoza in mačji aids.
Mačke z eno od teh bolezni imajo stalne zdravstvene težave, zato je
zanje bolje, da jih humano uspavamo,« pravi Viktorija. Zato vsako na
novo najdeno mačjo brezdomko pelje v veterinarsko kliniko Pristov
v Hrašah, s katero ima Občina Bohinj podpisano pogodbo za njihove
storitve in kjer s krvnim testom ugotovijo prisotnost teh bolezni v
živali. Poleg naštetega sta Viktorija in Urška poskrbeli tudi za okrevanje
bolnih in poškodovanih mačk, mačkam, primernim za posvojitev, pa
sta se trudili najti dobre lastnike.
Žal sta šli dekleti v tem kratkem času zaradi osebnih razlogov vsaka
svojo pot in sedaj delujeta za dobro prostoživečih živali vsaka zase.
Urška še vedno skrbi za mačke prek organizacije Pomoč živalim Bohinj. Viktorija pa ima
svojo organizacijo z ime­
nom Ziba Bohinj – pomoč
prostoživečim živalim. »Do
konca letošnjega leta bom
za živali s pomočjo dobrih
ljudi in upam, da tudi občine,
skrbela sama. Proti koncu
leta pa se mi bo pridružila
še Klara Velkavrh, ki se bo
takrat vrnila domov. Klara
ima v Srednji vasi poleg
hiše zemljišče, na katerem
si želiva urediti zavetišče
za mačke in tudi pse,« je
s pričakovanjem pripovedovala Viktorija.
»Vsaka pomoč je dobrodošla,« je dejala Viktorija, »v obliki podarjene
hrane, v obliki informacij o brezdomnih muckih ter njihovih lokacijah.« Njeni kontaktni podatki so e-poštni naslov: zibabohinjpomoc@
outlook.com ali [email protected] in tel. št.: 070 332 715. V kolikor pa bi kdo želel darovati finančna sredstva za ureditev zavetišča,
lahko to stori na transakcijski račun SI56 0762 2453 4371 770 (Klara
Velkavrh, Srednja vas 55, 4267 Srednja vas v Bohinju). ・
Brain gym – delavnica za starše
Franka Pavić Sodja
V začetku decembra lani se je v Bohinju pojavila prva neprofitna
organizacija Pomoč živalim Bohinj. Ustanovili sta jo Viktorija Langus
in Urška Krek ter pričeli skrbeti za prostoživeče mucke in pomagati
ljudem, ki že skrbijo za veliko število mačk - na Poljah starejša gospa
na primer skrbi za kar 12 kosmatink.
Zastavili sta si, da bosta o problematiki prostoživečih mačk osveščali
javnost. Prvi njun korak je bil vzpostavitev strani na portalu Facebook,
preko katere sta začeli obveščati o svojih dejanjih in trudu. »Ljudje
sploh ne vedo, koliko prostoživečih muc je v Bohinju. Po vseh vaseh
so. Za nekatere poskrbijo prijazne vaščanke, druge pa se morajo znajti
same,« nam je povedala Viktorija in dodala, da so zelo verjetno vse ne­
sterilizirane mačke v tem času že breje, kar pomeni, da bo spomladi še
več lačnih mačjih ust brez lastnikov. »Zato je nujno potrebno poskrbeti
za sterilizacijo in kastracijo prostoživeče mačje populacije ter s tem
omejiti njeno naraščanje,« je dejala.
Drugi njun korak je bil dogovor s poslovodjo Mercatorjeve trgovine
na Bistrici, da se k blagajnam postavi nakupovalni voziček, kamor bi
ljudje darovali prav za prostoživeče mačke kupljeno hrano. V le nekaj
dneh sta tako zbrano prvo hrano že prevzeli ter jo razdelili med brezdomne muce in posameznikom, ki imajo precejšnje število mačk, zaradi
česar težko skrbijo za sitost vseh. »Marsikdaj se zgodi, da nekdo ravno
skoteni mačji zarod odpelje v sosednjo vas k hiši, za katero ve, da že
skrbi za cel trop. Verjetno si tak človek misli, da se nekaj ust več že ne
Lepo vabljeni na šesturno delavnico vaj iz zakladnice Brain Gyma, s
katerimi lahko pomagate svojim otrokom do boljšega učnega us­peha.
Tečaj bo vodila Barbara Glavič, certificirana učiteljica Brain Gyma v
Sloveniji. Potekal bo v prostorih osnovne šole na Bohinjski Bistrici, in
sicer v petek, 6. marca, med 17. in 20. uro ter v soboto, 7. marca, med
9. in 12. uro. Cena tečaja je 90 evrov.
Prijave na tečaj zbiramo do srede, 4. marca, na tel. št.: 031 763 638.・
2. »Bohinjski kvačka get together«
Katarina Đurđević, Hostel pod Voglom
V zimskem času narava počiva, večja dela so opravljena, manjša pa
se nadaljujejo v objemu toplih hiš. Mraz nam narekuje topla oblačila in
včasih so bili glede teh zelo iznajdljivi. Predvsem gospodinje so znale
zakrpati ponošena oblačila in splesti ali nakvačkati tople nogavice,
rokavice, šale ipd. Kot vse ročne spretnosti se tudi te počasi utapljajo v
pozabi nekdanjih časov, ki jih še niso narekovali vsi mogoči zasloni in
pogovorna okna sodobnih žepnih naprav.
Vendar pa tega ne moremo trditi kar vsepovprek. Kar nekaj nas je,
ki v KD Stara Fužina vsak četrtek med 17. in 19. uro in v Domu sv.
Martina v Srednji vasi vsak torek med 20. in 22. uro skupaj ohranjamo
iz na ših k r a je v, kult ur a
10
tradicijo ročnih del (vezenje, kvačkanje, pletenje ...). Našega druženja
nikakor ne moremo omejiti zgolj na ročna dela, veliko pomembnejše je
druženje samo, izmenjava informacij ali po domače »čveka«.
Zato smo se tudi v Hostlu pod Voglom odločili, da bomo zaradi
ohranjanja tega praktičnega znanja organizirali »Bohinjski kvačka get
together«. Ker nam je kvačkanje všeč in ker bi se radi naučili novih
trikov, da si lahko sami izdelamo lepe, tople in unikatne izdelke. Prvi
»Bohinjski kvačka get together« je bil zelo uspešen in ker je bilo zanimanja kar precej, smo ga letos ponovili. Zaradi dobrega obiska predvidevamo, da bo postal kar tradicionalen.
EFT znova tudi v Bohinju
Franka Pavić Sodja
Lepo vabljeni na dvourno delavnico EFT-tehnike, ki jo bo vodila priznana slovenska učiteljica tapkanja Pika Rajnar. Spopadali se bomo z
zavorami, ki nam onemogočajo doseči želeno telesno težo. Prispevek
za udeležbo je 15 evrov.
Za aktivno sodelovanje predznanje ni potrebno, tehnika čustvenega
osvobajanja, kot jo imenujemo v slovenskem jeziku, je priporočljiva
pomoč tudi pri različnih telesnih in čustvenih težavah.
V petek, 27. marca, se ob 18. uri dobimo v dvorani hotela Kristal na
Ribčevem Lazu.
Prijave sprejemamo do srede, 25. marca, na tel. št.: 031 763 638. ・
6. folklorni večer KUD Triglav
Matija Markič
Če človek star je ali mlad,
v družbo vsak zahaja rad.
Tam se pije, jé in vriska,
pleše, poje in pa piska.
V dobri družbi se zgodi
mnogo čudežnih reči.
Če je družba res ta prava,
tudi delo je zabava.
Foto: Katarina Đurđević
V nedeljo, 25. januarja, smo se tako spet zbrali v lepem številu. Svoje
bogato znanje sta letos z nami delili in nas vodili Mihovčeva Tončka iz
Stare Fužine in Lucija Podlipnik (z letošnjim letom iz Škofje Loke). Tudi
letos je bilo kar nekaj popolnih začetnic, katere smo, upam, navdušili
za kreativno nadaljnje delovanje. Precej je bilo udeleženk lanskega dogodka, ki so si želele poglobljenega znanja in zapletenejših tehnik. S
Tončkino in Lucijino pomočjo so vse udeleženke dobile nova znanja,
za kar smo jima vsi izjemno hvaležni. Hvala tudi vsem udeleženkam za
obisk delavnice. Se vidimo naslednje leto!
Za vse, ki ste delavnico zamudili, prisrčno vabljeni na zgoraj ome­
njena tedenska srečanja, kjer vam bodo gospe z veseljem pomagale s
svojimi nasveti. ・
Urejenost vodotoka in varnost
brežin
Hvaležni stanovalci ob urejeni brežini
Prid’te gledat tudi vi,
kako ‘mo mi folklorniki
vam na odru prikazal’,
kako so včas’ se družit znal’.
Ko v februarju zadnja bo sobota,
takrat naj bodo vaša póta
ob pol osmih v Ažmana v dvorano
na DRUŽENJE z družbo znano.
Na druženje ob šestem folklornem večeru KUD TRIGLAV vas v soboto, 28. februarja, ob 19.30 v Kulturni dom Joža Ažmana na Bohinjski
Bistrici vabijo folkolorne skupine KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju
in folklorna skupina KUD JURIJ VODOVNIK, Skómarje. ・
Komedija, da te lulat tišči in uide
skoz’ oči!
Petra Lotrič Ogrin
Foto: Arhiv stanovalcev
Na delu vodotoka Bistrice ob Zoisovi ulici na Bohinjski Bistrici se
izvaja sanacijski program ureditve brežin. Pri tem se zahvaljujemo od­
delku za območje zgornje Save pod vodstvom Urbana Ilca in delavcem
koncesionarja VGP Kranj. Posebno se zahvaljujemo županu Francu
Kramarju za izdatno pomoč pri postopku za pridobitev sanacije vodotoka. ・
Prizor iz predstave. Foto: Špas teater
kult ur a , okol je
11
»Ste pripravljeni na pošteno dozo smeha? Potem je tole točno za
vas. Špas teater vam predstavlja ... komedijo. Pa ne čisto običajno komedijo, pač pa KO KO KOMEDIJO! In kdo bi lahko bolje pokomentiral
smisle in nesmisle našega vsakdana kot dve jezični in z vsemi ‘žavbami’
namazani prijateljici Katarina Čas in Ana Marija Mitić?« je zapisano v
oglasnem besedilu za predstavo Špas teatra.
Nogometni klub Bohinj vas vabi, da si v soboto, 21. februarja,
privoščite omenjeno pošteno dozo smeha. Predstava se bo pričela ob
19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Prodaja vstopnic poteka na
Turizmu Bohinj (delavniki od 7. do 15. ure, sobote in nedelje od 9. do
12. ure) in Turističnem društvu Bohinj (vsak dan od 8. do 18. ure, razen
v nedeljo od 9. do 15. ure), cena vstopnice je 15 evrov.
Ne pričakujte stand up komedije, ker to ni. Pričakujte sproščeno
uro zabave, pravo KO KO KOMEDIJO zmešnjav sodobnega sveta, ki
jo je s soborcema Gašperjem Tičem in Juretom Karasom zakrivil Lado
Bizovičar.
S seboj prinesite robčke, saj bodo solze smeha tekle v potokih!
VABLJENI! ・
ljal odprtje razstave v hotelu Kristal na Ribčevem Lazu, so sodelovali:
pianistka Franka Pavić Sodja, sopranistka Ema Laura Dolinar, kitarist Gregor Strajnar, oče male Evelin, za katero bo šel izkupiček od
prodanih čokoladnih slik, o katerih smo pisali v decembrski številki
Bohinjskih novic. Zbrane je nagovoril častni gost, starosta slovenske
likovne umetnosti, akademski slikar France Slana. Pozdravni nagovor
sta imela Alenka Dobravec, gostiteljica kolonij, in župan Franc Kramar.
Razstavo likovnih stvaritev je slavnostno odprl prof. dr. Janez Bogataj.
Kolonijo in sodelujoče avtorje ter dela iz obeh projektov pa je predstavila Anamarija Stibilj Šajn. ・
Nastop na Gorjušah
Jure Sodja, predsednik KD Bohinj
Razstava likovnih del v hotelu
Kristal
Petra Lotrič Ogrin
Foto: Albert Dobravec
Razstavljena likovna dela na platnu in čokoladnih ploščicah. Foto: Stanka Golob
Med 20. in 25. oktobrom 2014 je v hotelu Kristal na Ribčevem Lazu
potekala že 6. Mednarodna likovna kolonija Kristal, Bohinj. »V hotel
Kristal je vnesla posebno vzdušje, ustvarjalni nemir, ki je zajel tudi
širše bohinjsko področje. Ta slikoviti košček sveta je ponovno navdihnil likovne ustvarjalce, ki so se zbrali pri Alenki in Ludviku Dobravcu,
v njunem družinskem hotelu, v okolju, ki je prijetno začasno domovanje številnim gostom, med katerimi so že tradicionalno tudi likovni
ustvarjalci. Nekateri med njimi so nam dobro poznani in predstavljajo
ustaljeni del izbrane skupine, ki se ji vsako leto pridružujejo novi likov­
ni sopotniki. Ti vanjo prinašajo svežino in skupno ustvarjanje zaznamujejo z novimi, avtorsko intimnimi nagovori. A tudi v zapisih prvih
čutimo spremembe, ustvarjalni razvoj, odprtost za nabiranje novih idej,
plamtenje novih zanimanj in lovljenje še neodkritih krajinskih kotičkov
ali pa njihovo raziskovanje v drugačnih atmosferah, v neponovljivih
svetlobah in nenehnih barvnih spreminjanjih,« je v zloženko o koloniji
in njenih udeležencih zapisala Anamarija Stibilj Šajn.
O nastalih delih pravi, da »so raznolika: klasična in sodobna, abstraktna in realistična, ilustrativna in izrazna ter sporočilna, pripadajoča
intimni ikonografiji posameznika ali pa odprti komunikaciji s svetom
zunanjega, ki skozi likovno ovrednotenje ne odslikava le resničnosti,
ampak mnogo več, doživljanja, čutenja, razmišljanja, sanjarjenja ...
Številna nastala dela, kljub temu da kolonija ni bila jasno vsebinsko
določena, prinašajo teme, ki so vzniknile v tem okolju in se nanj tesno
navezujejo. Ta prostor so postavila v središče ustvarjalnih zanimanj in
ga povzdignile na slikarska platna, na piedestal umetnosti.«
Na koloniji so sodelovali: Andreja Arbiter, Boni Čeh, Stanka Golob,
Milena Gregorčič, Miro Kačar, Janez Kovačič, Marija Mija Mertelj, Marijan Miklavec, Gregor Pratneker, Niko Ribič, Dušan Sterle, Matevž Sterle,
Viktor Šest, Janez Štros (vsi Slovenija), Azad Karim (Irak/Kazahstan/
Slovenija), Jurij Kravcoc, Nikolaj Mašukov (oba Rusija/Slovenija), Edu­
ard Belsky (Ukrajina/Slovenija), Buba Pósa, Ede Pósa (oba Madžarska),
Paul David Redfern (ZDA/Italija) in Mirjana Zirdum (Hrvaška).
V bogatem kulturnem programu, ki je v soboto, 10. januarja, sprem-
Zadnji konec tedna v januarju smo v sodelovanju z domačimi društvi
na Gorjušah uspešno izvedli ponovitev letnega koncerta KD Bohinj.
Nastopale so vse sekcije našega društva. Mlade plesalke in plesalci ter
naše pevke so še posebej uživali ob nastopanju pred svojimi domačimi.
Prekrasen odziv domačinov nam je dal potrditev, da je bila odločitev za
ponovitev nastopa z Bohinjske Bistrice še na Gorjušah prava.
Predstavile so se vse sekcije. Pogostitev nam je pripravila in po­
stregla družina Kovačič, za kar smo jim zelo hvaležni. Prav tako smo
hvaležni lokalnim društvom, brez katerih naš nastop ne bi bil mogoč.
Vsem ljubiteljem kulture ob tej priložnosti, sicer z nekaj dnevno zamudo, čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku! ・
Tujerodne rastline v občini Bohinj
Tanja Menegalija, TNP, in Darinka Maraž Kikelj, Občina
Bohinj
Problem širjenja invazivnih tujerodnih vrst v okolju je vedno bolj
pereč. V praksi se z njim soočajo številne organizacije, vzdrževalci
javnih površin, izvajalci zemeljskih posegov, pa tudi lastniki zemljišč.
Prav zaradi gospodarskih in ekoloških problemov, ki jih invazivne
tujerodne vrste povzročajo, se na evropskem nivoju pripravlja zakonodaja za preprečevanje in nadzorovanje te hitro rastoče nevarnosti.
V Sloveniji so te aktivnosti tako na zakonodajnem kot na izvedbenem
nivoju zelo šibke.
Razširjenost tujerodnih rastlinskih vrst v občini Bohinj. Avtor: Tanja Menegalija
okol je , ml adina
V Triglavskem narodnem parku od leta 2010 poteka nadzorovanje
tujerodnih rastlin. Na območju občine Bohinj smo do sedaj zabeležili
277 lokacij. Po razširjenosti prevladuje japonski dresnik. Prvi evidentirani podatki o pojavljanju japonskega dresnika v Bohinju segajo v leto
1937. Tega leta je bil opažen ob Bohinjskem jezeru. Kako in od kod
je prišel tja ni jasno, se je pa do današnjih dni zelo razširil po celotni
občini. Najdemo ga predvsem tam, kjer so potekala različna gradbena
dela. S transportom okužene zemlje se delčki korenin prenašajo na
nove lokacije, kjer v tednu ali dveh že poženejo nove rastline.
12
Pustno rajanje na Zimskem B. O.
FEjSTU
Ekipa TD Bohinj
Foto: Mitja Sodja
Pelinolistna žvrklja ob cesti pri Bitnjah. Foto: Tanja Menegalija
Ostale vrste, ki se še pojavljajo v večjem obsegu, so kanadska in
orjaška zlata rozga, žlezava in drobnocvetna nedotika ter pelinolistna
žvrklja ali ambrozija. Predvsem slednja je zaradi svoje alergenosti neprijetna tudi za zdravje ljudi. V zadnjem letu smo jo opazili predvsem
ob cestah, kjer se njena semena širijo s košnjo ali na avtomobilskih
gumah. Za to vrsto je sprejeta tudi uredba o zatiranju.
V soboto, 14. februarja, vas vabimo, da se nam pridružite na pustno
pisanem in šemasto navihanem Zimskem B. O. FEjSTU, ki se bo od 11.
do 15. ure odvijal ob smučišču Senožeta v Srednji vasi.
Za vas smo pripravili pester zabavni program. Med drugim nas bo
ponovno obiskalo Društvo športnih psov s svojimi pasjimi spremljevalci. S številčnim harmonikarskim orkestrom nas bo zagotovo navdušilo
Glasbeno društvo Bučar. Slovenska vojska se bo na prizorišče pripeljala
z zanimivim vozilom. Prišel bo še šef Joco s svojimi miškami. Za vrhunec pa bo Eva Škofic Maurer odigrala predstavo Klovnesa razgraja.
Seveda ne bodo manjkale niti nagradne igre, karaoke in še marsikaj.
Našemite se in pridite, dolgčas vam zagotovo ne bo! ・
Pustovanje v Bohinjski Češnjici
Franka Pavić Sodja
V Bohinjski Češnjici se v torek, 17. februarja, pripravlja skupinsko pustovanje za otroke od 2. do 12. leta. Za prijave in informacije
pokličite na tel. številko 031 763 638.
Vabljeni! ・
Žganci za več energije in zdravja
dr. Urška Repinc, OŠ dr. J. M. Bohinjska Bistrica
Japonski dresnik ob Bohinjskem jezeru. Foto: Tanja Menegalija
Za preprečevanje nadaljnjega širjenja teh vrst je najbolj učinkovito
zgodnje prepoznavanje in odstranjevanje ter nadzor prevoza okuženih
zemljin. Veliko informacij o tujerodnih vrstah dobite na povezavah:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/ ali http://zbirka.tujerodne-vrste.info/.
Lahko se obrnete tudi na Javni zavod TNP ali Občino Bohinj. Lokacije
zabeleženih tujerodnih vrst v občini Bohinj pa si lahko ogledate na
spletni strani Geopedia.si (tujerodne vrste).
V letu 2015 bo Občina Bohinj aktivno pristopila k reševanju problematike tujerodnih rastlinskih vrst, tako z ozaveščanjem kot tudi z
akcijo odstranjevanja invazivnih rastlinskih vrst. O vsem vas bomo
sproti obveščali. ・
V šolskem letu 2007/08 je na naši šoli potekal projekt o bohinjskih
žgancih. Rezultate dela smo imeli priložnost predstaviti na različnih dogodkih v Bohinju in drugod. Najbolj »šolski« predstavitvi sta bili na festivalu Turizmu pomaga lastna glava in Srečanju mladih raziskovalcev.
Avtorica in scenaristka oddaje o prehrani na RTV Slovenija - v sklopu
oddaj Dobro jutro, Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., je našla zapis
o tem projektu na spletnem portalu Kamra in nas povabila v oddajo.
Neposredno javljanje s terena, kakor je zasnovan njen del, je potekalo
na najbolj snežen dan v januarju, zato prizorišče ni bilo ljubljanska
tržnica kot velikokrat, pač pa turistična domačija Pr’ Krač’ v Dolskem
pri Ljubljani.
Občni zbor Društva mladih Bohinj
Mina Pavliha, DMB
Vabljeni na redni občni zbor Društva za uresničevanje interesov
mladih Bohinj, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 16. uri v prostorih
društva (kletni prostori občinske stavbe, Triglavska cesta 35, Bohinj­
ska Bistrica).
Se vidimo! ・
Žganci niso samo eni. Foto: Ivan Merljak
13
ml adina
Bohinjske žgance sta na štedilniku na drva skuhali Pavlina Zorman,
učiteljica gospodinjstva, in učenka 5. razreda Tina Bučar, saj se v 5.
razredu pri pouku gospodinjstva učijo pripravljati žgance. Tini je tema
poznana tudi od doma. Pri njih doma namreč koruzo trdinko bohinjko,
iz katere je moka za prave bohinjske žgance, pridelujejo sami.
Ob tem dogodku smo na hitro poizvedeli, kaj je novega v zvezi s to
posebno moko in žganci od časa, ko smo imeli na šoli projekt. Marsi­
kdo še goji trdinko bohinjko, a več ali manj za lastno uporabo. Certifikat
»Bohinjsko – from Bohinj«, pokazatelj kakovosti in lokalne pridelave, je
za moko pridobila kmetija »Pr’ Andrejo« izpod Studorja, za bohinjske
žgance pa Viharnik na Voglu.
V Dolskem Pr’ Krač’ smo spoznali še različne žgance iz drugih krajev Slovenije: iz Temenice pri Stični (Turistična kmetija Fajdiga) in iz
Društva podeželskih žena in deklet Bela cerkev v sodelovanju s Srednjo gostinsko turistično šolo v Novem mestu. Jože Košak iz okolice
Šmarjeških toplic je predstavil paleto različnih vrst moke iz Kopakovega mlina, znamenitega po svoji (nemški) tehnologiji.
Med drugim smo se poučili, kaj pomeni »ta oženjeni žganci« oženjeni so s krompirjem. Marija Merljak, poznavalka jedi, je opozarjala na zdravilnost in bogato vsebnost žgancev ter druge hrane pridelane
iz lokalnih sestavin. ・
Bohinjska bobra
Natalija Bohinc Zaveljcina, Gimnazija Jesenice
zablesteli. Posamezne točke so povezovali s prirejeno Andersenovo
pravljico Deklica z vžigalicami. Pohvalo zaslužita tudi obe voditeljici.
V najlepšem pomenu besede so dijaki in njihovi gostje pokazali svoje
različne talente, s katerimi so pomagali svojim vrstnikom.
Foto: Gimnazija Jesenice
Težke čase in pomanjkanje, v katerem živijo tudi njihovi sošolci,
so premagali z dobro voljo in nesebičnostjo, kar je vredno pohvale in
posnemanja. Zelo smo ponosni nanje.
Drage Barbara, Katarina in Nika, tisočkrat hvala za čudovit koncert.
Dragi nastopajoči, tudi vam iskrena hvala za nastop. ・
Gibalne delavnice
Mojca Vilfan, za Smučarsko društvo Bohinj
Foto: Gimnazija Jesenice
Z veseljem vam tokrat poročamo o lepem dosežku dveh naših dijakov, oba prihajate iz Bohinja. Na državnem tekmovanju Bober, kjer
so se pomerili najboljši računalničarji v državi, sta Gimnazijo Jesenice
zastopala Martin Ravnik in Lovro Odar iz 2. b. Martin Ravnik je osvojil
srebrnega bobra. Čestitamo! ・
Že nekaj let vsak četrtek v telovadnici OŠ na Bohinjski Bistrici izvajamo Gibalne delavnice. Vse se je začelo na pobudo staršev in ob
podpori Smučarskega društva Bohinj, ki so si želeli malo drugačen
način gibalne spodbude za svoje otroke prenesti tudi v domače okolje.
Rezultati dobro uveljavljenega in učinkovitega sistema Brain Gym® in
drugih vej edukacijske kineziologije, ki jih že leta uporabljamo v OŠ
Antona Janše v Radovljici, so jih prepričali.
Brain Gym® je enostaven sistem postopkov in 26 gibalnih aktivnosti, ki pripomore k enostavnejšemu in hitrejšemu učenju (na šolskih in
drugih področjih), k boljšim športnim dosežkom, k večji pozornosti,
koncentraciji in organizaciji, k boljšemu načrtovanju in vztrajanju od
začetka do konca projekta ali naloge, k premagovanju učnih, razvojnih
in drugih izzivov ter k doseganju novih ravni odličnosti ...
Dobrodelni koncert dijakov
Gimnazije Jesenice
Milena Gerbec, prof.
V petek, 30. januarja, je bil v gledališču Toneta Čufarja na Jeseni­
cah dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen za finančno
pomoč pri plačevanju ekskurzij in drugih obveznosti dijakom iz socialno šibkih družin. Koncert so organizirali in izvedli dijaki razreda
4. A pod vodstvom treh deklet, Barbare in Katarine Mlinarec ter Nike
Ferbežar. Nastopili so Manca Ropret, Tamara Šterk, Jon Ažman, Uroš
Franc in Gašper Žuber, Alja Wolte Sula, Klemen Kelih, Nina Smolej, Rok
Lužnik, Primož Mirtič Dolenec, Dijana Džamastagić, Tija Klincov, Ela
Mejač, Vid Jeraša, Sabina Kovačevič, Manca Ropret, Nejc Ravnihar,
Trinity, Maja Pogačar, Sara Gorinjac, Katka Bogataj in Polona Hribar,
voditeljici sta bili Anamarija Krajšek in Ana Marija Kravanja,
Dijaki so nevsiljivo in prijazno, s povabilom, naj sprostijo dobroto
v sebi, spodbudili ljudi, naj pridejo na koncert in prispevajo nekaj evrov v šolski sklad. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana gledališča
skoraj polna, saj je bil dobrodelni koncert že lani izredno dobro obiskan in sprejet. Vsi skupaj smo uro in pol uživali ob programu dijakov in njihovih gostov, s katerim so nas navdušili. S svojimi izjemnimi
interpretacijami različnih pesmi, plesom ter nastopom komika so
Foto: SD Bohinj
Prav na vsakem koraku lahko namreč vedno naredimo še korak na­
prej in se z vsakim izzivom, ki se nam ponuja, spoprimemo po svojih
najboljših močeh. Včasih je bil sistem namenjen premagovanju učnih
in razvojnih izzivov, danes pa ga ob tem uporabljamo na vseh področjih
in stopnjah, kadar želimo narediti korak naprej ali doseči spremembo
(npr. Brain Gym za vodilne delavce, Brain Gym za golfiste itd.).
Zelo učinkovit je v individualnem terapevtskem delu s posameznikom in za velike izzive ga tako tudi uporabljamo. Hkrati pa je
tako enostaven, da ga lahko uporablja vsak sam. Avtor sistema, Paul
Dennison, si želi, da bi Brain Gym® postal naše vsakodnevno orodje,
in na Gibalnih delavnicah se ob vsakotedenskem delu učimo, kdaj in
kako ga uporabiti tudi doma. Preden grem pisat domačo nalogo, ko se
ne morem pripraviti k učenju, ko se težko zberem in dokončam začeto,
ko pride dan, ko mi gredo vsi na živce, ko se pripravljam na nastop ali
ml adina , šport
14
pogovor, ko sem v stresu, žalosten ali utrujen ... Učimo se opazovati
sami sebe in iskati pot iz situacije, ki nam ni všeč, k cilju, ki ga želimo
doseči. Učimo se sprejemati odgovornost za lastno aktivnost in njene
posledice. Učimo se iskati lepe stvari v življenju.
K sistemu Brain Gym® na delavnicah vključujem še sodobna zna­
nja z drugih področij edukacijske in uporabne kineziologije (taktilna
integracija, movement and learning, integracija refleksov ...), ki jih
dopolnjujem s prakso in znanjem učiteljice in svetovalke Brain Gym®,
Optimal Brain Organization® in Double Doodle Play® ter učiteljice razrednega pouka in defektologinje.
V Bohinju smo začeli s še eno željo: da mlade Bohinjce, ki zaradi
svojih posebnosti v učenju ne morejo obiskovati domače osnovne šole,
vključimo v aktivnost v domačem okolju, kjer lahko skupaj s prijatelji,
sosedi in znanci dosegajo uspehe. Ker delo poteka v majhnih skupinah
in je naravnano individualno, ponuja možnost za razvoj vsakemu, ne
glede na njegovo stopnjo ali obliko šolanja. Vsak od nas ima področja,
kjer je močan, in tista, kjer je za uspeh potrebno več truda. Zato je
vključevanje naših otrok k učencem večinske šole zelo pomembno tudi
za druge, kajti tako dobijo model, kako se soočati z izzivi, le-te sprejemajo, svojih močnih področij pa ne jemljejo kot samoumevne, ampak
jih znajo ceniti.
Sistem edukacijske kineziologije posameznike spodbuja k urav­
noteženemu razvoju na področjih, pomembnih za šolsko delo in vsakdanje življenje. Vsak teden preko petstopenjskega modela, zanimivih
aktivnosti in vaj iz sistema Edu-K dosegamo cilje, pomembne za vsakogar. Ustvarjamo pomembne povezave v možganih, uporabne za
učinkovito šolsko delo in vsakdanje življenje. Delamo majhne korake,
ki nas pripravljajo na velike skoke ter ohranjajo in bogatijo nasmeh na
obrazu.
Udeleženci so o Gibalnih delavnicah zapisali:
»Na Gibalnih delavnicah delamo različne stvari. Na začetku vedno
naredimo PACE. Potem povemo, kaj je bilo najboljše v preteklem tednu. Potem dobimo nalogo. Sledijo posebne vaje, ki nam pomagajo, da
bomo nalogo naredili bolje. Potem ponovimo nalogo in opazujemo, če
se je kaj spremenilo. Najbolje mi je, ker imamo zabavno, igrivo, veselo,
prijazno, spoštljivo učiteljico Mojco Vilfan. Je lepo in zabavno, zato se
nam pridruži.« (M.)
»Všeč mi je vsak četrtek, ker hodim na Gibalne delavnice. Tam zelo
uživam. Zabavno je. Rada imam prijateljice na Gibalnih delavnicah.« (J.)
»Všeč mi je, ker so zabavne, intenzivne in zanimive. Delamo za vid,
šolo, hojo in zabavo. Všeč mi je zato, ker imamo perfektno učiteljico, ki
uči v OŠ A. Janše v Radovljici.« (A.)
Brain Gym® je zaščitena blagovna znamka Edu-K Foundation, California, USA (www. braingym.org, www.braingym.si). ・
1 + 1 = ...
je še osnov matematike, pri čemer nam je najbolj ostalo v spominu:
»1 + 1 = palačinka pečena«.
Predstava je popolnoma prevzela otroke, klovnovim norčijam in
domislicam pa smo se od srca nasmejali tudi odrasli. ・
Vabilo na Ekipno olimpijado
Vesna Arh za NSD Bohinj
Nordijsko smučarsko društvo Bohinj bo v sodelovanju s Športno zve­
zo Jesenice in Športno zvezo Tržič organiziralo Ekipno olimpijado, ki bo
potekala v petek, 20. februarja, ob 18. uri v dvorani Danica.
Med seboj bodo merile moči različne ekipe - tako moške in ženske
kot tudi otroške in mešane. Ekipo lahko sestavljajo člani športnih, kulturnih društev, gasilcev, lovcev, ribičev ... ali pa so to povsem »pro­
sto« oz. »naključno sestavljene« ekipe. Starostne omejitve ni. Dodatno
točkovanje bo prilagojeno sestavi ekip.
Tekmovanje bo torej rekreativne, a tudi zabavne narave. Za zabavni
del bodo že med prireditvijo poskrbeli Bohinjski muzikanti.
Gre za projekt, ki se financira s strani ESSRR ter nacionalnih in regionalnih sredstev Slovenije in Avstrije. Partner v tem projektu je ŠZ
Tržič, vodilni partner pa OKS-ZŠZ. Team Olympiada oz. Ekipna olimpijada je doslej potekala dvakrat v Tržiču in po enkrat na Jesenicah in v
Kranju. Tokrat se bodo ekipe lahko v več disciplinah (skupinska hoja
s smučmi, streli na gol, golf, štafetne igre – hoja s hoduljami in skoki z
vrečami, vlečenje vrvi …) pomerile še v Bohinju.
Prijave ekip sprejemamo do srede, 18. februarja, na elektronski nas­
lov: [email protected] ali na tel. št.: 041 234 527 (Vesna). ・
Juretov memorial – pokal Winkl
Organizacijska ekipa ŠD Srednja vas
V soboto, 14. februarja, vas vabimo na Juretov memorial - veleslalomsko tekmo, ki bo tudi letos organizirana na smučišču Senožeta v
Srednji vasi. Prijave bomo zbirali od 17.30 dalje, start pa bo ob 19.
uri. Gre za tradicionalen veleslalom, s katerim se spominjamo dragega
Jureta, poznanega tudi pod vzdevkom Winkl.
Vidimo se v soboto na »Flahaw’«! ・
Pokal Senožet v veleslalomu
Manca Erlah, KUD Triglav Srednja vas
ŠD Srednja vas, organizacijska ekipa
Zaradi pomanjkanja snega smo veleslalomsko tekmo za pokal
Senožet večkrat prestavili. Ker nam je v prvih dneh februarja nasulo
precejšnjo količino snega, je zdaj znan tudi datum tekme. Tekma bo
nočna, in sicer v soboto, 28. februarja, s startom ob 19. uri. Prijave
sprejemamo na dan tekmovanja od 17.30 dalje.
Izzovite sosede na boj za pokal Senožet! ・
Tekmovanje za pokal Vogla
Jure Sodja, za ekipo smučišča Vogel
Foto: KUD Triglav
V decembru smo pripravili presenečenje za otroke, člane KUD
Triglav Srednja vas. Po pogostitvi je najmlajše člane društva, Žgančke
in Otroško folklorno skupino, zabaval klovn Jaka iz Žirovnice. Šale je
stresal ‘kot iz rokava’, navdušil z različnimi akrobatskimi spretnostmi,
predvsem pa nas nasmejal z besednimi igrami in ugankami. Naučil nas
V soboto, 7. marca, se bo na Voglu odvijalo tekmovanje v veleslalomu za pokal Vogla. Vabimo vse rekreativce, ki želijo pomeriti svojo
hitrost in tehniko veleslalomskega smučanja z drugimi, da se prijavijo.
Prijave sprejemamo na dan tekmovanja od 9. ure dalje. Start bo ob
10.30 uri. Vabljeni na Vogel, vabljeni na dirko! ・
15
šport
Evropsko prvenstvo se nezadržno
bliža
Jure Sodja, gen. sek. Org. odbora EURO 2015 BOHINJ
Julij se večini zdi verjetno še zelo oddaljen, vendar se za organizacij­
sko ekipo letošnjega največjega športnega dogodka v Bohinju - Evropskega prvenstva v kajakaškem maratonu na mirnih vodah - julij
približuje z nadzvočno hitrostjo. Tekme za Evropsko prvenstvo se bodo
odvijale od 1. do 5. julija in priprave so v polnem teku. Prišle so že prve
rezervacije in sklenjeni so prvi dogovori s sponzorji.
Pripravljamo se na velik petdnevni športni dogodek, ki ga lahko
primerjamo s prvenstvom ribičev, ki smo ga gostili pred nekaj leti.
Želimo si tudi, da boste vsi domačini obveščeni o pripravah na tekmovanja in o poteku prvenstva ter da boste julija prišli na otvoritev in na
katero od številnih tekem, ki se bodo odvijale.
Prva dva dneva, sreda in četrtek, 1. in 2. julija, bo na sporedu svetovno prvenstvo kajakašev amaterjev. Od petka do nedelje, od 3. do 5.
julija, pa bodo na vrsti tekme za Evropsko prvenstvo v kajakaškem
maratonu.
Za vse tekme in dogodke še vedno zbiramo prostovoljce, ki so
nam pripravljeni pomagati pri izvedbi tega pomembnega in velikega
športnega dogodka. Zato si od vas, občanov, želimo množičen odziv
in vas vabimo, da nam pošljete informacijo o vaši pripravljenosti za
pomoč na elektronski naslov [email protected].
V naslednjem mesecu bomo natisnili letake in plakate, za katere
vas že zdaj prosimo, da jih položite in obesite na vidno mesto v vaših
lokalih, penzionih, apartmajih. Tako nam boste pomagali o dogodku
obvestiti čim več ljudi. Pripravili smo tudi promocijske pasice oz. »bannerje« za spletne strani in elektronsko pošto. Vabimo vas, da nam tudi
na tej ravni pomagate pri obveščanju ljudi. Vzpostavili smo še Facebook stran z imenom Canoe Marathon European Championship Bohinj
2015, za katero vas prosimo, da jo delite z vašimi prijatelji, še posebej, če so veslači in/ali iz tujine. Oglejte si še našo spletno stran www.
bohinj.si/euro2015, kjer bomo objavljali vse prijavljene tekmovalce in
tekmovalke ter države, iz katerih prihajajo, startne liste in rezultate.
Trenutno imamo prijavljene tekmovalce iz devetih držav, pričakujemo
pa, da bodo prišli tekmovalci iz skoraj 30 držav.
Spremljajte naše objave na spletu in v Bohinjskih novicah ter nam
pomagajte pri organizaciji, na terenu in/ali s promocijo, da bomo lahko
na koncu vsi ponosni na naše Evropsko prvenstvo v kajakaškem maratonu! ・
Rekordno število tekmovalcev na
Poljah
SSK Bohinj
Letošnja akcija Skoči z nami, ki smo jo ponovno organizirali v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, je bila
zelo uspešna. Na treningih se nam je pridružilo kar 31 otrok od 1.
do 4. razreda. Regijsko tekmovanje je potekalo v Kranju, naprej na
državno prvenstvo se je uvrstilo kar deset malih bohinjskih orličev.
Na zaključnem tekmovanju v Žireh smo tako dobili bronasto državno
prvakinjo Nušo Mlakar. Za vso pomoč pri organizaciji se najlepše zahvaljujemo osnovni šoli in učiteljema športne vzgoje.
Z našimi kategoriziranimi tekmovalci pa smo se začetek zimske sezone udeležili že prvih pokalnih tekmovanj v Planici, Kisovcu, Kranju
in Bohinju.
Ker nam v začetku januarja snežne razmere niso bile najbolj naklo­
njene, smo zadevo vzeli v svoje roke. Po Bohinju smo pobrali sneg, ki je
še ostal v kupih, in ga pripeljali na skakalnice na Poljah. V dobrih dveh
dneh smo uspeli s snegom nasuti in nato urediti vse manjše skakalnice.
S tem smo si zagotovili, da tekma v Bohinju zagotovo bo. Zadnji dnevi
pred tekmo so bili dovolj mrzli, da smo lahko naredili tudi nekaj umetnega snega. Tik pred zdajci pa nas je zasulo še z naravnim snegom,
kar nam je izvedbo tekme, ki je bila z 29. januarja že prestavljena na 1.
februar, še olajšalo.
Na tekmo za Regijski pokal Cockta se je prijavilo rekordno število
tekmovalcev. V kategorijah od cicibanov in cicibank do 9 let pa do
Foto: SSK Bohinj
dečkov in deklic do 13 let je bilo natanko 100 tekmovalcev. Na tekmi
se jim je pridružilo še 41 tekmovalcev začetnikov na alpskih smučeh.
Za izvedbo tekme se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so nam
priskočili na pomoč. Obenem pa vse otroke, ki so obiskovali program
Skoči z nami in tudi vse ostale navijače Petra Prevca, ki jih skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na nadaljnjih treningih. Za
začetnike ostaja termin isti, in sicer ob četrtkih in sobotah ob 18. uri
na skakalnicah na Poljah. Več informacij dobite na tel. št. 041 981 234
(Brane). ・
Šola smučanja ŠD Bohinj
Tadej Žvab, predsednik ŠD Bohinj
Športno društvo Bohinj bo tudi v tej smučarski sezoni med šolskimi
počitnicami na smučišču v Senožetih v Srednji vasi organiziralo šolo
smučanja. Ob koncih tedna sicer smučamo že od novega leta. Tečaji
smučanja potekajo in bodo še naprej potekali vsako soboto in nedeljo med 9. in 12. uro, ob istem času tudi vsak dan med zimskimi
počitnicami, ki bodo konec meseca.
Cena tečaja je 14 evrov, za drugega otroka pa 10 evrov. V ceno je
vključena smučarska vozovnica, tečaj pa bo potekal pod vodstvom
trene­rja alpskega smučanja, učiteljev in vaditeljev športa otrok in
mladine.
Prijave sprejemamo na elektronski naslov: [email protected]
(vsak teden do četrtka oz. do zapolnitve števila mest, ki nam še
omogoča kvalitetno delo z otroki). Vse informacije lahko dobite tudi na
tel. št.: 040 468 376 (Saša).
Prijava naj vsebuje vaše ime, priimek in telefonsko številko ter ime in
priimek otroka, leto rojstva in podatek, ali se otrok že pelje z vlečnico.
Otroci potrebujejo ustrezno smučarsko opremo in malico. ・
Odmevni rezultati v tujini
Rok Bremec, SD Bohinj
Bohinjski tekači in biatlonci so vsako leto uspešnejši tudi na med­
narodnih tekmovanjih. Tako smo v januarju dosegli še en mejnik, naš
biatlonec Luka Plahuta je kot prvi v vsej zgodovini društva nastopal
na olimpijskem festivalu mladih v Liechtensteinu in Avstriji, kjer nastopajo najboljši mladi športniki sveta. Na prvi tekmi je kot najboljši Slovenec zasedel izvrstno 16. mesto! Na drugi, zasledovalni tekmi, je Luka
začel odlično, pred zadnjim streljanjem z odličnim tekom napredoval
do 11. mesta, nato pa na zadnjem streljanju zgrešil štiri strele, kar ga je
pomaknilo nazaj na končno 26. mesto.
Luka se lahko pohvali tudi s tem, da je s 16. mestom dosegel najboljši
rezultat letošnjega olimpijskega festivala mladih med Slovenci v obeh
spolih in v obeh vzdržljivostnih panogah, torej v teku na smučeh in
biatlonu. Naslednje tako tekmovanje bo leta 2017 v Sarajevu.
Prav tako je Ajda Arh ponovila velik lanskoletni uspeh, saj je tudi
letos zmagala na mednarodnem tekaškem tekmovanju Topolino, ki v
klasični tehniki vsako leto poteka v italijanski zibelki smučarskega teka
v dolini Fiemme. Odlično so se odrezala tudi ostala dekleta. Pri mlajših
16
šport
Končno tudi tekme na snegu
Vesna Arh, NSD Bohinj
Skakalci Nordijskega smučarskega društva Bohinj so že z nestrp­
nostjo čakali na prve tekme v zimskem delu skakalne sezone. Naporni
kondicijski treningi in priprave so obrodili sadove, saj so se naši tekmovalci na prvih tekmah odlično odrezali. Đinđo je prvič preizkusil
deklicah sta Iza Jensko in Lena Repinc osvojili enajsto in 37. mesto, pri
starejših deklicah pa je ob Ajdini zmagi Maša Kozomara pritekla do 14.
mesta. V posamičnih kategorijah je tekmovalo od 140 do 200 otrok,
v vseh osmih kategorijah skupaj pa blizu 1200 iz devetih evropskih
držav.
Nadaljeval se je pokal treh mej, Avstrije, Italije in Slovenije, tokrat v
italijanski Sappadi s skupinskim startom v prosti tehniki. Na tej tekmi
je Ajda Arh v močni konkurenci pri starejših deklicah osvojila izvrstno
drugo mesto, Iza Jensko pa med mlajšimi odlično tretje mesto. Prav
tako so tudi ostali osvojili zelo lepe uvrstitve – med najmlajšimi cicibani
je bil Matija Repinc četrti, med mlajšimi deklicami Lena Repinc sedma, na enako mesto sta pritekla tudi Maša Kozomara med starejšimi
deklicami in Gaber Arh med juniorji, osmo mesto pa je med mlajšimi
mladinci dosegel Blaž Debeljak. Tokrat je v vseh kategorijah tekmovalo
preko 600 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh treh držav.
Poleg tujih je potekalo veliko tekmovanj tudi na domačih tleh.
Najpomembnejše je bilo državno prvenstvo v teku na smučeh za mlajše
kategorije, ki je potekalo 24. januarja na Rudnem polju. V prosti tehniki je Ajda Arh osvojila naslov državne prvakinje. To pa ni bila edina
medalja za naše društvo, saj jo je med mlajšimi deklicami z odličnim tekom priborila tudi Iza Jensko, in sicer bron. Pohvaliti gre še Kajo Zorč,
ki je prav tako pri mlajših deklicah osvojila šesto mesto.
Poleg tega tekmovanja so se vrstili tudi slovenski pokali v teku in biatlonu. Na tekaški tekmi v sprint štafetah v prosti tehniki v Medvodah
sta se 10. januarja zelo izkazali dve naši štafeti mlajših deklic, dvojica
Lena Repinc in Kaja Marič je osvojila drugo, postava Iza Jensko in Kaja
Zorč pa tretje mesto.
Biatlonski pokal je potekal 18. januarja. V kategoriji starejših
mladincev je Luka Plahuta osvojil drugo mesto in se na podlagi tega
in prejšnjih rezultatov uvrstil na biatlonsko svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo februarja potekalo v Minsku v Belorusiji. Blaž Debeljak je bil
pri mlajših mladincih četrti, Luka Kalita pa pri mlajših dečkih šesti. ・
Foto: KUD Triglav
planiško 30-metrsko skakalnico in pristal na četrtem mestu. Že dve
tekmi sta za našima »najstarejšima« tekmovalcema, Mitjem in Miho, ki
sta v slovenskem pokalu Cockta v Kisovcu zasedla drugo in 17. mesto, v Kranju pa drugo in osmo. Na najpomembnejši tekmi sezone, na
državnem prvenstvu za cicibane do 9 let, ki se ga je udeležilo 60 tekmovalcev iz vse Slovenije, je Aljaž postal državni prvak, Patrik in Taj pa
sta zasedla osmo in 28. mesto. Spodbudni rezultati prav vseh tekmo­
valcev so dobra motivacija za še bolj zavzeto pripravo na tekmovanja,
ki skakalce čakajo v tem mesecu. ・
Smučišče Senožeta vabi
Športno društvo Srednja vas
Nekaj dobrih novic
Kajak kanu klub Bohinj
Pa je za nami še eno leto. Tudi to je bilo za naš klub zelo uspešno,
polno dobrih uvrstitev na tekmovanjih po Sloveniji. Naši tekmovalci so
osvojili 14 naslovov državnih prvakov.
Na Olimpijskih upih je bil Rok Šmid dvakrat peti. Na Evropskem prvenstvu v Parizu sta v disciplini K2 naš Jan Šmid in Jani Jarc iz kluba
Soške elektrarne odnesla srebrno medaljo. Na tekmi za svetovni pokal
v veslaškem maratonu na Bohinjskem jezeru je Ines Matuc osvojila dve
bronasti medalji. Mimogrede, še slednjo, zelo zahtevno tekmo, smo Bohinjci odlično izvedli (seveda ne čisto sami).
Za naprej imamo lepe načrte. Naši tekmovalci ves čas pridno nabirajo kondicijo na suhem. Starejši v fitnesu in telovadnici, mlajši in
rekreativci pa še na tekaški progi in na skupnih pohodih v naravo.
Nove člane, ki jih zanima veslanje, vabimo zraven že sedaj, sicer pa
načrtujemo začetne tečaje veslanja za nove člane (tekmovalce ali rekreativce) v juniju, juliju in avgustu, ko je jezero zadosti toplo.
Na koncu vas vabimo na Dalmatinski večer s klapo Sol s Paga, ki ga
pripravljamo ob dnevu žena, in sicer v soboto, 7. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana. Koncert je dobrodelne narave. Izkupiček je
namenjen izboljšanju pogojev treninga naših otrok.
Se vidimo! ・
V zadnjih januarskih dneh je zima dodobra razveselila in obilna
snežna odeja kar vabi, da se podamo ven, bodisi na smučke ali na sprehod. Snega smo se razveselili tudi v Športnem društvu Srednja vas, saj
je umetno zasneženo smučišče dodatno zasnežil naraven sneg in okolico spremenil v pravo zimsko pravljico. Vsem posameznikom in donatorjem, ki so z dodatnimi finančnimi sredstvi pomagali pri ponovnem
zasneževanju pobočja, se iskreno zahvaljujemo.
Proge smučišča Senožeta so dnevno urejene in nudijo smuko dostop­
no posameznikom in večjim skupinam. V bližini je še otroška vlečnica,
prostor za sankanje, drsališče in tekaške proge. Vlečnica obratuje
dnevno med 9. in 16. uro, nočna smuka je od četrtka do sobote med
18. in 21. uro. V času šolskih počitnic bo nočna smuka mogoča vsak
dan. Zima je med nami, zatorej le pripravite zimsko opremo in hitro na
smučišče Senožeta v Srednjo vas.
Za več informacij se obrnite na Športno društvo Srednja vas na tel.
št. 041 327 964 (Joža Gumzej), e-naslov [email protected] in
Facebook profil ŠD Srednja vas Flahaw. Lahko pa nas obiščete tudi na
smučišču. ・
17
ogl a si 040/202 384
Oglašujte v Bohinjskih novicah za
POLOVIČNO CENO
KDAJ?
marec, april, maj 2015
KAJ?
1/4 strani (90 x 126 mm)
140,00
70,00 eur
1/8 strani (90 x 61 mm)
80,00
40,00 eur
(v ceni ni upoštevan DDV)
ZA KOGA?
Za vse, ki še niso oglaševali
v Bohinjskih novicah.
Pošljete nam lahko pripravljen oglas
ali pa vam ga oblikujemo mi.
040/ 202 384
[email protected]
040 22 15 22
Almir Ćatić s.p., Razstavni salon, Cankarjeva 78, Radovljica
04 531 20 96
[email protected]
www.nngradnje.si
PVC OKNA IN VRATA
ALUPLAST
ID 4000, ID 5000,
ID 7000, ID 8000
LESENO OKNO
-23%
OKNA IDEAL 7000
POPUSTA
V FEBRUARJU
IN
+
MARCU
LO
EK
3.ST
GRATIS
IID
D 77000
000
ALU VHODNA VRATA
debeline 68 in 78 mm
FASADERSKA DELA
BREZPLAČNE IZMERE IN SVETOVANJE
ogl a si 040/202 384
Kurilno olje in
lesni peleti vrhunske
kvalitete zelo ugodni ceni!
Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341
18
19
ogl a si 040/202 384
TEKSTIL - OBUTEV
Vesna Ravnik s.p.
Pre~na 1 b, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04 572 14 10
TOTALNA
RAZPRODAJA
ZARADI PRENOVE
TRGOVINE
DO -50%
bunde
- smučarske hlače
- soft schell jakne
- obutev za odrasle in
otroke
-
Sprejemamo
naro~ila za
sve`e in suhe
ikebane,
`alne ikebane,
{opke, poro~ne
{opke in
aran`maje
ter aran`maje
daril.
POSEBEJ UGODNO
ZADNJI ARTIKLI
3 KOSI
-70%
Popusti veljajo ob plačilu z gotovino.
AKCIJA POTEKA DO ODPRODAJE ZALOG.
Odprto: 8-19, sobota 8-12
z adnja s t r an
CITROËN
C3
Selection Pure Tech VTi 82
NAKUP LETA
ŽE NA
ZAČETKU LETA
20