OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA ENOTA VRTEC BOHINJ IN TURIZEM BOHINJ o va Zlatorog a na dežel č i j l v a r p Neža in Jakob v pravljični deželi Zbiramo štampiljke pravljičnih bitij. Mednarodni festival alpskega cvetja Dragi starši! Sliki se razlikujeta v 7 podrobnostih. Jih najdeš? Skupaj z vašim otrokom ste vstopili v Zlatorogovo pravljično deželo. Postali ste del pravljice, ki jo boste z vašim otrokom ustvarjali in doživljali čisto po svoje. Svojemu otroku pomagajte pri branju pravljic in kratkih navodil. Pustite mu, da doživlja, raziskuje in spoznava naravo z vsemi čuti. Pustite mu tudi, da se igra v naravi, kolikor časa si želi. Tako si bo pridobil samozaupanje, izkušnje in nova znanja. V Zlatorogovi pravljični deželi veljata dva zakona: preprosta, da ju lahko razumejo tudi predšolski otroci, hkrati pa polna vsebine, ki nagovarja tudi slehernega odraslega. Spodbujajte otroka, da na pravljični poti ta dva zakona osvoji in ju ohrani tudi potem, ko bo iz pravljične dežele ponovno vstopil v svoj vsakdanjik. ZLATOROGOVI ZLATI PRAVILI 1. Ljubi naravo in jo skrbno varuj! 2. Bodi prijazen z vsemi, ki jih srečuješ na poti! Vsebina pravljične poti je naravnana na geslo »nazaj k naravi«. Zlatorogova pravljična dežela želi naravo ponovno približati človeku – oziroma bolje, človeka približati nazaj k naravi: k spoštovanju naravne dediščine, ohranjanju naravnih vrednot, odgovorni skrbi za okolje in zdravemu načinu življenja. Pravljična pot je namenjena družinam s predšolskimi in mlajšimi šolskimi otroki. Celotni družini omogoča prijetno srečanje z naravo, spodbuja pa jo tudi k medsebojnemu sodelovanju in skupni družinski igri. Povleci črto skozi labirint Želimo si, da bi vsa družina ponovno zadihala z naravo in začutila skupno odgovornost za njeno ohranitev. Naši otroci si zaslužijo, da bodo kot odrasli živeli v svetu, ki bo vsaj tako lep kot je zdaj. Vsi pa si zaslužimo, da živimo v svetu prijaznih in ljubečih ljudi. Labirint svobode Labirint preobrazbe RA V N OT EŽ SEDEM PRAVLJIC Na pravljični poti boste našli sedem junakov iz Bohinjskih pravljic. Vsak junak ima svojo točko s prepoznavno tablo, svojo pravljico in predloge za igrive in poučne aktivnosti v naravi. Vse točke pravljične poti pa med seboj povezuje razburljiva zgodba o Neži in Jakobu, ki iščeta Zlatoroga, kralja pravljične dežele. JE Čatež DRUŽINSKA DOŽIVETJA V NARAVI V pravljični deželi boste našli predloge za družinske aktivnosti v naravi, ki se jih lahko igrate na pravljični poti, lahko pa tudi kjer koli drugje, ko se boste podali na družinsko potepanje v naravo. Jezernik T IP OK Ledeni mož Polesnjak V ID GIB A L NI TIP VELIKO GIBANJA Potepanje po pravljični poti spodbuja tudi različne oblike gibanja. Poudarja predvsem naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, skakanje, plezanje, vrtenje, guganje in plazenje. Okolje pravljične dežele pa ponuja tudi številne druge športne in rekreativne možnosti, ki jih velja s pridom izkoristiti. Zlatovčice US SEDEM ČUSTEV Neža in Jakob, ki iščeta Zlatoroga, na poti doživljata zelo različna čustva. Nekatera so prijetna, nekatera malo manj, vsa pa so koristna in pomembna. Na vsaki točki pravljične poti je izpostavljeno eno čustvo, ki ga otrok spoznava, morda tudi podoživlja, o njem pripoveduje, ali pa zgolj opazuje Nežo in Jakoba, kako se s tem čustvom spoprijemljeta. VO NJ SEDEM ČUTOV Aktivnosti na pravljični poti so zasnovane na način, da spodbujajo uporabo sedmih čutov: vida, sluha, vonja, okusa, tipa, ravnotežja in kinestetike. Na vsaki točki pravljične poti je poudarjen en čut, kar pa še ne pomeni, da morate uporabljati samo tega. SL UH ZBIRANJE ŠTAMPILJK Ob vsakem pravljičnem junaku je v knjižici prostor, namenjen štampiljkam. Štampiljke najdete ob prepoznavnih tablah posameznih pravljičnih junakov. Otrok si jo prisluži, če opravi nalogo, zapisano na tabli ob pravljičnem junaku. Zlatorog Zmaj Govic ZAČETEK Zlatorog V ID Neža in Jakob sta povsem navadna deček in deklica. Rodila sta se v Zlatorogovi pravljični deželi. Vzgajajo ju bele žene, ki jima pripovedujejo o zakladih narave. Le-te lahko vidita v Zlatorogovem kraljestvu. Neža in Jakob ljubita naravo iz vsega srca. Nekega dne se odločita, da bosta poiskala Zlatoroga. PRAVLJICA O ZLATOROGU (preberite na sosednji strani) Oba sta zelo radovedna, zato ju zanima, kako je pravljična dežela sploh nastala in kaj vse se v njej dogaja. PRAVLJICA Zlatorog V jezerski dolini in okoliških gorah so nekoč živele bele žene, mila dobrosrčna bitja. Pomagale so siromakom v stiskah in ženam pri porodu. Pastirje so učile spoznavati zdravilna zelišča in njih moči. Če pa se je kdo drznil približati visoki dolini, so ga odvrnile s plazovi kamenja, točo in z nalivi z gora. Labirint modrosti HOJA: šv i jih najde Iz stvari, k i ovire in se ostav naravi, si p kakor med njimi, pa j ja a h re p s lom. Potem da voziš sla labirint in se elik poišči še v po njem. sprehodi Tam so se pasle tudi njihove bele koze. Vodil jih je Zlatorog, krasen bel gams z zlatimi rogovi. Bele žene so ga naredile nesmrtnega. Če ga je kdo ranil, je iz zemlje, na katero je padla Zlatorogova kaplja krvi, zrasla zdravilna roža - triglavska roža ali roža mogota. Takoj, ko je Zlatorog pojedel njen cvet, se je njegova rana zacelila. V krajih tod okoli se je govorilo, da so Zlatorogovi rogovi ključ do zaklada v gori Bogatin, ki ga čuva stoglavi zmaj. Kdor bi želel do zaklada, bi moral Zlatoroga ubiti. Nek mlad lovec je to nekoč poskusil. Pohlep do bogastva ga je gnal v goro, z gore pa se ni nikdar več vrnil. Zlatorog ga je pahnil v prepad. Zlatorog je bil tako užaljen zaradi človekovega pohlepa, da je razril vse pašnike in zapustil jezersko dolino. Planinski raj je spremenil v melišče, potem pa odšel. Z njim so odšle tudi bele žene in bele koze. Prirejeno po ljudski pripovedki Ledeni mož T IP Odgovor na vprašanje o nastanku pravljične dežele najdeta pri Ledenem možu. S svojima velikima ledenima rokama je Ledeni mož ustvaril res lepo bohinjsko pokrajino. LedenI mož Ledeni mož se je rodil materi naravi v skalni pečini najlepše Bohinjske gore. Ko je odrastel, je na svojem ledenem sedlu spolzel med gorami navzdol in se s svojima ledenima rokama zaril globoko v zemljo. Zemljo je potiskal, dolbel in ril, tako da sta na koncu nastali dve dolini. Čez veliko let so se v ti dve dolini naselili Bohinjci in poimenovali so ju Zgornja in Spodnja bohinjska dolina. PRAVLJICA O LEDENEM MOŽU (preberite na sosednji strani) Polna pričakovanj pohitita naprej raziskovat. Pot ju pelje čez most čez reko Savico. PLAZENJE: adnje Kdaj si naz i? ležal v trav e poskusil Kaj, če bi s i po tleh in malo plazit je trave ožan doživeti b po telesu? PRAVLJICA Lepota obeh bohinjskih dolin je Ledenega moža tako ganila, da mu je srce od vznemirjenosti vztrepetalo. V njegovem velikem sinjem očesu se je zalesketala kristalna solza in kanila v največjo kotanjo na koncu dolin. Tako je nastalo skrivnostno Bohinjsko jezero. Odsev jezera je bil tako močan, da ga je zaslepilo. Neizmerna svetloba mu je spet orosila oči. Kaplje njegovih solza so se razpršile visoko v gorah, v sedmerih kotanjah, kot biserna ogrlica Triglavskih jezer. Labirint življenja in smrti Od tam solze Ledenega moža še dandanes polzijo med drobnimi špranjami v podzemlje, od koder neprestano bučijo na dan v slapu Savice – da bi za vedno dopolnjevale Bohinjsko jezero. Prirejeno po: zapisu avtorja Sama Gardenerja prostor za štampiljko Jezernik PRAVLJICA Jezernik Ob Savici srečata revnega ribiča, ki se jezi na nagajivega Jezernika. Ta mu plaši ribe, da ne more nobene ujeti. Jezernik je bil povodni mož urnih rok, ki mu ni nikoli ušla nobena riba. Lovil jih je v Bohinjskem jezeru, ulov pa odnašal v svoj podvodni grad. V nizki bajti v Ukancu je takrat živel reven ribič. Vsak dan je od jutra do mraka čakal, da se bo v njegovo mrežo ujela kakšna riba. To pa se je le redko zgodilo, ker je povodni mož ves čas razgrajal v vodi in tako pregnal vse ribe. PRAVLJICA O JEZERNIKU (preberite na sosednji strani) Pa se vseeno izkaže, da zna biti Jezernik prijazen. Pomirjena se Neža in Jakob napotita proti gozdu. Tam tako lepo diši. VO NJ : SKAKANJE način na kakšen Kaj misliš, adar je zelo ,k skače ribič zernika? a n jezen Je . Skoči akati še ti no, k s i s u k s o P des zaj, v levo, naprej, na naravno oviro no pa še kakš preskoči. Nekega dne je bilo ribiču vsega tega dovolj. Odločil se je, da bo lovil ponoči. Vendar se v njegovo mrežo tudi ponoči ni ujela nobena riba. Ribičevo srce je prevzelo sovraštvo do povodnega moža. Šel je domov po rovnico, se vrnil na jezerski breg in pričel kopati jarek. Povodnega moža je zanimalo, kaj dela ribič. Pa mu je ribič povedal, da bo izkopal tak jarek, da bo po njem odteklo jezero in bo tudi povodni mož ostal brez hrane. Povodni mož je od strahu zakričal, da je odmevalo od Pršivca. Prosil je ribiča, naj neha kopati, v zameno pa mu bo podaril tako vršo, ki bo vsakič, ko jo bo vrgel v vodo, polna rib. Labirint občutkov Ribič se je s tem predlogom strinjal in je sprejel Jezernikovo vršo. Zdaj je bilo tudi za ubogega ribiča iz Ukanca dovolj rib. Kadarkoli je vrgel vršo v jezero, je potegnil ven dovolj rib za vse Bohinjce. Ko je ribič umrl, je tudi vrša izginila kdo ve kam. Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem prostor za štampiljko Čatež V N OT RA Čatež EŽ JE Ko nekaj časa hodita po gozdni poti, ju je že kar malo strah. Neža se spotakne, izgubi ravnotežje in pade na tla. Jakob ji takoj sočutno priskoči na pomoč. Srečata pastirja, ki si tudi želi najti Zlatoroga, da bi naredil red in ga rešil hudobnega škrata Čateža, ki mu krade ovce. PRAVLJICA Zjutraj ob prvi zori je Čatež priskakljal na breg Bohinjskega jezera in čakal, da so se nad jezerom začele dvigati meglice. Meglice so se kmalu spremenile v jezersko vilo in ko je vila stopila na breg, jo je Čatež zagrabil in nesel proti Komni. PRAVLJICA O ČATEŽU (preberite na sosednji strani) Kako sta vesela, da je jezerska vila rešena in pastirji vriskajo v planinah. PLEZANJE: vljični Če se po pra skupaj hajaš deželi spre plezaj na us z atijem, m konjičkov je n ra hrbet. Ig vno! Potem a je sila zab no aj na kakš pa še splez r v bližini! drugo stva Pol človek, pol kozel, ves kosmat in s svojim rogatim čelom – takšen je bil planinski škrat Čatež, ki je v nočeh prihajal na Komno in vdiral v ovčje staje. Ko je nekoč Čatež spet vdrl v stajo, ga je presenetil mlad pastir, ga podrl na tla in zgrabil. Ko je bil Čatež takole ugrabljen, je pastirja prosil: »Ne bom se več dotikal tvojih ovac, obljubim! Če me izpustiš, ti pripeljem jezersko vilo!« Pastirju je bila jezerska vila všeč, zato se je Čateža usmilil in ga izpustil. Ko je imel Čatež jezersko vilo v svojem naročju, mu je postala vila tako všeč, da je ni več hotel spustiti iz svojega objema. Namesto k pastirju je vilo odnesel v svoj brlog. Pastirja je to še bolj močno razjezilo. Lovil je Čateža in nekega dne je vanj zalučal kamen, ki je za vselej pregnal Čateža z njegovih pašnikov in gozdov. Jezersko vilo je pastir vzel domov. Zelo lepo je ravnal z njo, a vile, ki je hrepenela po svojem domu in ves čas neutolažljivo jokala, ni mogel z ničemer potolažiti. Tako se je odločil, da jo bo izpustil. Vila se je tega zelo razveselila, v zahvalo pa mu je v srce vsadila ljubezen do planinskega sveta. Labirint povezanosti Od takrat pastirji na Komni radostno vriskajo, veseleč se rajske lepote planin, pečovja na Komni pa se še dandanes izogibajo, kajti tamkaj se skriva hudobni Čatež, ki je ovčji tat in kozel rogat. Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem prostor za štampiljko Zlatovčice PRAVLJICA zlatovčiCE Neža in Jakob nadaljujeta pot in si ogledata še Savico z druge strani. V njej zagledata žalostne ribe, ki si želijo nove obleke. Ker jim ne moreta pomagati, sta tudi onadva žalostna. Nekoč, ko je po Evropi vihrala prva svetovna vojna, se je jezerski obali približal mlad vojak. Bil je žalosten in osamljen, utrujen od številnih bojev in sovraštva med ljudmi. Nekega dne je tam zagledal deklice, oblečene v razcapana in siromašna oblačila, njihovi obrazi pa so jim žareli v nenavadnem siju. Njihova lepota je vojaka popolnoma prevzela in želel je vedeti, od kod so in kje živijo. Deklice so mu bile pripravljene razkriti svojo skrivnost, a le, če bo vsaki prinesel po en zlatnik. PRAVLJICA O ZLATOVČICAH (preberite na sosednji strani) Zdaj se ribe zlato bleščijo, in otroka sta vesela zaradi njih. Rečeta jim Zlatovčice. Nekaj časa še poslušata zvoke vode, potem pa začutita, da sta lačna. Vojak je njihovi želji ustregel. Vzel je nekaj zlatnikov iz vojnega plena. Prinesel jim jih je. Vsaki je dal po en zlatnik. Potem so mu povedale: “Smo deklice sirote. Uboštvo nas je pahnilo na rob obupa. Svoj mir smo poiskale v vodah tega jezera. Zdaj živimo kot ribe, na dnu jezera. Neugledne smo zaradi svoje siromašnosti, naša barva je neopazna. Nihče nas ne spoštuje, nikomur ni mar za nas. Z zlatom, ki si nam ga prinesel, si bomo sešile nove obleke...« UH SL VRTENJE: zapleši. Zavrti se in ega rug Primi še d e zavrti otroka in s naj pa v paru. Ali kdo od e n e te prim se vrti odraslih in boj! skupaj s te A zlato deklic ni povsem zadovoljilo. Rekle so: »Zdaj si nam prinesel starega zlata, s katerim bomo postale bogatejše. Toda to zlato je ukradeno, ne pripada tebi. Zato boš kaznovan! Šel boš z nami v naše kraljestvo. Nekdo mora povrniti zlo s svojim trpljenjem.” Tako so deklice vojaka vzele in odnesle na dno jezera. Labirint ljubezni Ribe na dnu jezera zdaj niso bile več tako zelo žalostne. Dobile so nove obleke. Njihovi trebuščki so se zableščali v barvi starega zlata. Ljudje so jih opazili. Zaradi barve so jih poimenovali zlatovčice. Vojak pa je dolgo časa premišljeval o vsem, kar se je zgodilo. Spominjal se je doma, premišljeval je o vojnah in bojih med ljudmi, pa o žalostni osamljenosti in bolečini, ki jo vojne puščajo za seboj. Sklenil je, da bo ostal vojak, a se ne bo več boril za zlato. Zlato naj imajo ribe. On, človek, pa se bo boril za ljubezen. Ko je to sklenil, so ga ribe odnesle nazaj na površje vode. Vrnil se je domov, kjer še danes pripoveduje zgodbe o medsebojnem spoštovanju in ljubezni do človeka in narave. Prirejeno po: zapisu avtorja Sama Gardenerja prostor za štampiljko Polesnjak PRAVLJICA Polesnjak V gozdu ob poti Neža in Jakob zaslišita hihitanje. Ko dobro pogledata, zagledata majhnega škrata z rdečo čepico na glavi. To je prav gotovo Polesnjak. Razveselita se, saj jima bo on verjetno znal svetovati, kaj je v gozdu užitnega za potešitev lakote. PRAVLJICA O POLESNAJKU (preberite na sosednji strani) OK Neke noči se je bohinjski kmet vračal s planine Blato nazaj v dolino. Z gozdne poti je zašel v goščavo in tam zaslišal Polesnjaka, ki je takole govoril sam s seboj: »O, kako sam sem v teh goščavah. Skrinjo z zlatniki bi napolnil tistemu, ki bi mi pripeljal ženo.« US Polesnjak zna biti tudi prijazen. Ponudi jima nekaj gozdnih sadežev in Neža in Jakob pohitita naprej, saj se že zbirajo oblaki na nebu. V bohinjskih hribih uganja norčije škrat Polesnjak. To ime so mu Bohinjci nadeli zato, ker se rad skriva in pleza po lesu. Najraje sedi v kakšni temni, nepristopni goščavi, kjer se skriva pred ljudmi in gozdnimi zvermi. Drvarji ga le redko vidijo, kdor pa ga, zna povedati, da je to grbast škrat, ki ima na glavi rdečo čepico. Kmetu so bili zlatniki všeč. Premišljeval je, katero dekle bi mu lahko odpeljal za ženo. Pa ni bilo nobene, ki bi bila pripravljena iti Polesnjaku za ženo. Tako je kmet vzel vrečo in jo napolnil s senom. Odnesel jo je Polesnjaku, govoreč, da je v vreči nevesta. Polesnjak mu je verjel in mu v zameno res napolnil skrinjo z zlatniki. Toda gorje! Ko je Polesnjak ugotovil, da ga je kmet povlekel za nos, je ugrabil kmetovo hčerko ter jo zvlekel v svojo podzemno votlino. Kmet ga je rotil, naj mu vrne hčer. Polesnjak mu je obljubil vrnitev hčere, a je zahteval, naj mu najprej vrne vse zlatnike. Pa ne vse na enkrat, ampak enega po enega. Tako se je moral kmet pošteno truditi in mnogokrat prehoditi pot od doma do škratove votline in nazaj. Preden je vrnil zadnji zlatnik je umrl. Jama škrata Polesnjaka se še danes imenuje Deklica. : DOBER TEK ri okusni Ne samo p ri pak tudi p malici, am eri b Iz i. v nara tekanju po . č e š v i ti je si drevo, k in a i do njeg Veselo tec nazaj! Labirint energije Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem. prostor za štampiljko Govic PRAVLJICA Govic Na severni strani Bohinjskega jezera je gora Pršivc. V njej je votlina in na dnu votline jezero. V tej votlini živi zmaj Govic, lenobni zmaj, ki prespi večino dni v letu. Svoje ležišče si je uredil na obali tik ob tem skritem jezercu na dnu votline. Kadar v Bohinju zelo močno dežuje in dež pada že več dni, se v zmajevo votlino nateče toliko vode, da se gladina zmajevega jezerca dvigne. Mrzla voda prelije zmajev rep in zmoči njegov velik trebuh. Tedaj se zmaj zbudi, zarohni in se zelo razjezi. GIB A L NI TIP Otroka nadaljujeta pot in ko začne deževati, stečeta v zavetje. Toda prestrašita se hrupa v bližini. Skočita čez jarek in ko se obrneta nazaj, zagledata mogočen slap Govic, ki bruha iz votline v gori Pršivc. To pomeni, da se je prebudil zmaj Govic, ki drugače spi v votlini. S svojim repom maha in tolče po vodi, da voda šprica po celi votlini in pljuska skozi luknjo v steni gore. Njegovo besnenje povzroči, da voda vre z velikim in močnim slapom iz te votline in drči po kamniti strugi vse do Bohinjskega jezera. Bohinjci so ta slap poimenovali kar po zmaju, zato se imenuje slap Govic. Potem, ko dež poneha, se gladina jezera v zmajevi votlini ponovno zniža. Slap izgine, kamnita struga slapa se posuši, zmaj se umiri in ponovno zaspi. Tako bo spal vse dotlej, ko ga bodo veliko deževje in narasle vode ponovno zdramile. Zapisano po pripovedovanju domačinov PRAVLJICA O ZMAJU GOVICU (preberite na sosednji strani) Še sreča, da je nehalo deževati in je zmaj Govic spet zaspal. Neža in Jakob ugotovita, da so se vse težave v pravljični deželi rešile. JE: RAZTEZAN udi, i zmaj preb i. Ko se speč nit g bro prete se mora do čas in dobro mi Še ti si vze Čigava voje telo! pretegni s olga? Kaj pa lj d roka je bo Kdo se lahko t? ra noga? Pa v oko skloni k b najbolj glo ? tlom Labirint moči prostor za štampiljko Kar naenkrat pa se Neža ustavi. Sonce posije na očiščeno naravo. Z Jakobom se zazreta proti goram, kjer se nekaj blešči. Tam stoji mogočni kralj Zlatorog. Sončni žarki se odbijejo od njegovih zlatih rogov. »O, kako lepo,« vzklikneta. Ljubeče gledata proti Zlatorogu in zdi se jima, da jima pomežikne. Tudi on je zadovoljen, da je v Zlatorogovi deželi spet vse v najlepšem redu. Zato se je vrnil in upa, da bomo odslej vsi še bolj spoštovali njegovi dve zlati pravili: ... 1. vo Ljubi nara o in jo skrbn varuj! 2. Bodi prijazen z vsemi, ki jih srečuješ na poti! Vogel. Kot v pravljici. S tem kuponom Idejna zasnova in priredba bohinjskih pravljic: Andreja Jensterle in Mateja Cvetek Povezovalna zgodba o Neži in Jakobu: Andreja Jensterle Ilustracije: Urška Ličef Oblikovanje: Nežka Božnar Tisk: Medium d.o.o. Založil: Turizem Bohinj Bohinjska Bistrica, 2013 5% popusta za družine za povratno vožnjo z gondolo na Vogel S tem kuponom 20% popusta za družine za kopanje v Vodnem parku Bohinj ............................................................................ MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA ............................................................................ Bohinj, vsako leto maj - junij Vodeni botanični izleti Zanimive delavnice za otroke in odrasle Bogat spremljevalni kulturni program, glasbeni koncerti, razstave TURIZEM BOHINJ, t: 04 57 47 590, e: [email protected], www.bohinj.si program festivala na: www.bohinj.si/alpskocvetje TURIZEM BOHINJ IN TRIGLAVSKI NARODNI PARK Občina Bohinj Apartmaji-sobe ”Pri Ukcu” Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.