1. No category

374 4. APR. 11 / LETO XV
IZIDE VSAK PONEDELJEK
www.jub.eu
TEMA TEDNA
Pla­val­ni na­rav­ni
rib­ni­ki
Izbira in izolacija
fa­sa­de
Ze­le­ni pr­sti
v mesecu aprilu
Ve­li­ka okna,
bolj­ši po­gled
FOTO:BIONOVA
Ugaja, kar je redko
Na­rav­ni pla­val­ni rib­ni­ki
Rib­nik brez rib
in ke­mi­ka­lij
28
kvadrati/374/4.apr.11
FOTO: pressebox
Ugaja, kar je redko
V ne­ka­te­rih evrop­skih
dr­ža­vah, de­ni­mo
v Nem­či­ji in Avstri­ji,
so ba­ze­ne na dvo­riš­ču
hiš izpo­dri­ni­li rib­ni­ki.
Ven­dar to ni­so pov­sem
obi­čaj­ni rib­ni­ki - v njih
ni rib, je pa pit­na
vo­da, in kar je
naj­po­memb­ne­jše, v
njih se lah­ko v po­let­nih
dneh tu­di ko­pa­mo
in osve­ži­mo ...
Na vpra­ša­nje, kaj to sploh je
na­rav­ni pla­val­ni rib­nik, Ta­dej Vol­
čan­šek iz pod­jet­ja Objem na­ra­ve
po­ja­sni: “Pred­stav­ljaj­te si gor­sko
je­ze­ro. Vo­da je či­sta in kri­stal­no
bis­tra. Va­njo po­mo­či­te pr­ste na
no­gah ali si z njo ohla­di­te obraz.
Žal je vo­da premr­zla za pla­va­nje.
Se­daj odpri­te oči in si pred­stav­ljaj­
te, da je to gor­sko je­ze­ro v va­šem
vr­tu in da je tem­pe­ra­tu­ra po­pol­
na za ko­pa­nje.“ Pla­val­ne rib­ni­ke
se ve­li­ko­krat za­me­nju­je s kla­sič­ni­
mi rib­ni­ki, kjer so pri­sot­ne ri­be.
Ven­dar pa ima­jo le ma­lo skup­ne­
ga, opo­zo­ri so­go­vor­nik. “Pla­val­ni
rib­nik bi lah­ko poi­me­no­va­li tu­di
na­rav­ni ba­zen, ki si­cer ima vi­zu­
al­no po­do­bo kla­sič­ne­ga rib­ni­ka,
ven­dar pa so grad­be­na struk­tu­ra,
obli­ka, funk­ci­ja in na­čin de­lo­va­
nja po­pol­no­ma dru­gač­ni. Gre
za bi­o­loš­ki na­čin čiš­če­nja vo­de z
del­no po­moč­jo rast­lin, na­rav­ne­ga
fil­tra in mi­ni­mal­no teh­ni­ko. S tem
do­se­že­mo kri­stal­no či­sto vo­do.“
Ka­dar go­vo­ri­mo o pla­val­nem rib­
ni­ku, ima­mo v mi­slih za­o­kro­že­no
kvadrati/374/4.apr.11
kom­bi­na­ci­jo kla­sič­ne­ga rib­ni­ka
in ba­ze­na za pla­va­nje. Lju­bi­te­lji
rib­ni­kov z lok­va­nji, vod­ni­mi rast­li­
na­mi, to­rej vso pri­pa­da­jo­čo flo­ro
in fav­no, s pla­val­nim rib­ni­kom
pri­do­bi­jo pro­stor za uži­tek, v
ka­te­rem lah­ko v se­zon­skem ča­su
pla­va­jo, se igra­jo, po­zi­mi pa dr­sa­
jo po njem. K po­pol­no­sti na­rav­
ne­ga občut­ka v tovr­stnih rib­ni­kih
pri­po­mo­re kri­stal­no či­sta vo­da,
ki jo za­go­tav­lja­jo na­rav­ni pro­ce­si
čiš­če­nja z upo­ra­bo vod­nih rast­lin.
Vo­da je ta­ko ne­o­po­reč­na, brez
vseb­no­sti ke­mi­ka­lij - za­ra­di te­ga
bolj zdra­va, na­rav­na in pri­mer­na
tu­di za ti­ste, ki tr­pi­jo za­ra­di aler­gij
na klor.
Pred­nost je na­rav­no
Pred­nost pla­val­ne­ga rib­ni­ka pred
kla­sič­ni­mi pla­val­ni­mi ba­ze­ni je po
be­se­dah Vol­čanš­ka vse­ka­kor ta,
da pr­vi ne po­tre­bu­je ke­mi­ka­lij za
čiš­če­nje in vzdr­že­va­nje kri­stal­ne
ter hi­gi­en­ske vo­de. “Če ga pri­mer­
ja­mo s kon­ven­ci­o­nal­nim ba­ze­
nom, je po­ra­ba ener­gi­je do 70
odstot­kov manj­ša, po­treb­no je le
mi­ni­mal­no let­no vzdr­že­va­nje, kar
po­sle­dič­no po­me­ni manj po­rab­
lje­ne­ga ča­sa in de­nar­ja. Vo­de ni
tre­ba pra­zni­ti, saj v zim­skem ča­su
pla­val­ni rib­nik upo­rab­lja­mo za
dr­sa­liš­če na pro­stem. Pred­stav­lja
pa tu­di do­da­no vred­nost sa­mi
hi­ši, saj nu­di užit­ke v vseh let­nih
ča­sih in kra­si naš vrt.“
Ve­li­kost pro­sto­ra
“Ko se stran­ka za tak pla­val­ni
rib­nik odlo­či, se naj­prej odvza­me
vzo­rec pol­nil­ne vo­de. Po oprav­
lje­ni ana­li­zi do­lo­či­mo teh­ni­ko in
izbor rast­lin. Po do­lo­čit­vi vi­zu­al­ne
po­do­be pla­val­ne­ga rib­ni­ka se opra­
vi hi­drav­lič­ni in mo­re­bi­ti sta­tič­ni
izra­čun. Sle­di­jo grad­be­na de­la in
po­la­ga­nje ba­zen­ske fo­li­je. Na­to
se izde­la­ta fil­trir­ni del, ki skr­bi
za odvze­ma­nje hra­nil iz vo­de, in
re­ge­ne­ra­cij­ski del, v ka­te­rem rast­
li­ne oprav­lja­jo funk­ci­jo či­stil­ca.
Na kon­cu se opra­vi­jo hi­drav­lič­ni
pre­iz­ku­si de­lo­va­nja, so­ča­sno pa
se ob pol­nje­nju vo­de opra­vi še
za­sa­di­tev pla­val­ne­ga rib­ni­ka.
Pre­o­sta­ne nam le še skok v last­ni
pla­val­ni raj.“
Pro­stor, na ka­te­rem že­li­mo po­sta­
vi­ti na­rav­ni rib­nik, je naj­bo­lje
izbra­ti na pod­la­gi pri­po­ro­čil pro­iz­
va­jal­ca. “Tre­ba je po­u­da­ri­ti, da je
izgrad­nja tovr­stnih objek­tov indi­vi­
dua­len pro­jekt, pri­la­go­jen oko­lju,
po­droč­ju, kli­mat­skim raz­me­ram
in že­ljam kup­ca. Pri­po­ro­če­na mi­ni­
mal­na ve­li­kost vod­ne povr­ši­ne pla­
val­ne­ga rib­ni­ka je 40 kva­drat­nih
me­trov. Pri pla­val­nih ba­ze­nih je
povr­ši­na lah­ko ce­lo manj­ša (o­krog
29
Ugaja, kar je redko
FOTO:BIONOVA
Za­sa­di­tev v pla­val­nem rib­ni­ku
je zme­raj raz­lič­na in
idi­vi­du­al­na.
FOTO:BIONOVA
20 m2), ven­dar brez upoš­te­va­nja
že­le­ne glo­bi­ne vo­de, vod­ne­ga
vo­lum­na, sme­ri ve­tra in le­ge vod­
ne povr­ši­ne ne mo­re­mo do­lo­či­ti
zgolj pav­šal­no. Pri ze­lo sonč­nih
le­gah pri­po­ro­ča­mo do­dat­no
sen­če­nje, s ka­te­rim pre­pre­ču­je­
mo pre­ti­ra­no se­gre­va­nje vo­de
in ra­zraš­ča­nje alg, ki jim tovr­stni
po­go­ji izjem­no ustre­za­jo.“
Za­sa­di­tev in ži­va­li
Iz­bor rast­lin, ki jih upo­rab­lja­mo pri
za­sa­dit­vi, je ze­lo ši­rok, na­da­lju­je
so­go­vor­nik. Gre za rast­li­ne, ki v
vo­di ustvar­je­na hra­ni­la, na­sta­ja­jo­
ča v na­rav­nem pro­ce­su, upo­ra­bi­jo
za last­no pre­hra­no in rast. S tem
iz vo­de izvze­ma­jo hra­no, ki bi
jo za svo­jo rast lah­ko upo­ra­bi­le
alge, ki v pla­val­nem rib­ni­ku ni­so
za­že­len gost. Vod­ne in pod­vod­ne
rast­li­ne v pla­val­nem rib­ni­ku ta­ko
za­go­tav­lja­jo či­sto in zdra­vo vo­do
na na­ra­ven na­čin.
Za­sa­di­tev v pla­val­nem rib­ni­ku
je zme­raj raz­lič­na in idi­vi­du­al­na,
pra­vi Vol­čan­šek. “U­po­rab­lja se
izbor de­ko­ra­tiv­nih rast­lin, ka­mor
spa­da­jo tu­di lok­va­nji. Za izbor
funk­cij­skih rast­lin, to­rej rast­lin, ki
či­sti­jo vo­do, pa nuj­no po­tre­bu­je­
mo vzo­rec pol­nil­ne vo­de in le­go
po­sta­vit­ve pla­val­ne­ga rib­ni­ka.“
Vod­ne ži­va­li, predv­sem ri­be, v pla­
val­nem rib­ni­ku ni­so za­že­le­ne, saj
znat­no pri­spe­va­jo k po­ra­bi ki­si­ka
za rast­li­ne in s svo­ji­mi izloč­ki zmanj­
šu­je­jo ka­ko­vost vo­de. Če se po­ja­
vi­jo ri­be, jih je pri­po­roč­lji­vo čim
prej odstra­ni­ti iz rib­ni­ka, pre­den
zra­ste­jo do svo­je bi­o­loš­ke ve­li­ko­
sti. Nas­prot­no pa so v pla­val­nem
rib­ni­ku do­bro­doš­le majh­ne ži­val­ce
(vod­ni rak­ci, med ka­te­re spa­da vod­
na bol­ha), ki pri­spe­va­jo svoj de­lež
k či­sto­sti in ne­o­po­reč­no­sti vo­de in
so po­mem­ben de­jav­nik bis­tro­sti
vo­de. Vod­ne bol­he iz vo­de fil­tri­ra­jo
leb­de­če del­ce, bak­te­ri­je in alge, s
ka­te­ri­mi se pre­hra­nju­je­jo. Ku­pi­ti jih
je mo­go­če v tr­go­vi­ni z akva­ri­sti­ko.
Rib­niš­ki pu­pek in ze­le­ne ža­bi­ce
30
lah­ko tu­di naj­de­jo svoj dom v pla­
val­nih rib­ni­kih. Pr­vi se pre­hra­nju­je
z manj­ši­mi rak­ci, čr­vič­ki, vod­ni­mi
ka­či­ca­mi, insek­ti in li­čin­ka­mi, dru­
ga pa je zaš­či­te­na in red­ka vr­sta
pri­kup­ne in vsem zna­ne ža­bi­ce.
Vsak bež­ni opa­zo­va­lec na­ra­ve ve,
da sta tovr­stni flo­ra in fav­na del
na­rav­nih je­zer, rib­ni­kov in rek, ta­ko
da svo­jim kup­cem prib­li­žu­je­mo
ne­okr­nje­no na­ra­vo tu­di s te­ga vi­di­
ka. Z na­rav­nim rib­ni­kom se zne­bi­
te tu­di nad­lež­nih ko­mar­jev, saj vas
bo brezp­lač­no obi­skal uni­če­va­lec
ko­mar­jev - kač­ji pa­stir.
Ka­ko­vost vo­de
Si­stem, ki je skrit za na­rav­nim
rib­ni­kom, de­lu­je ena­ko kot pri­do­
bi­va­nje pit­ne vo­de. Gre za si­mu­
la­ci­jo na­rav­ne­ga čiš­če­nja vo­de s
fil­tri­ra­njem, ki smo jo pre­ne­sli v
na­še oko­lje, da bi vam za ko­pa­nje
za­go­to­vi­li ne­o­po­reč­no, kri­stal­no,
zdra­vo in ži­vo vo­do. V nas­prot­ju z
obi­čaj­ni­mi rib­ni­ki, kjer že iz ime­na
izha­ja, da so na­me­nje­ni ri­bam, in
v ka­te­rih je vo­da sto­je­ča, v na­rav­
nem rib­ni­ku ri­be ni­so za­že­le­ne.
Ri­be so na­mreč aku­mu­la­tor ne­či­
stoč in po­rab­nik ko­rist­nih se­sta­vin
či­ste vo­de. Za­to v pla­val­nih rib­ni­
kih ni rib, v pla­val­nem de­lu te­ga
rib­ni­ka se lah­ko osve­ži­te, pla­va­te
in igra­te, v re­ge­ne­ra­cij­skem pa je
naj­bo­lje pu­sti­ti na­ra­vi, da omo­
go­či raz­koš­je vo­de z last­nost­mi
pit­ne vo­de.
(sav)
Do­bro je ve­de­ti
Vzdr­že­va­nje rib­ni­ka
Te­dej Vol­čan­šek, Objem na­ra­ve: “Vzdr­že­va­nje je eno­stav­no, saj
mo­ra pla­val­ni rib­nik de­lo­va­ti sam na na­ra­ven na­čin. Po po­tre­bi
lah­ko po­se­sa­mo dno pla­val­ne­ga rib­ni­ka, si­cer pa ga je tre­ba le
pri­pra­vi­ti na zi­mo­va­nje, ta­ko da vse obvod­ne rast­li­ne po­re­že­mo
do vod­ne gla­di­ne, za­pre­mo ven­ti­le in izklo­pi­mo elek­tri­ko.
Spo­mla­di pa ven­ti­le odpre­mo in po­nov­no vklo­pi­mo elek­tri­ko.
Pri­po­ro­ča se tri­let­ni več­ji ser­vis, ko ra­zred­či­mo rast­li­nje, po
po­tre­bi del­no izpu­sti­mo vo­do in iz rib­ni­ka oči­sti­mo mo­re­bit­ne
used­li­ne.“
kvadrati/374/4.apr.11