BESEDA ŽUPANA
Biti z naravo, jo gledati in se z njo pogovarjati je resnična sreča. (Lev Nikolajevič Tolstoj) Beseda Župana Malo je občin, ki bi se lahko ponašale s toliko pomembnimi rojaki, ki so v preteklosti odločilno vplivali na razvoj slovenske zavesti, kot je Občina Šentjur. Na Ponikvi so se rodili svetniški škof Anton Martin Slomšek – tudi pesnik, pedagog, politik in narodni buditelj, ki je prenesel sedež škofije iz avstrijskega Šentandraža v Maribor in s tem ustvaril temelje za severno mejo narodnega telesa Slovencev; duhovnik Blaž Kocen, bolj znan kot veliki kartograf, pedagog in naravoslovec ter duhovnik Mihael Zagajšek, slovenski slovničar. Da bomo naše velikane zgodovine in naše naravne danosti bolj približali mladini in drugim obiskovalcem, smo uredili dve učni poti. Geografsko-zgodovinsko učno pot smo v programu razvoja turizma v občini opredelili kot enega izmed ključnih projektov, saj se zavedamo, da je za razvoj turistične dejavnosti potrebna ustrezna turistična infrastruktura. Kraško-vodna učna pot nas spominja na rojaka Stanka Buserja, priznanega geologa in svetovljana. Učni poti na Ponikvi bosta pripomogli k promociji šentjurske kulturne podobe. Imata izrazito poučno funkcijo, saj predvsem otroci na sproščen in zabaven način pridobivajo znanja o kulturni in naravni dediščini. Iskrena zahvala vsem, ki ste pripomogli k dopolnitvi naše bogate turistične ponudbe. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi, znanjem, pogumom in voljo nadaljevali s podobnimi projekti in se zavedali pomena učenja od narave in z naravo. župan mag. Štefan TISEL 1 BESEDA AVTORJEV Beseda predsednika TOD Ponikva Učni poti po Ponikvi in njeni okolici sta namenjeni osnovnošolcem in dijakom, študentom ter turistom, ki obiščejo naše kraje, ter vsem, ki jih zanima narava, geografija in ki se radi gibajo na prostem. Osnovni namen učnih poti je prikazati specifičnosti naše pokrajine na stiku predalpske, panonske in kraške Slovenije. S predstavitvijo naravno-geografskih danosti, kulturno-zgodovinskih spomenikov in opisov pomembnih mož naše preteklosti, imata poti izobraževalni in rekreativni namen, saj sta krožno speljani po razgibanih obronkih Voglajnskega gričevja in po dolini potoka Slomščice. Ponikva je izjemno bogata tako z naravnimi kot tudi zgodovinsko-kulturnimi znamenitostmi. V Turistično olepševalnem društvu smo zato že nekaj časa razmišljali o načinu, kako širšemu krogu ljudi, bodisi šolarjem, domačinom ali pa obiskovalcem, povezano predstaviti te zanimivosti. Pohodne poti nudijo idealno možnost združitve koristnega s prijetnim v čudoviti naravi okolice Ponikve. Za pomoč se kot avtor poti zahvaljujem dr. Juriju Kunaverju, dr. Ani Vovk Korže in ge. Nini Rman iz Geološkega zavoda Slovenije, ki so z veliko terenskega prostovoljnega dela pripomogli k strokovno korektni podlagi predstavitve značilnosti naše domače pokrajine. Pomembne so bile tudi izkušnje ge. Slave Kovačič, ki je v preteklosti zasnovala prve korake učnih poti v okolici Ponikve. Nosilec projekta je bilo Turistično olepševalno društvo Ponikva, ki je pomagalo izvedbo koordinirati in logistično pripeljati do postavitve in umestitve v prostor. Ob predstavitvi in spoznavanju posebnosti ponkovške domače pokrajine naj bo osnovni namen tudi zaščita enkratnosti naravne in kulturno-zgodovinske dediščine, ki bo prihodnjim rodovom nudila vedenje o zapuščini naše preteklosti. 2 Učne poti na Ponikvi so pomembne tudi iz vidika širšega regionalnega povezovanja tematskih poti na območju Savinjske in Podravske regije. V občini Poljčane nastaja učilnica v naravi z izobraževalnimi poligoni in se bo v prihodnje aktivno povezovala sedaj še z dodatno ponudbo vsebin učnih poti na Ponikvi. Tak celovit in povezan pristop prinaša izjemne možnosti za raziskovanje in učenje v naravi, za razvijanje novih pristopov poučevanja, kjer imajo neposredne izkušnje in doživljajske možnosti izjemno vrednost. Prav to želimo ponuditi tudi z učnimi potmi na Ponikvi in jih istočasno povezati z že obstoječimi potmi ter učilnicami v naravi. Turistično olepševalno društvo Ponikva je zato projekt »Učne poti po Ponikvi« decembra 2008 prijavilo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Turistično društvo je nosilec projekta, partnerja pri projektu pa sta Krajevna skupnost Ponikva in Občina Šentjur. Na razpisu smo bili uspešni, tako je projekt »Učne poti po Ponikvi« sofinanciran iz evropskega kmetijskega sklada, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«. Preostala sredstva je zagotovilo turistično društvo skupaj s partnerjema projekta. Zaradi prostranosti terena in obširnosti snovi smo se odločili za dve vsebinski celoti povezani s potmi. Prvo Kraško vodno učno pot, katero smo poimenovali po Stanku Buserju in drugo Pot treh znamenitih ponkovških mož. Izvedba je bila zelo zahtevna in obsežna in je zahtevala angažiranje velikega števila sodelavcev različnih strok. Strokovno je projekt vodil in skupaj s sodelavci izpeljal Tomislav Golob, kateremu se, enako kot vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k izpeljavi projekta, iskreno zahvaljujem za prispevek in vložene ure dela. Turistično društvo je pri projektu prevzelo koordinacijo del, zagotovitev finančnih sredstev, pridobitev soglasij lastnikov zemljišč in sam projekt logistično pripeljalo do umestitve in postavitve v prostor. Upamo, da smo z njegovo izvedbo prispevali k ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev o specifičnosti tega prostora in bogastvu naše preteklosti. Ohranjanje naravne in kulturne dediščine je eden od temeljev za kvalitetno življenje in na tem velja delati tudi v prihodnje. Tomo Golob in prof. dr. Ana Vovk Korže Ponikva, april 2010 Zlatko Zevnik Predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva 3 Kraška vodna učna pot Stanka Buserja 4 5 1 Vodno korito je naša dediščina 2 Spoznajmo leseni štepih 3 Kako narava čisti vodo - rastlinska čistilna naprava 4 Skrivnosti kraških izvirov 5 velikonočnica – čudovita rastlina 6 Kam se skrije potok 7 Smo na krasu - Ponikovski kras 8 Ob Šmidovem štepihu 9 Rojstna hiša Stanka Buserja VODNO KORITO JE NAŠA DEDIŠČINA WATER BASIN IS OUR HERITAGE Območje Ponikve je iz prepustnih sedimentov, zato se voda marsikje podzemno pretaka. Ljudje so bili vedno odvisni od razpoložljive vode. Po vodo so hodili k izvirom. Šele po napeljavi vodovoda v 30-ih letih 20. stoletja so gradili vodna korita. Služila so za napajanje živine ter za gospodinjsko rabo. Ob vodnih koritih so se ljudje družili, saj so bili vodni viri vedno pomembne skupne točke za ljudi. Danes so pomembna dediščina in spomin na način rabe pitne vode na podeželju. Žal so ohranjena le redka. [ točka 1 ] 7 Kraška vodna učna pot Stanka Buserja These served for watering stock and for household usage. People gathered round water basins. Namely, water supplies were always important for all. Nowadays, they are an important heritage and memory of drinking water usage in the country. Unfortunately, not many are still preserved. Kraška vodna učna pot Stanka Buserja [ ZAČETEK POTI ] 6 The area of Ponikva is made of permeable sediments which allow water to run under surface. People were always dependent on available water. They obtained water from springs. It was not until the implementation of aqueduct in the 1930s that people started building water basins. Korito pred obnovo ob cesti na Ponikvi SPOZNAJMO LESENI ŠTEPIH WOODEN WELL Na območju Ponikve ni bilo v preteklosti vode, saj je pokrajina iz vodoprepustnih sedimentov. Da bi se ljudje oskrbeli z vodo, so izkopali na stikih prepustnih in slaboprepustnih geoloških plasti vodnjake, imenovane štepihi. Ti so bili zelo pomembni za oskrbo z vodo, ne samo na območju Ponikve, tudi drugod po Sloveniji. Štepihe so uporabljali predvsem za oskrbo s pitno vodo. Poglejmo, kakšni so štepihi danes. Na ponkovškem območju jih je zelo veliko. Nekatere so obnovili, drugi imajo še pretekli izgled. Štepihi so dokaz prilagajanja ljudi na razpoložljivo vodo. Danes, ko marsikje že primanjkuje vode, so štepihi ali vodnjaki vse bolj pomembni zaradi oživljanja nekdanjih načinov rabe vode. Zato so štepihi pomembna kulturna dediščina območja Ponikve. [ točka 3 ] 9 Kraška vodna učna pot Stanka Buserja Let us see what wells look like today. There are many in the area of Ponikva. Some have been renewed, while other retain their original appearance. Wells give evidence to how people adapted to the available water. Nowadays, when water is running scarce again, wells are becoming of great importance for the revival of past water usage. Therefore, wells are an important cultural heritage of Ponikva’s surroundings. Kraška vodna učna pot Stanka Buserja [ tOČKA 2 ] 8 In the past, there was no water in the area of Ponikva since the surface is composed of water permeable sediments. To provide people with water, wells (called štepihi) were dug out at junctures of permeable and less permeable geological layers. These wells were used primarily for drinking water supply. Štepih za cerkvijo Sv. Martina na Ponikvi VELIKONOČNICA – ČUDOVITA RASTLINA PASQUE FLOWER Na območju Ponikve so ohranjena redka rastišča velikonočnice. Njena rastišča so že označena z označevalnimi tablami. Rastišče je priljubljena turistična točka zlasti pohodnikov. Velikonočnica je prepoznavna po zunanjih lastnostih. Ima svilnato žametno steblo in izjemno vijolično cvetje. Njena barva pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Velikonočnica spada v rastlinsko družino zlatičnic in rod kosmatincev. Cvet je svetlo vijoličast, z več kot petimi cvetnimi listi, veliko prašniki in pestiči. Lističi ščitijo cvet, preden se razcveti. Steblo je visoko 5 do 30 cm. Plod je orešček z dolgim dlakavim kljuncem. Vsa rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila. To je odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji. Na območju Ponikve je eno redkejših rastišč velikonočnice v Evropi. Ohranimo jo! [ točka 5 ] 11 Zemljevid (Ana Vovk)- Rastišče velikonočnice velikonočnica Sites where the pasque flower grows are very rare in Europe, and are thus a popular tourist spot. The pasque flower (Pulsatilla grandis) has a silk velvet stalk and a purple flower with more than five petals. The whole plant is grown with silk hairs which protect it from the cold. It blooms in February, March or April, depending on the weather. There is a threat of extinction and as such the pasque flower is under protection. Let us preserve it! The site in Boletina is approximately 1 km from Ponikva. Kraška vodna učna pot Stanka Buserja Kraška vodna učna pot Stanka Buserja [ tOČKA 4 ] 10 Rastišče je v Boletini, 1 km od cerkve sv. Martina na Ponikvi, po cesti v smeri proti Šentvidu, mimo rastlinske čistilne naprave. Tam nas pričaka označba z dodatnimi informacijami. KAM SE SKRIJE POTOK SINKHOLES Beseda ponor ali ponikva je kraj, kjer Boletinski potok zaradi pronicljive propustne podlage ponikne v notranjost. Tukaj torej voda ne more teči več po površini, saj jo prepustna matična podlaga zvabi v globine. In kaj se zgodi? Dolina se spremeni v pravo suho dolino, voda je le še pod površjem. Po teh in podobnih ponikvah, ki so tukaj naokoli ob današnjem naselju Ponikva, so kraj in potoki dobili ime. The Boletina creek disappears into the ground in two sink-holes named Mlakarjeve rupe and from here a dry valley continues. Ponikva was named after these karstic surface features. Kraška vodna učna pot Stanka Buserja Kraška vodna učna pot Stanka Buserja [ točka 7 ] 13 [ tOČKA 6 ] 12 Eden izmed dejavnih ponorov [ tOČKA 8 ] [ točka 9 ] Kraška vodna učna pot Stanka Buserja Kraška vodna učna pot Stanka Buserja 14 15 Pot treh znamenitih ponkovških mož 17 1 Cerkev Sv. Ožbalta v Unišah nad Ponikvo 2 Rojstna hiša Antona Martina Slomška 3 Železniška postaja Ponikva nekoč 4 Spominska soba in plošča Blaža Kocena 5 Pri Mastenovih ribnikih 6 Mihael Zagajšek - Jurij Zelenko 7 Kostanjev drevored 8 Gobčeva hiša - vila Rosenau 9 Šamčev peskokop 10 Cerkev Sv. Martina na Ponikvi Pot treh znamenitih ponkovških mož [ ZAČETNA TOČKA ] 16 Že v 15. stoletju je na mestu današnje cerkve stala kapelica Sv. Ožbalta. V 18. stoletju je zemljišče kupil Štefan Novak, Slomškov praded, ki je leta 1735 dal kapelico povečati in opremiti z baročnimi oltarji. Slomšek se je že kot pastir poskusil v pridiganju, saj je ta svoj talent svojim prijateljem dokazoval s stopnišča cerkvice. V začetku 20. stol. so cerkev poslikali Ožbalt Bierti, Francesco Genizatti, Aldo Savonitti in Antonio Brollo. Precej obnovljena je bila cerkev v letih 1925 - 27, streha in fasada pa po potrebi še večkrat. Pot treh znamenitih ponkovških mož [ točka 1 ] 18 Med prvo in drugo svetovno vojno sta avstrijska in nemška vojska zaplenili zvonove in tako se je zvon v cerkvi ponovno oglasil šele leta 1991, ko so namestili železnega iz cerkve svetega Martina. The church’s position offers a beautiful view of the surroundings. At the beginning of 18th century, Slomšek’s great-grandfather, Štefan Novak, arranged for a 15th century chapel to be built up into the baroque church. It was painted by the following artists: Bierti, Genizatti, Savonitti and Brollo. Slovenski duhovnik, pisatelj, pedagog in skladatelj je bil rojen na Slomu pri Ponikvi. V prvi poduk ga je v nedeljski šoli vključil takratni kaplan na Ponikvi, Jakob Prašnikar. Pisal je slovenske učbenike za nedeljske šole (Blaže in Nežica v nedeljski šoli), izdajal razprave z nabožno vsebino v letni izdaji Drobtinic in pisal slovenske domoljubne pesmi (En hribček bom kupil, Glejte, že sonce zahaja). V Salzburgu je 5. julija 1846 doživel škofovsko posvečenje. Leta 1859 je sedež lavantinske škofije iz Sv. Andraža (St. Andre) prenesel v Maribor. Tako je mariborska župnijska cerkev postala škofova cerkev - stolnica, dogodek pa neprecenljiv prispevek k integraciji Štajerske k slovenskemu ozemlju. Papež Janez Pavel II. je Antona Martina Slomška 19. septembra 1999 razglasil za blaženega, v teku pa je tudi postopek razglasitve za svetnika. Po uspešnem šolanju v Celju se je leta 1819 vpisal na licej v Ljubljani, kjer sta bila sošolca s Francetom Prešernom. V Celovcu je bil prisoten kot bogoslovec v letih 1821 – 1825. Septembra leta 1824 je bil posvečen v duhovnika in imel novo mašo pri svojem zavetniku Prašnikarju v Olimju. Kaplanoval je na Bizeljskem od leta 1825 do 1827, v Novi Cerkvi pa do leta 1829. Nato se je vrnil v Celovec do 1838. leta kot spiritual, duhovni vzgojitelj bogoslovcev. Kot duhovnik je nastopil v Vuzenici, kjer je ostal do leta 1844. V Sv. Andražu v Labotski dolini (Lavanttal) je v letih 1844 - 46 opravljal službo kanonika in šolskega nadzornika. V začetku leta 1846 je postal za dva meseca celjski opat, po smrti škofa Kutnarja, pa so na njegovo mesto 30. maja 1846 imenovali Slomška. Po smrti so ga pokopali na stolnem pokopališču, vendar so Nemci posmrtne ostanke leta 1941 prenesli v grobnico frančiškanske cerkve. Leta 1978 so bili ostanki zopet vrnjeni v stolnico, v prezbiterij grobnice mariborskih škofov. Slomšek was born at Slom, in the vicinity of Ponikva. He worked as a priest in Bizeljsko, Nova Cerkev and Vuzenica. In St. Andrä in Carinthia (Austria), he was a bishop. In 1859, he transferred the seat of the bishoprics to Maribor. He wrote songs and textbooks for Sunday schools. In 1999, the venerable pope John Paul II.nd announced Slomšek’s beatification. Cerkev Sv. Ožbalta Edina Slomškova fotografija v letu njegove smrti 1862 19 [ TOČKA 2 ] Na vzpetini nad Ponikvo (364 m) stoji cerkev Sv. Ožbalta. Od tod je pogled na bližnjo in daljno okolico. Na severu vidimo Pohorje, na zahodu Uršljo goro, Peco, Raduho in pogorje Kamniško-Savinjskih Alp. Proti jugu pogled zapirajo Kalobje, Resevna in Tinsko, na severovzhodu pa izstopa osamelec Boč. ROJSTNA HIŠA ANTONA MARTINA SLOMŠKA (26. 11. 1800 – 24. 9. 1862) BIRTH HOUSE OF ANTON MARTIN SLOMŠEK Pot treh znamenitih ponkovških mož CERKEV SVETEGA OŽBALTA V UNIŠAH NAD PONIKVO CHURCH OF SAINT OSWALD SPOMINSKA SOBA IN PLOŠČA BLAŽA KOCENA (24. 1. 1821 – 29. 5. 1871) MEMORIAL ROOM AND PLAQUE OF BLAŽ KOCEN Blaž Kocen, slovenski naravoslovec, geograf in kartograf je bil rojen na Hotunju. Po zaključku osnovne šole na Ponikvi je v Celju z odliko končal gimnazijo. Študij je nadaljeval na 2-letnem graškem liceju in kasneje v Celovcu kot Blasius Kozenn zaključil tudi teologijo. Leta 1845 je bil pri Št. Andražu (St. Andre) posvečen v duhovnika. Na Fizikalnem inštitutu na Dunaju je diplomiral oktobra 1853. Novo delovno mesto je opravljal do leta 1855 v Ljubljani, nato v Gorici, kjer se je navduševal predvsem nad geografijo. Blaž Kocen leta 1869 Naturalist, geographer and didactician was born in Hotunje.After completing his studies, he was employed as a teacher in Celje, Ljubljana, Gorica and Olomouc in Moravia. His 56 issues of the geographical atlas (Kozzen Atlas) were published by Edvard Hölzl publishing company, the latest edition continuing to be published in Vienna. His wall maps and geography textbooks are also well-known. [ točka 4 ] Kocen je najbolj znan po atlasih, imenujemo ga tudi oče atlasov. Prva izdaja sega v leto 1861, v karti alpskih dežel so bila tudi slovenska imena naselij. Leta 1875 je izšla posebna karta slovenskih dežel. V letih 1861-71 je izšlo 56 izdaj atlasa v nemškem, češkem, poljskem in madžarskem jeziku, do danes nekaj milijonov izvodov. Novejše izdaje izhajajo pri založbi Hölzel na Dunaju še danes. Prvi Kocenov učbenik so bile Osnove geografije leta 1858, izšel je na Dunaju in v Budimpešti. Čez 10 let je izšel Vodič po geografiji za srednje šole, leta 1869 Zemljepis za ljudske šole. Po njegovi smrti je leta 1872 izšel zadnji učbenik Avstro-ogrska monarhija za pouk geografije. Vsi učbeniki so bili v nemškem jeziku. Stenski in ročni zemljevidi so izhajali v nemškem, madžarskem, češkem in poljskem jeziku. 21 Pot treh znamenitih ponkovških mož Pot treh znamenitih ponkovških mož [ točka 3 ] 20 V Olomouc na Moravsko je bil premeščen leta 1858, kjer je poučeval na nemški gimnaziji latinščino, grščino, geografijo, naravoslovje, matematiko in fiziko. Tam je začel sodelovati z Edvardom Hölzlom, kateremu je postal tudi strokovni vodja ekipe v njegovi založbi. Zaradi bolezni se je moral upokojiti že leta 1870 in se preseliti na Dunaj, kjer je naslednje leto tudi umrl. Leta 1898 so mu na stari šoli na Ponikvi odkrili spominsko ploščo. Ime, ki ga nosi današnja osnovna šola, je bilo šoli dodano leta 1975. Dr. Svetozar Ilešič mu je na mestu nekdanje rojstne hiše na Hotunju leta 1972 odkril spomenik. Ob njem je v leseni, s slamo kriti hiši, urejena tudi spominska soba. [ točka 5 ] [ točka 6 ] Pot treh znamenitih ponkovških mož Pot treh znamenitih ponkovških mož 22 23 KOSTANJEV DREVORED CHESTNUT AVENUE PATH Dvojni drevored divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum L.) je vodil do nekdanje graščine Ponikva (Ponigl) in je bil sestavni del graščinskega vrta iz druge polovice 19. stoletja. Danes je ohranjena skrajšana poteza, leta 1997 delno dopolnjena z novimi drevesi. Sestavlja ga 33 dreves višine do 22 m in premerom debla starejših dreves med 60 in 105 cm. Drevored je bil poškodovan in vrzelast, zato se je leta 2009 pričelo izvajati strokovno sanacijo in obnovo. Ob tej priliki se je vrzeli zasadilo z več novimi mladimi drevesi. Navadni divji kostanj je doma v severni Grčiji in Albaniji, konec 19. stoletja pa je bil eno najbolj priljubljenih okrasnih dreves evropskih parkov in drevoredov. Drevored ima status oblikovane naravne vrednote lokalnega pomena (5839), vpisan je v register vrtnoarhitekturne dediščine (EŠD 11908) in je od leta 1993 z občinskim odlokom zavarovan kot naravni spomenik (Uradni list RS, št. 45/93). 25 [ točka 8 ] Od leta 2009 drevored upravlja Turistično olepševalno društvo Ponikva. The double avenue path of horse chestnuts dates back to the second half of the 19th century. It used to be a part of the manor of Ponikva (Ponigl). It consists of 33 trees, up to 22 m high and with trunk diameter between 60 and 105 cm. In the late 19th century, chestnut was the most popular ornamental tree of European parks and avenue paths. Homelands of chestnut are Northern Greece and Albania. Pot treh znamenitih ponkovških mož Pot treh znamenitih ponkovških mož [ točka 7 ] 24 In 1993, the avenue path was declared a natural monument. Since 2009, it has been under the management of TOD Ponikva. Kostanjev drevored CERKEV SVETEGA MARTINA NA PONIKVI CHURCH OF SAINT MARTIN Prvotna cerkev je bila romanska, današnja je grajena iz naravnega neobdelanega kamna v renesančnem slogu, na določenih mestih kaže sledi rokokoja. Pozidana je bila med leti 1732 in 1737, za časa župnika Martina Georga Jurešiča, posvetil pa jo je leta 1760 nadškof Karel Michael grof Attems. Njena mogočnost znaša v dolžino 35 metrov, v širino 18 metrov. Višina kupole se zaključuje pri 16, 45 metra, strop se dviga do višine 12, 22 metra. Zvonik sega do mogočnih 50 metrov. It was built at the beginning of the 18th century. The church is well-known for its rich baroque interior. The carved pulpit, one of the most beautiful in Slovenia, was made by the Mersi family. The fresques are Jakob Brollo’s work. Anton Martin Slomšek’s relics are held in the church. Cerkev Sv. Martina na Ponikvi [ točka 10 ] 27 Pot treh znamenitih ponkovških mož Pot treh znamenitih ponkovških mož [ točka 9 ] 26 Notranjost je okrašena in opremljena baročno. Posebej impozantna je monumentalna prižnica slovite rezbarske družine Mersijev, čudovite freske pa so delo Jakoba Brolla. V središču osrednjega oltarja je sveti Martin in ostali svetniki. Oltar je bil obnovljen na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Najstarejši del je kapela Marije sedem žalosti, za potrebe bogoslužja končane pred cerkvijo leta 1733. Od liturgičnega posodja obstajata dva ciborija iz 18. stoletja, Slomškov kelih iz čistega srebra, ki ga je cerkvi daroval, ko je postal škof, ter dar knezoškofa Larissensisa, relikvija svetega križa, vdelana v kristal. Orgle mojstra Leonharda Ebnerja so bile postavljene leta 1857, obnovljene konec 19. stoletja. V začetku 21. stoletja so bile postavljene popolnoma nove. Zanimiva je zakristijska omara iz leta 1740 in križev pot iz leta 1859. Pod prezbiterijem cerkve je majhna cerkvena grobnica, ki so jo z novim tlakom leta 1912 zaprli. Štiri prvotne zvonove, posvečene možem, ženam, fantom in dekletom, ki jih je 24. junija 1851 krstil sam Anton Martin Slomšek, so med prvo svetovno vojno pretopili za potrebe vojske, enako se je zgodilo z drugimi med drugo svetovno vojno. GOSTINCI OB UČNIH POTEH Turistična kmetija Zdolšek Okrog 16, Ponikva Telefon: 03/748 22 50 GSM: 041 208 827 Kmečki turizem Podkrajšek Podgaj 2, Ponikva Telefon: 03/579 23 25 GSM 031 671 449 28 Vinotoč Šmid (Franc Podkrajšek) Okrog 8, Ponikva GSM 031 342 763 Ekološka kmetija Debelak Andrej Hotunje 32, Ponikva Telefon: 03/579 21 43 Gostišče Vovk Hotunje 6, Ponikva Telefon: 03/ 579 20 75
© Copyright 2024