Priročnik
Kdor ločuje, ta varčuje Priročnik za ravnanje z odpadki v gospodinjstvih www.kocerod.si 2 Kazalo vsebine Zavestno v smeri zmanjšanja količine odloženih odpadkov.. . . . . . . . . . . . . . . . Ravnanje z odpadki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zakaj je ločevanje pomembno.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kaj pridobimo z ločevanjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako organiziramo ločevanje odpadkov v gospodinjstvu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odlaganje v zabojnike v gospodinjstvu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Suhi mešani komunalni odpaki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mokri mešani komunalni odpadki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Biološko razgradljivi odpadki in zeleni odrez. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zbiralnica ločenih frakcij – ekološki otok.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako zbiramo in oddajamo kosovne odpadke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zbirni centri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako zbiramo in oddamo nevarne odpadke.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KOCEROD – Koroški center za ravnanje z odpadki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako kompostiramo doma.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako ravnamo z »zavrženimi« zdravili. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako ravnamo z odpadnimi gumami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako zbiramo odpadna olja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako ravnamo z odpadno električno in elektronsko opremo.. . . . . . . . . . . . . . Kam z gradbenimi odpaki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koristni nasveti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Abecednik odpadkov.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izdajatelj Kocerod, družba za ravnanje z odpadki, d.o.o. in komunalna podjetja koroške regije Zanje Ivan Plevnik Oblikovanje Agencija Imelda d.o.o. Mislinjska Dobrava Maj 2012 3 4 6 7 8 10 10 11 12 13 15 16 18 20 25 26 27 27 28 29 31 32 Koroški center za ravnanje z odpadki 3 Zavestno v smeri zmanjšanja količine odloženih odpadkov Daleč so časi dedkov in babic, ko skoraj nismo poznali odpadkov iz gospodinjstev, tisto malo, ki je bilo zavrženo v naravno okolje, pa zaradi naravnih materialov ni predstavljalo večje obremenitve okolja. V zadnjih desetletjih se zaradi spremenjenega načina življenja, novih vrst materialov in vse večjega potrošništva ustvarja v vsakem gospodinjstvu iz leta v leto več odpadkov. Vedno več je izdelkov za enkratno uporabo in nepotrebne embalaže, zaradi načina življenja menjujemo produkte, ko še niso izgubili uporabne vrednosti … vse to pa predstavlja ogromne količine odpadkov, skoraj 400 kg na prebivalca/letno. Od tega jih danes kar 85 % konča na odlagališčih, pa tudi v naravi. Vrsta zavrženih produktov vsebuje vrsto nevarnih snovi, ki lahko kvarno vplivajo na naše zdravje in celotni eko sistem v naravi. V skrbi za čisto in zdravo okolje smo dolžni spremeniti naše obnašanje (sleherni posameznik kot celotna družba) ter poskrbeti, da bomo povzročali čim manj odpadkov oziroma s pravilnim ravnanjem preprečili njihovo odlaganje na odlagališčih. Najbrž zaradi vsesplošnega potrošništva na kratek rok ne bo mogoče zmanjšati količine odpadkov na prebivalca, lahko pa z odgovornim ravnanjem takoj zmanjšamo količino odloženih odpadkov na odlagališčih. Da je temu tako nam kažejo dobri zgledi v nekaterih državah kot so npr. Nizozemska, Danska …, kjer odlagajo manj kot 5 % odpadkov. S podporo EU sredstev smo zgradili sodoben center za ravnanje z odpadki pod skupnim imenom KOCEROD. V novozgrajenih objektih (sortirnica, MBO – mehansko-biološka obdelava, kompostarna, demontaža …) bo omogočeno recikliranje in predelava gospodinjskih odpadkov v koristne frakcije, gorivo in kompost ter tako bistveno zmanjšanje odlaganja (že prvo leto pod 30 % celotnih količin, z leti pa še manj, če bomo pripravljeni dosledno ločevati odpadke na izvoru). V Koroški regiji želimo do leta 2020 ločeno zbrati in predelati več kot 80 % nastalih odpadkov v gospodinjstvih. Verjamemo, da smo skupaj z vami na dobri poti, in da je zastavljeni cilj ob odgovornem ravnanju slehernega posameznika mogoče celo preseči. 4 Zbirni center Letne akcije odvoza Nevarni odpadki Kosovni odpadki Biološke odpadke lahko kompostiramo sami Biološki odpadki Mokri odpadki Suhi odpadki Ravnanje z odpadki Koroški center za ravnanje z odpadki 5 Trgovina (škropiva, baterije …) Lekarna (zdravila) Občasne akcije zbiranja Kompostarna > kompost MBO > gorivo za sežigalnice > odlagališče komunalnih odpadkov Demontaža kosovnih odpadkov Sortirnica Prevzemniki embalaže > bale: papir, plastika, steklo, kovine 6 Zakaj je ločevanje pomembno Odlaganje odpadkov je najdražji način ravnanja z odpadki in ne pozabimo; tudi najbolj obremenjujoč za okolje. Če odpadke dosledno ločujemo, varujemo okolje in s tem tudi varčujemo. Reciklirati oziroma predelati odpadke pomeni ločiti, zbirati, predelovati in končno uporabiti snovi, ki bi jih sicer zavrgli. Ko nek izdelek recikliramo in ga potem uporabimo kot nov izdelek, sklenemo krog recikliranja. S predelavo odpadkov tako varujemo okolje, saj smo v krogu recikliranja uporabili za nov izdelek manj novih surovin in manj energije. Pomni Če odpadke ločeno zberemo, jih predelamo in ponovno uporabimo, pomeni: •da zmanjšamo količino odloženih odpadkov, •da zmanjšamo porabo naravnih virov in količino energije, •da zmanjšamo onesnaževanje okolja (količino toplogrednih plinov …), •da zmanjšamo stroške ravnanja z odpadki. Recikliranje 1 kg plastične embalaže prihrani: •1,5 kg CO2 emisij •energijo potrebno za izdelavo •2 kg nafte Recikliranje 1 kg steklene embalaže prihrani: •0,3 kg CO2 emisij •1/3 energije, potrebne za izdelavo steklenic iz rude Recikliranje 1kg papirne embalaže prihrani: •0,9 kg CO2 emisij •Emisijo metana, ki nastaja, če papir gnije na odlagališču •40 litrov čiste vode •1/5 drevesa Koroški center za ravnanje z odpadki 7 Kaj pridobimo z ločevanjem Če bomo odpadke vsi dosledno ločevali na izvoru – torej doma ali v pisarni …, bomo zmanjšali količine odpadkov, ki se odlagajo in s tem tudi stroške. Manj bo mešanih odpadkov, manj jih bo potrebno predelovati, manj bo preostanka za odlaganje in tako bodo manjši skupni stroški. Z doslednim ločevanjem in odlaganjem odpadkov v zabojnike za ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, kovine, tekstil …), mešane odpadke, in biološko razgradljive odpadke v mestnih naseljih oziroma na podeželju v zabojnike za suho frakcijo in Pomni mokro frakcijo, bomo bistveno zmanjšali količine mešanih komunalnih odpadkov, ki jih moramo mehansko in biološko obdelati (MBO) ter iz njih izločiti gorljivo frakcijo, preostanek pa odložiti na odlagališču. S tem pa bomo zmanjšali stroške, ki so povezani s predelavo, prevozom in odlaganjem in posredno tudi zmanjšali zneske na položnicah, ki jih bomo plačevali za predelavo in odlaganje. Torej: manjši bodo zabojniki za mešane – mokre komunalne odpadke, manjši bodo stroški. Če odpadke ločujemo na izvoru – doma: •omogočimo, da se večina odpadkov lahko reciklira in snovno izrabi, •zmanjšamo stroške za porabljeno energijo predelave, •zmanjšamo količino odpadkov za odlaganje po predelavi, •zmanjšamo stroške na položnici, ki jih plačujemo za predelavo in odlaganje. 8 Le ob zavedanju, da smo sami odgovorni za svoje odpadke in pripravljenosti, da zato nekaj storimo, bomo lahko sebi in svojim otrokom zagotovili čisto, urejeno in zdravo okolje ob vzdržnih stroških ravnanja. Odločitev je torej naša, od našega ravnanja je odvisno, kako bo potekala pot ravnanja z odpadki: na odlagališču ali v predelavi in koliko stroškov bo s tem povzročenih. Zato pomislimo, predem odložimo odpadek. Le malo je potrebno, da odpadek usmerimo na pot recikliranja. Z ločevanje odpadkov torej v prvi vrsti varujemo okolje. Odpadke ločujemo zase. Kako organiziramo ločevanje odpadkov v gospodinjstvu Pomembno je, da so odpadki pravilno ločeni že na izvoru, torej v vsakem gospodinjstvu. To je tudi pogoj, da se lahko predelajo. Poti posameznih vrst odpadkov so tako različne. Tisti, ki imamo nekaj več prostora doma, lahko nekatere vrste odpadkov začasno ločeno zbiramo doma v kartonskih škatlah: časopisni papir, steklo … in jih občasno odnesemo na bližnji ekološki otok (zbiralnico ločenih frakcij) v naselju. Prav tako organiziramo prostor za tiste odpadke, ki jih v nobenem primeru ne smemo oddajati v zabojnike doma. Nevarni odpadki (kot npr. odvečna zdravila, škropiva, odpadna olja iz gospodinjstva, ostanki barv in lakov, mineralnih olj in drugih kemičnih substanc, baterije, akumulatorji …), zavržene elektronske naprave, gospodinjski aparati …, ne sodijo v zabojnike za suho in mokro frakcijo in ne v zabojnik za biološke odpadke, temveč jih oddajte v zbirne centre ali pooblaščenim zbirateljem. Tudi ostale odpadke, kot so uporabna oblačila, tekstil, pohištvo gospodinjski aparati, keramika, manjše količine gradbenih odpadkov, električni stroji in elektronske naprave ter večje kose kovin oddajte v zbirne centre. Koroški center za ravnanje z odpadki 9 Pomni •v zabojnike doma odlagamo samo odpadke, ki po navodilu sodijo tja, •nevarni in kosovni odpadki ne sodijo v zabojnike doma, •ostanke zdravila in drugih nevarnih odpadkov lahko predamo tudi v trgovinah, kjer smo jih kupili, •v zabojnike na ekoloških otokih (zbiralnice ločenih frakcij) lahko oddamo samo suhi papir in očiščeno embalažo (brez ostankov hrane in drugih snovi) v skladu z navodili enako velja za zabojnik suhe frakcije doma; •odpadke, ki ne sodijo v zabojnike doma, lahko brezplačno predamo v najbližnjem zbirnem centru ali jih predamo pooblaščenim osebam v okviru akcij »od vrat do vrat« oziroma organiziranih letnih odvozov, v nobenem primeru pa ne smemo odvreči v naravo (divja odlagališča), •v gospodinjstvih moramo vzpostaviti tudi ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega odreza, če nimamo možnosti za kompostiranje oziroma tega ne želimo, moramo tovrstne odpadke odlagati v poseben zabojnik, •ločeno zbiranje odpadkov na izvoru (v gospodinjstvih in na delovnem mestu) je obvezno za vse povzročitelje odpadkov. Če ne bomo ločevali ali bomo ravnali v nasprotju z navodili oziroma veljavnimi predpisi, nas bo inšpektor kaznoval z visoko denarno kaznijo in poplačilom povzročenih stroškov za sanacijo okolja. 10 Odlaganje v zabojnike v gospodinjstvu V gospodinjstvih imamo vsi najmanj dva zabojnika in sicer zabojnik za čisto odpadno embalažo in papir, tako imenovana »suha kanta« in zabojnik za preostale mešane komunalne odpadke tako imenovana »mokra kanta«. Pri večstanovanjskih hišah je namesto ene »suhe kante« lahko tudi več zabojnikov za različne vrste embalaže. Pri večstanovanjskih hišah in gospodinjstvih, kjer se nismo odločili za lastno kompostiranje, imamo še tretji zabojnik (kanto) za biološko razgradljive odpadke in zeleni odrez. Na podeželju, kjer ni predpisana uporaba zabojnikov (kant), prepuščamo odpadke v posebnih plastičnih vrečah, ki jih dobimo od »komunalnih podjetij z logotipom«. Rumena vreča namesto »suhe kante« in rjava vreča namesto »mokre kante«. Suhi mešani komunalni odpaki Danes največ odpadkov v gospodinjstvih nastaja zaradi raznovrstne odpadne embalaže, ki pa jo lahko ob majhni pripravljenosti v večji meri vrnemo nazaj v snovni tok in s tem zmanjšamo stroške predelave in količine odloženih odpadkov in okoljske obremenitve Od nas je v prvi vrsti odvisno koliko embalaže bomo izrabili za koristne surovine, zato upoštevajmo navodila za ločevanje na izvoru, V zabojnik (kanto) za suhe odpadke oziroma rumeno vrečo dajemo: •plastično embalažo (plastenke od pijač, plastenke od praškov, mehčalcev, kozmetike, ki ne vsebuje nevarnih snovi, plastične kozarce – lonce, vrečke, folije …) brez vsebine in nečistoč, •kovinsko embalažo (pločevinke od pijač, konzerve od prehrambenih izdelkov, kovinske pokrove kozarcev zamaške …) brez vsebine in nečistoč ter druge manjše kose kovin, •papirno embalažo: manjše škatle in ovojni papir, •sestavljeno embalažo (tetrapak embalažo od mleka, sokov omak …), brez Koroški center za ravnanje z odpadki 11 vsebine in večjih nečistoč, pa tudi časopisni papir, manjšo stekleno embalažo (samo izjemoma) in druge manjše izrabljene in očiščene predmete in stvari, ki jih nismo odnesli na bližnji ekološki otok oziroma zbirni center. Pomni •v zabojnik za suhe komunalne odpadke sodi le očiščena embalaža – drugače bo ves nadaljnji trud zaman, saj je zaradi onesnaženosti v sortirnici ne bo mogoče izločiti v koristne frakcije, •v ta zabojnik ne smemo odlagati ravnega stekla, embalaže z ostanki hrane ter drugih snovi, nevarnih odpadkov in embalaže z vsebnostjo le-teh, mokrih odpadkov in tekočin, ostankov hrane, živalskih iztrebkov, poginulih živali, pepela, gradbenih odpadkov, zemlje ter drugih odpadkov, za katere je predviden drugačen način predaje, •tetrapake in posode je treba pred odlaganjem v suho kanto popolnoma izprazniti in očistiti ostankov snovi. Mokri mešani komunalni odpadki Če bomo dosledno ločevali odpadke na izvoru, bomo imeli mokrih odpadkov malo, saj bodo v zabojniku predvsem odpadki, ki jih snovno ne moremo izrabiti. Te odpadke bomo pred odlaganjem predelali in iz njih izločili energetsko frakcijo, preostanek pa odložili. V zabojnik (kanto) za mokre komunalne odpadke oziroma rjavo vrečo dajemo naslednje odpadke: •plenice, umazane higienske pripomočke, onesnaženo embalažo, cigaretne ogorke, umazane cunje in čistilne pripomočke, mokro papirno embalažo, živalske kosti, celofan in lepilne trakove, kasete, fotografije, pluto, gumo, keramiko, porcelan, polne vrečke sesalnikov, manjše kose stiropora, fotografije, šiviljske odpadke, pometene smeti, pepel … 12 Pomni •v zabojnik za mokre odpadke sodijo le odpadki, ki ji ne moremo snovno predelati ali jih ne moremo nadalje uporabiti v koristne frakcije, ker vsebujejo ostanke snovi in nečistoč zaradi naše nepripravljenosti, da jih predhodno očistimo in razvrstimo v suho kanto, •v zabojnik za mokre odpadke ne smemo odlagati nevarnih odpadkov, vročega pepela, bioloških odpadkov, trave, odpadne embalaže, stekla, gradbenih odpadkov in kovinskih delov, •manj ko bomo imeli mokrih odpadkov, manjši bodo tudi stroški predelave v frakcijo za sežig in manjša bo količina za odlaganje preostanka (odstranjevanje teh odpadkov je stroškovno najdražje), •bolj ko bomo ločevali na izvoru, manjši bo tudi znesek na naših položnicah za predelavo in odlaganje preostanka odpadkov Biološko razgradljivi odpadki in zeleni odrez Med nastalimi odpadki v gospodinjstvu je več kot 1/3 biološko razgradljivih odpadkov, ki pa jih ne smemo odlagati skupaj z drugimi odpadki, saj se pri odlaganju na odlagališčih sprošča metan (CH4) – toplogredni plin, ki ima velik negativen vpliv na okolje. Zato jih moramo ločiti od ostalih odpadkov in jih predelati v kompost doma ali v kompostarni. Če se odločimo za predelavo v kompostarni jih moramo odlagati v poseben (rjavi) zabojnik. V zabojnik odpadke odlagate neposredno ali zavite v papir oziroma v bio-razgradljive vrečke ali folije, nikakor pa ne v plastičnih vrečkah. V zabojnik za biološke odpadke (rjavo kanto) odlagamo: •kuhinjske odpadke (zelenjavne odpadke, olupke in ostanke sadja, ostanke hrane, čajne in kavne usedline, jajčne lupine, pokvarjene prehrambene izdelke brez embalaže), •zemljo iz loncev rož, plevel, lesne ostanke in žagovino neobdelanega lesa, tanke veje, listje, travo, ostanke rastlin na vrtovih in rož … Koroški center za ravnanje z odpadki 13 Pomni •v zabojnik za biološke odpadke je prepovedano odlagati: pepel, olja in maščobe, tekočine kot so barve in čistila, klavnične odpadke poginule živali, iztrebke malih živali, odpadno embalažo, nevarne odpadke, mešane komunalne suhe in mokre odpadke, vse vrste kovin in plastik, •nikoli ne oddajamo bioloških odpadkov v plastičnih vrečah ali v originalno zapakiranih embalažah. Zbiralnica ločenih frakcij – ekološki otok Ekološke otoke imamo na več mestih v strjenih naseljih z namenom, da na njih zbiramo čiste frakcije kot npr. stekleno embalažo, papir, plastično in kovinsko embalažo. Vsak zabojnik je označen z navodilom kaj in kako odložiti. Odlaganje odpadkov poleg zabojnikov je kaznivo! Ekološki otok V zabojnik za steklo odložimo: steklenice in stekleničke (od živil, pijače, kozmetike, zdravil brez ostankov vsebin), kozarce, vso ostalo stekleno embalažo brez vsebine in pokrovčkov. 14 Pomni V zabojnik za steklo ne smemo odložiti porcelana, kristala , ognjevarnega stekla, pleksi stekla, ogledal, okenskega stekla, steklene embalaže z vsebino; vse to lahko prepustimo v zbirnem centru, kjer lahko prepustimo tudi vso ostalo stekleno embalažo. V zabojnik za papir odložimo: časopise, revije, prospekte, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, lepenko in čisto manjšo kartonsko embalažo. •V zabojnik za papir je prepovedano odlagati: onesnažen papir oz. embalažo (krožniki za enkratno uporabo, embalažo živil …), celofan, darilni papir, plastificiran papir, povoščen papir, tapete, tetrapak, higienski papir, •Revijam in prospektom odstranimo folijo, •Večje količine odpadnega papirja in kartonske embalaže moramo oddati v zbirnem centru. V zabojnik za kovinsko embalažo oddamo le prazne in očiščene pločevinke od pijač, konzerve od prehrambenih izdelkov brez vsebine, kovinske pokrove, zamaške … V zabojnik za plastično embalažo Pomni oddamo plastenke od pijač praškov, mehčalcev, kozmetike, brez vsebine in ki ne vsebujejo nevarnih snovi ter drugo v skladu z navodili na zabojniku. •V zabojnik za kovinsko oziroma plastično embalažo ne odlagamo večjih kosov in stvari, ki so sestavljene iz različnih materialov, vse to lahko predamo v zbirnih centrih brezplačno, •pri odlaganju embalaže za čistila in kozmetiko bodimo pozorni na znake za nevarne snovi, če izdelek vsebuje nevarne snovi, tudi embalaža sodi med nevarne odpadke. Koroški center za ravnanje z odpadki 15 Kako zbiramo in oddajamo kosovne odpadke Količina kosovnih odpadkov iz leta v leto narašča, saj kot potrošniška družba kupujemo preveč stvari, ki jih rabimo kratek čas in kmalu ne vemo, kaj bi z njimi. Veliko stvari, ki jih zavržemo, ima še uporabno vrednost in bi lahko še vedno služile nekomu, ki jih potrebuje. Vendar pa lahko uporabno vrednost podaljšamo samo, če stvari primerno predamo. Seveda pa v nobenem primeru kosovnih odpadkov ne smemo odložiti na nedovoljenih mestih oziroma odvreči v naravo, zato so zagrožene visoke kazni. Kosovne odpadke je mogoče oddati na več načinov, najenostavneje jih odpeljati v najbližji zbirni center, kjer jih pod nadzorom predamo v ustrezen zabojnik brezplačno. Mogoče jih je hraniti doma in jih v okviru letnih akcij odvoza, ki jih organizirajo komunalna podjetja, oddati na določenih zbirnih mestih, ravno tako brezplačno (urnik odvoza boste prejeli po pošti v obvestilu). Nekatere lahko predamo tudi trgovini ob nakupu novih izdelkov (bela tehnika, elektronki aparati …). Med kosovne odpadke sodijo: kosi pohištva, sanitarna oprema, odpadna električna in elektronska oprema (gospodinjski aparati, hladilne naprave, TV in radijski aparati, računalniška oprema …), vzmetnice, preproge, talne obloge, kolesa, smučarska oprema … 16 Pomni •med kosovne odpadke ne sodijo gradbeni odpadki, odpadki, ki vsebujejo azbest, avtomobilski deli, pnevmatike, okenski okvirji s stekli, zeleni odrez (veje, grmičevje …), •vaše kosovne odpadke naknadno sortiramo z namenom , da vse kar se lahko predela predamo pooblaščenim organizacijam v predelavo, •z malo truda lahko uporabne stvari predamo tistemu, ki jih rabi, s tem bomo zmanjšali obremenitev okolja in porabo energije, • kosovne odpadke oddamo brezplačno na več načinov, v nobenem primeru pa jih ne smemo odložiti v urbano okolje ali v naravo. Zbirni centri Na Koroškem imamo v vsaki dolini vzpostavljene zbirne centre za ločene odpadke, v katere lahko v času obratovanja brezplačno pripeljete vse vrste odpadkov iz gospodinjstev, tudi nevarne odpadke. Pri tem bodite pozorni na urnik obratovanja posameznega centra in na dejstvo, da ste vključeni v sistem rednega odvoza odpadkov (zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev). Kaj lahko pripeljemo v zbirne centre: Zbirni center Otiški vrh •papir, karton in papirno embalažo vseh vrst in velikosti, •steklo in stekleno embalažo vseh vrst in velikosti, plastiko in plastično embalažo vseh vrst in velikosti, •odpadke iz kovin in kovinsko embalažo vseh vrst in velikosti (barvne kovine), •odpadno folijo, tudi onesnaženo, •stiropor, •les in lesene odpadke in leseno embalažo vseh vrst in velikosti, Zbirni center Log Koroški center za ravnanje z odpadki 17 •oblačila in tekstil, •vrtni odrez, •manjše količine gradbenih odpadkov, •vse vrste pnevmatik, izrabljenih platišč in druge gumene odpadke, •odpadno električno in elektronsko opremo, •kosovne odpadke (pohištvo in ostale odpadke iz gospodinjstva) … Zbirni center Dobja vas ponedeljek–petek 9.–18. ure vsaka sobota 9.–12. ure Zbirni center Dovže – zraven čistilne naprave v Dovžah ponedeljek–petek 10.–18. ure vsaka sobota 9.–13. ure Zbirni center Lokovica Poletni čas (1. 4.–31. 10.) ponedeljek 9.–18. ure torek–petek 9.–16. ure vsaka sobota 9.–12. ure Zimski čas (1. 11.–31. 3) ponedeljek–petek 8.–15. ure vsaka sobota 9.–12. ure Zbirni center Pameče v Podjetniški coni Pameče ponedeljek–petek 8.–18. ure vsaka sobota 9.–13. ure Zbirni center Radlje Zbirni center Otiški vrh ponedeljek–petek 8.–15. ure torek 8.–17. ure vsaka prva sobota 9.–12. ure Občasno lahko vse odpadke, ki se zbirajo v zbirnih centrih, pripeljejo tudi na odlagališče za nenevarne odpadke v Mislinjski Dobravi. ponedeljek–sobota 10.–15. ure Zbirni center Pameče 18 Kako zbiramo in oddamo nevarne odpadke V mnogi izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo, so snovi, ki ob nepravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju lahko škodujejo našemu zdravju in okolju. Svojih nevarnih lastnosti ne izgubijo niti takrat, ko postanejo odpadek, zato jih nikoli ne smemo odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Nevarnih odpadkov ne smemo odlagati v zabojnike za suhe , mokre ali biološke odpadke, kot tudi ne v zabojnike na ekoloških otokih, še manj pa ne v naravo. Tekočih izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi tudi ne smemo zlivati v odtoke ali kanalizacijo. Nevarni odpadki zahtevajo poseben način odstranitve, saj se le tako prepeči njihov škodljivi vpliv, večino jih uničijo v sežigalnicah, ki so urejene tako, da povzročajo kar najmanj škodljivih vplivov na okolje. Nevarne odpadke lahko vedno predamo v zbirnih centrih, prav tako vsako leto poteka akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, v okviru akcije lahko nevarne odpadke oddate v premično zbiralnico na terenu brezplačno. Urnik zbiranja na določenih mestih bo predhodno objavljen in boste pisno obveščeni. Med nevarne odpadke iz gospodinjstev, ki jih lahko oddate v okviru akcije zbiranja, sodijo: Zabojnik za nevarnih Zdravila Pesticidi Pršila Jedilna olja Topila Kisline, alkalije Fotokemikalije Koroški center za ravnanje z odpadki 19 Med nevarne odpadke sodijo: •odpadna zdravila, •kozmetična sredstva (dezodoranti, kreme, ličila …), •čistila in pralna sredstva, ki vsebujejo oznako nevarnih snovi, •barve, laki, črnila, lepila, organska in halogenska topila, kisline, baze …, •baterije, akumulatorji, žarnice, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro …, •les, ki vsebuje nevarne snovi, •škropiva (pesticidi, fungicidi in biocidi …), •gospodinjska in druga oprema, ki vsebuje klorfluorovodikoogljike (hladilne in Baterije Čistila zbiranje odpadkov Akumulatorji Motorna olja Barvila, lepila, črnila Fluorescentne cevi Onesnažena embalaža zamrzovalne naprave, toplotne črpalke, klimatske naprave …), •elektronska oprema, ki vsebuje komponente z nevarnimi snovmi (računalniki, tiskalniki, kartuše, TV in radijski sprejemniki …), •odpadna olja. Kako prepoznam, ali izdelek, ki ga uporabljam, vsebuje nevarne snovi? Najbolj zanesljive podatke o nevarnih lastnostih posameznega izdelka lahko preberemo na izdelku ali embalaži, saj vsak poleg navodil vsebuje različna opozorila in navodila v obliki grafičnih simbolov in besedil (vnetljivo, zdravju škodljivo, eksplozivno, oksidativno, okolju škodljivo, strupeno, jedko). 20 Pomni •nevarnih odpadkov nikoli ne odlagamo v zabojnike doma, v nobenem primeru pa ne v zabojnik za mokre ali biološke odpadke, kanalizacijo oziroma v naravo, saj bodo imeli škodljiv vpliv na okolje in zdravje ljudi, •če odpadno jedilno olje ali motorna olja in druge tekoče nevarne snovi zlijemo v straniščno školjko ali direktno v kanalizacijo, bomo uničili mikroorganizme, ki pomagajo po naravni poti razgrajevati ostale odpadke, prav tako lahko onesnažimo podtalnico in zastrupimo zajetja pitne vode ali vode za namakanje v kmetijstvu, •če nevarne odpadke odložimo v naravi s tem ogrozimo ali uničimo življenje v naravi. Živali, ki pridejo v stik z nevarnimi snovmi zbolijo ali celo poginejo, •previdno ravnajmo z nevarnimi snovmi, dobro preberimo navodila in poskrbimo da bodo ostanki in embalaže varno odloženi brez posledic za zdravje ljudi in živali. KOCEROD – Koroški center za ravnanje z odpadki I. Splošno o projektu Kocerod Po več kot treh letih zaključujemo z gradnjo novega regijskega odlagališča za odlaganje preostanka komunalnih odpadkov v občini Prevalje in izgradnjo objektov predelave komunalnih odpadkov (sortirnica, MBO in kompostarna … na lokaciji v Mislinjski dobravi v MO Slovenj Gradec); vse skupaj pod nazivom KOCEROD – vključuje izgradnjo Koroškega centra za ravnanje z odpadki za 12 občin Koroške razvojne regije s 74.077 prebivalci. Vrednost celotne investicije (gradnje) znaša cca. 18,2 mio €. Od tega bo 11,9 mio € prispeval Kohezijski sklad EU, 2,2 država, preostalo 4,1 mio € pa 12 občin Koroške razvojne regije. Po prvotnih napovedih naj bi bila gradnja zaključena v dveh letih, a se zaradi zamud izvajalca Primorje, d.d. to ni zgodilo, tako smo po več kot leto in pol zamudi končno v aprilu pričeli s poskusnim obratovanjem na lokaciji v Mislinjski Dobravi, medtem ko na lokaciji »Zmes« v Koroški center za ravnanje z odpadki 21 občini Prevalje na novem odlagališču še niso odpravljene vse pomanjkljivosti, ki so ovira za pričetek poskusnega obratovanja. Izvajalec zaradi uvedbe stečaja tudi ni dokončal vseh del na cestnem priključku v Mislinjski Dobravi in železniškem prehodu v Prevaljah. Pričakovati je, da bomo dela morali dokončati z drugim Izvajalcem. V mesecu maju je že bilo prevzeto preko 800 ton odpadkov s strani gospodinjstev in testirali smo delovanje naprav ter proces predelave. Kontrolne meritve in testiranje opreme je bilo uspešno, tako upravičeno ne pričakujemo večjih zapletov pri nadaljevanju poskusnega obratovanja. V fazi polnega obratovanja bo na vseh objektih skupaj zaposlenih predvidoma 36 delavcev. II. Kaj smo zgradili Sortirnico za sortiranje odpadkov – ročno, deloma mehansko, s kapaciteto cca. 5.000 ton letno v eni izmeni. V sortirnici bomo mešane suhe odpadke razvrstili v različne frakcije, prav tako pa bomo ločeno zbrane surovine kot so plastika, papir, karton in kovine še dodatno presortirali v cilju, da v celotnem tehnološkem postopku pridobimo čim kakovostnejše frakcije ter druge sekundarne surovine za nadaljnjo predelavo. Sortirnico sestavljata dva dela: glavna hala in upravni del. Tehnologija omogoča prilagoditev linije različnim vhodnim materialom. V sortirnici bodo delavci imeli nalogo, da iz »suhe frakcije« in ločeno zbranih frakcij izločijo čim večjo količino ločenih frakcij papirja, plastike, kovin, kartona … Objekt mehansko biološke obdelave odpadkov (MBO) – za obdelavo preostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki niso primerni za sortiranje s kapaciteto 19.000 ton letno. Mehansko biološka obdelava je namenjena zmanjšanju količin odloženih odpadkov na najbolj ekonomičen in okoljsko sprejemljiv način. Postopek temelji na tem, da glavni biološki procesi, ki bi potekali na odlagališču potečejo v postopku pospešene bioksidacije. Tako pridobimo stabilno snov, ki jo v postopkih mehanske obdelave pripravimo za nadaljnjo uporabo. Iz preostanka izločimo lahko gorljivo frakcijo, ki predstavlja gorivo za sežigalnice in težko negorljivo frakcijo, ki jo odložimo na odlagališču. Vsi procesi 22 se izvajajo v zaprti hali ločeno od zaposlenih in zunanjega okolja. Postopek je v celoti avtomatiziran in se upravlja iz nadzorne sobe. V MBO bodo delavci z nalogo, da mokre odpadke predelajo v gorivo za sežig in preostanek za odlaganje na odlagališču. Kompostarno za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega odreza – s kapaciteto 3.000 ton letno. Proces kompostiranja je zasnovan tako, da se biološki odpadki kar najhitreje razgradijo v kompost, zato se masi med razgradnjo dovaja zrak, ki je nujno potreben za hitro in učinkovito razgradnjo. Gre za zaprti tip kompostiranja, saj se vsi procesi izvajajo v zaprti hali ločeno od zaposlenih in zunanjega okolja. Postopek je v celoti avtomatiziran in se upravlja iz nadzorne sobe. V kompostarni bodo delaveci z nalogo, da biološko razgradljive odpadke predelajo v kompost. Objekt za demontažo in skldiščenje frakcij – za dodatno razstavljanje ločeno zbranih kosovnih odpadkov, tako, da se iz njih izločijo uporabne surovine s kapaciteto 3.000 ton letno. Frakcije, ki jih ni mogoče obdelati v okviru KOCERODA, se pripravijo za nadaljnjo predelavo in dostavijo prevzemniku. Objekt demontaže se uporablja tudi kot skladišče za pripeljane ločene frakcije oziroma že baliranih frakcij po sortiranju. Odlagališče za preostanek komunalnih odpadkov – za odlaganje preostanka komunalnih in drugih nenevarnih odpadkov v kapaciteti 108.000 m3 skupaj z vsemi spremljajočimi objekti. Drugo: dovozne ceste na obeh lokacijah v dolžini cca. 3,1 km, (železniški prehod, ureditev priključka na magistralno cesto še nista izvedena), trafo postajo na obeh lokacijah z glavnim povezovalnim kablovodom v dolžini 1,5 km, objekte komunalne infrastrukture, bazen požarnih vod in objekte požarne zaščite na obeh lokacijah, čistilno napravo na lokaciji odlagališča, mobilno opremo: 4 viličarje, 3 bagre, 2 tovorni vozili, buldožer, kompaktor, dve elektronski tehtnici, dieselski agregat, nadzorni sitem SCADA in drugo opremo za delo v upravni stavbi in izven ter Koroški center za ravnanje z odpadki 23 projektno-tehnična dokumentacija in monitoring s poskusnim obratovanjem. III. Cilji projekta Začetek obratovanja centra pomeni celovit pristop k ravnanju s komunalnimi odpadki v Koroški regiji, če še danes skoraj 90 % vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališčih, bo v prihodnje drugače. Več kot 40 % naj bi ji bilo izločenih v tako imenovane koristne frakcije za snovno izrabo, preostanek pa predelan tako, da bo iz njih pridobljena gorljiva frakcija in kompost tako, da bo na odlagališču odložena količina predstavljala manj kot 30 % celotne količine odpadkov že v prvem letu obratovanja. V prihodnosti pa bo odlaganja še manj, če bomo v praksi pripravljeni sprejeti filozofijo, »da vsi zavrženi materiali postanejo surovine za nove izdelke, čim več zavrženih izdelkov poskušamo znova uporabiti oziroma da imajo izdelki čim daljšo življenjsko dobo« . V praksi si bomo prizadevali za maksimalno recikliranje in tako kar naj bolj zmanjšali preostanek odpadkov za odlaganje v cilju, da v bližnji prihodnosti preidemo v »regijo brez odlaganja odpadkov«. Predvidene aktivnosti pri zbiranju in obdelavi v novem centru za ravnanje z odpadki in tudi odlaganje preostanka na sodobno urejenem odlagališču nenevarnih odpadkov ob hkratnem zaprtju vseh štirih obstoječih odlagališč, bodo okoljsko takoj izboljšale stanje na področju ravnanja z odpadki v Koroški regiji, na drugi strani pa bodo ustvarile nekaj novih delovnih mest. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo glede na sedanje stanje mogoče doseči le, če se bomo vsi povzročitelji na izvoru obnašali odgovorno in dosledno ločevali komunalne odpadke v skupine predpisanih frakcij, ter jih odlagali na primernih mestih. Na prvi pogled ni veliko potrebno, vendar praksa kaže, da je za premike v naših glavah potreben čas in potrpljenje. IV. Spremembe v organizaciji javne službe ravnanja z odpadki Danes se v regiji z ravnanjem s komunalnimi odpadki ukvarjajo štiri komunalna podjetja, glede na obseg dejavnosti iz ekonomskih in strokovnih razlogov v prihodnje 24 to ne bi bilo optimalno, zato so občine (vseh 12) ustanovile skupno javno podjetje KOCEROD, družbo za ravnanje z odpadki, d.o.o., ki naj bi v prihodnje skrbela za ravnanje z odpadki za celotno regijo. Ustanovitveni in upravljaljski deleži v podjetju so določeni po ključu prebivalstva. Del javnih služb ravnanja z odpadki »obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostanka« se izvaja v okviru novega podjetja drugi del »zbiranje in prevoz« pa preide v okvir pristojnosti novega podjetja v roku enega leta, pri čemer pa obstoječa javna podjetja izvajajo določene naloge še naprej po pooblastilu. Naloge naj bi opravljala v okviru dogovorjenih skupnih standardov in normativov, tako da bodo vsi prebivalci koroških občin enako obravnavani in bodo plačevali enotno ceno za prevoz, ne glede na oddaljenost. Družba KOCEROD, d.o.o. bo prevzela v upravljanje vso novozgrajeno infrastrukturo na obeh lokacijah in se bo pri izvajanju javne službe smiselno povezala z obstoječimi podjetji. Z novo zgrajeno infrastrukturo bo omogočeno celovito in okolju kar najmanj škodljivo odstranjevanje odpadkov iz gospodinjstev. Z uvedbo vseh predpisanih ukrepov se povečujejo tudi stroški s tem pa tudi cena na uporabnika (v prihodnje med 5,5 do 6 €/mesečno na uporabnika), ki pa bo v odvisnosti od pripravljenosti ločevanja odpadkov na izvoru (več ko bomo odpadkov izločili manjši bodo stroški predelave, sežiga in odlaganja preostanka. V. Kako z zbiranjem in ločevanjem v praksi? Vsa štiri komunalna podjetja so že pričela z ločenim zbiranjem na izvoru, tako smo v okviru gospodinjstev dolžni ločevati odpadke v najmanj tri skupine: suha Koroški center za ravnanje z odpadki 25 frakcija, mokra frakcija in biološko razgradljiva frakcija. V praksi ugotavljamo, da bo še potrebno veliko skupnega dela saj je s terena zaznati različno prizadevanje posameznikov za ločevanje na izvoru. Nekateri občani prav zgledno ločujejo, drugi pa ločevanje jemljejo kot nepotrebno delo in še vedno mečejo mešane komunalne odpadke skupaj s čistimi frakcijami, kar nam onemogoča zmanjševanje količine odpadkov za sortiranje in povečuje količino za predelavo oz. odlaganje. Prav zato na tem mestu pozivamo vse občane: ločujmo, ločujmo in še enkrat ločujmo komunalne odpadke v prepričanju, da bomo s tem zmanjšali odlaganje v okolju in zagotovili dobro delovanje novo zgrajenih objektov in naprav KOCEROD. Kako kompostiramo doma Če imamo možnost na svojem vrtu postavimo kompostnik in sami poskrbimo za svoje biološke odpadke. Kompostnik postavimo na polsenčen del vrta, zaščiten pred vetrom. Postavimo ga direktno na zemljo in ga ne podlagamo z betonom ali drugimi materiali, saj je pomembno, da mikroorganizmi neovirano prehajajo iz tal v kompost. Svetujemo, da je kompostnik od bivalnega objekta oddaljen vsaj 4 metre oziroma tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednja zemljišča. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode, saj je za optimalen razkrojni proces pomembna zadostna količina kisika. To dosežemo tako da suhi strukturni material (veje, zeleni odrez) in vlažen nestrukturni material (trava, 26 kuhinjski odpadki) premešamo. Travo po košnji pustimo, da se nekoliko posuši. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane takoj prekrijemo z listjem, zemljo, travo, s tem preprečimo neprijetne vonjave in privabljanje nezaželenih gostov. V procesu razgradnje, ki poteka ob primerni temperaturi, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus ter hranilne snovi. Poleg primerne temperature je potrebna tudi pravšnja vlažnost, zato v času suše kompostni kup občasno navlažimo. Ko je hišni kompostnik poln, njegovo vsebino po približno pol leta preložimo. Tako ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo skozi sito velikosti do 20 milimetrov, kar ostane ponovno uporabimo za strukturni material pri kompostiranju. Pravilno kompostiranje je okolju prijazno, tako bomo biološke odpadke doma predelali v humus za naš vrt in rože. V kompost sodijo: •kuhinjski odpadki, zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja, ostanki hrane, čajne in kavne usedline, jajčne lupine, •zeleni odrez – vrtni odpadki (zemlja iz loncev rož, plevel), lesni ostanki in žagovina neobdelanega lesa, tanke veje, listje, trava, ostanki rož … V kompostnik doma ne sodijo: cigaretni ogorki, ostanki hrane kot so kosti, meso, maščobe, olja, čistilna sredstva, klavnični odpadki, poginule živali, kože, odpadna embalaža, mešani odpadki. Kompost poslabšajo tudi odpadki, ki se v okolju slabše razgradijo (olupi agrumov, banan, s škodljivci napadene rastline, meso, kosti) zato jih lahko oddamo v zabojnik za mokre odpadke, če sami kompostiramo; drugače pa v zabojnik za biološke odpadke. Kako ravnamo z »zavrženimi« zdravili Velikokrat se zgodi, da zdravil ne porabimo do konca. V takem primeru moramo poskrbeti, da bodo končala na varnem. Odpadna zdravila (ostanke zdravil ali zdravila, ki jim je že potekel rok uporabe) lahko oddamo v zbirnem centru za ločeno zbiranje ali v premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov v času akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Prav tako jih lahko oddamo Koroški center za ravnanje z odpadki 27 lekarniškemu osebju, oziroma v posebne zabojnike v lekarnah ob naslednjem obisku. Z odpadnimi zdravili moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, nikakor jih ne smemo odložiti v zabojnike za mokre in biološke odpadke, straniščno školjko ali v naravo. Pri tem se tudi zavedajmo, da so zdravila draga, zato poskrbimo, da jih bomo zavrgli čim manj. Kako ravnamo z odpadnimi gumami Avtomobilske gume ne sodijo med komunalne odpadke, vendar jih lahko pripeljemo in oddamo v zbirnem centru. Nikakor jih ne smemo sežigati ali odlagati v naravi. Še najbolje pa je, da ob nakupu novih avtomobilskih gum stare pustimo pri vulkanizerju. Kako zbiramo odpadna olja Odpadno jedilno olje sodi med odpadke, s katerimi je potrebno ravnati skrbno, saj ob nepravilnem odlaganju oziroma odstranjevanju škodujejo našemu okolju (ena kapljica olja lahko onesnaži 1 milijon litrov vode). Odpadno olje je prepovedano odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov, prav tako zlivati v odtoke ali kanalizacijo. Doma odpadno jedilno olje vlijemo v plastenke oz. katerokoli drugo primerno embalažo in ga začasno hranimo v kleti ali garaži. Ko se nabere zadostna količina, ga odpeljemo v zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga brezplačno oddamo. V primeru da je količina odpadnega olja majhna, potem lahko počakamo na akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki je enkrat letno. 28 Kako ravnamo z odpadno električno in elektronsko opremo Večino elementov in materiala, iz katerih so sestavljeni bela tehnika, gospodinjski aparati in ostala električna in elektronska oprema, je mogoče predelati oziroma surovine ponovno uporabiti, zato ne sodijo na odlagališče. Večina teh aparatov med drugimi v posameznih elementih, vsebuje nevarne snovi, ki ob nepravilnem ravnanju lahko škodujejo okolju in ogrozijo zdravje ljudi, zato je pomembno, da jih zbiramo ločeno. Vedno jih lahko oddamo v zbirnem centru v času obratovanja, lahko pa jih oddamo tudi na določenih lokacijah v letnih akcijah odvoza kosovnih odpadkov, nekatere pa ob zamenjavi tudi v trgovini kjer kupimo nov izdelek. Koroški center za ravnanje z odpadki 29 Kam z gradbenimi odpaki Gradbeni odpadki ne sodijo med kosovne odpadke, temveč med posebne odpadke . Manjše količine gradbenih odpadkov, ki nastanejo ob manjših prenovah in adaptacijah stanovanj (v količini do 1 m3 oziroma 400 kg enkrat letno na gospodinjstvo) lahko oddamo v zbirnem centru brezplačno. Za večje količine odpadkov pa moramo poskrbeti za prevoz in predajo pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov proti plačilu. Ta mora poskrbeti za prevzem in predelavo v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene odpadke. Gradbenih odpadkov ni mogoče odlagati na urbanih površinah ali v naravo. Azbest Med gradbene odpadke sodi tudi azbest. Azbest uvrščamo med nevarne odpadke. V industriji so ga v preteklosti uporabljali v čisti obliki ter v materialih, kjer je bil primešan drugim snovem, ki so delovale kot vezivo za azbestna vlakna. Kdaj postane azbest nevaren? Azbest, ki se nahaja v stavbah, postane nevaren, ko material dotraja, se 30 poškoduje ali pa se zaradi neprimenega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Azbest je za zdravje ljudi zelo nevaren. Vlakna so tako majhna, da jih ne vidimo, zato jih lahko vdihavamo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročajo bolezni, kot sta azbestoza in pljučni rak. Med izpostavljenostjo in pojavom bolezni lahko mine tudi 40 let. Kako je potrebno ravnati z materiali (npr. kritinami), ki vsebujejo azbestni prah? Pri delu z materiali, ki vsebujejo azbestna vlakna, moramo obvezno biti ustrezno oblečeni in imeti masko na ustih. Preden začnemo odstranjevati ali premikati azbestno-cementne plošče (salonitno kritino), jih moramo zmočiti. Pri odstranjevanu jih moramo dvigati in ne izpuliti ali lomiti. Kavlje, vijake ali žeblje, s katerimi so bile plošče pritejene, moramo odstraniti tako, da ne poškodujemo plošč. Pri demontaži ne smemo uporabljati svedrov, žag ali orodij za strganje z veliko hitrostjo. Odstranjenih plošč ne smemo metati s strehe. Na tla jih spuščemo s primernim dvigalom in jih na tleh ponovno zmočimo na obeh straneh ter jih šele potem zložimo v skladovnico na leseno paleto. Paleto nato ovijemo s polietilensko folijo, ki jo nepropustno zalepimo z lepilnim trakom. Šele tako jo odpeljemo na odlagališče komunalnih odpadkov s primernim vozilom za transport. Višja prioriteta Preprečevanje Ponovna uporaba Reciklaža, kompostiranje Energija iz odpadkov Nižja prioriteta Odlaganje Koroški center za ravnanje z odpadki 31 Koristni nasveti •Oddajamo embalažo, ki ima oznako zelena pika ali trikotnik s pušicami. •Tetrapaki sodijo v zabojnik za plastično in kovinsko embalažo oziroma v embalažni zabojnik ali embalažno vrečko. •Količino nevarnih odpadkov lahko zmanjšate že pri nakupovanju, saj lahko med istovrstnimi izdelki izberete tiste, ki niso nevarni za okolje oziroma vsebujejo manj okolju škodljivih snovi. •V zabojnike za embalažo v zbiralnicah oddate le tisto embalažo, ki gre skozi odprtine na pokrovih, večjo embalažo ali večje količine lahko vedno brezplačno oddate v zbirnem centru. •Embalažo pred oddajo očistite in stisnite. •Ko nakupujete, uporabite vrečko, torbo ali košaro za večkratno uporabo. S tem Brez odpadkov Odpadki boste prihranili denar, prispevali k manjši porabi energije in naravnih virov ter k čistejšemu okolju. •Neporabljena zdravila, ki jim je potekel rok ali tista, ki jih ne potrebujete več, lahko oddate v lekarnah ali jih pripeljete v zbirne centre. •Baterije in akumulatorje lahko oddate ob nakupu novih v trgovini. •Ob nakupu električnih in gospodinjskih aparatov lahko zahtevate, da ob dostavi novega, starega brezplačno odpeljejo (velja za velike in male aparate). •V trgovinah, ki so specializirane za prodajo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov, fungicidov, biocidov), lahko oddate ostanke teh sredstev in tudi očiščeno embalažo. •Stare avtomobilske gume lahko ob menjavi pustite pri vulkanizerju. •V gospodinjstvu uporabljajte biorazgradljive vrečke, ki ne obremenjujejo okolja. •Neporabljena zdravila, ki jim je potekel rok, ali tista, ki jih ne potrebujete več, lahko oddate v lekarnah ali jih pripeljete v zbirni center. 32 Abecednik odpadkov vrsta odpadka Papir kratica opis PAP časopisi, revije, papirni izdelki, manjša kartonska embalaža Steklo ST steklenice, steklena embalaža Plastika PL plastenke, embalaža iz plastičnih mas, plastične vrečke Kovine KOV pločevinke, konzerve, kovinski zamaški Biološki odpadki BIO kuhinjski odpadki, vrtni odpadki mesto oddajanja ekološki otok, zbirni center, zabojnik za suhe odpadke ekološki otok, zbirni center ekološki otok, zbirni center, zabojnik za suhe odpadke ekološki otok, zbirni center, zabojnik za suhe odpadke zabojnik rjave barve za biološke odpadke, kompostiranje na domačem vrtu zabojnik za mokre odpadke MOK odpadki, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od omenjenih skupin NEV odpadki, ki vsebujejo okolju mobilni zabojnik za nevarne nevarne snovi odpadke (v času akcij), zbirni center Kosovni odpadki KOS odpadki, ki jih zaradi velikosti, zabojnik za kosovne odpadke (v času akcij), zbirni teže ali oblike ne moremo oddati v posodo ali zabojnik center Gradbeni GR ostanki gradbenega materiala zbirni center odpadki OEEO gospodinjski aparati, radio, zbirni center; male Odpadna mobilni telefoni, električni in gospodinjske aparate pa tudi električna in elektronski aparati v mobilni zabojnik (v času elektronska akcij) oprema PP Pooblaščeni prevzemniki ZBC Zbirni center Mokri odpadki – preostanek odpadkov Nevarni odpadki mesto oddajanja doma: zabojniki: za suhe, mokre in biološke odpadke (velja tudi za vreče na območjih, za katere izvajalec tako določi) Koroški center za ravnanje z odpadki 33 A akumulatorji alu(minijasta) folija,umazana z živili aluminijasta posoda avtomobilske gume (izrabljene) B barva (ostanki) baterije, baterijski vložki baze bencin britvica brošura C celofan cigaretni ogorek cvetje Č čajni filter časopis čevlji čistilo črnilo D darilna vrečka (papirnata) darilna vrečka (plastificirana, povoščena) detergent (ki vsebuje nevarne snovi) dežnik disketa DVD predvajalnik NEV KOV KOV KOS E NEV NEV NEV NEV MOK PAP F MOK MOK BIO G BIO PAP MOK NEV NEV PAP MOK NEV MOK MOK elastika električni in elektronski aparati embalaža (kartonska) embalaža (plastična) faks filter (zračni) flomastri (ki vsebujejo topila) flomastri (ki ne vsebujejo topil) folija (plastična) fotokemikalije gnojila gospodinjski aparati gradbeni material (ostanki) gramofonske plošče grmičevje (ostanek, odrez) guma – koščki H Hi-Fi naprave higienski vložki hladilnik hrana (netekoči ostanki) OEEO MOK OEEO PAP PL OEEO MOK NEV MOK PL NEV NEV OEEO GR MOK BIO MOK OEEO MOK OEEO BIO 34 I igrače (plastične) insekticid iztrebki malih živali J jajčne lupine K kabli kamenje (drobno) karton in kartonska embalaža kasete (avdio, video) katalogi kavna gošča kavni filter kemikalije keramične ploščice keramika (posoda, okraski) kislina klimatske naprave kljukice za obešanje perila knjiga kolo konzerve kopalniška oprema kosti kovinski odpadki (manjši) kozarec (navadni stekleni) kozarec (stekleni za konzerviranje) kozarec (plastičen) kozmetika – pršila krzno PL NEV MOK BIO KOV GR PAP MOK PAP BIO BIO NEV GR MOK NEV OEEO MOK PAP KOS KOV KOS MOK KOV ST ST PL NEV MOK L lak lepenka in embalaža iz lepenke les (ostanki, manjši lesni odpadki) les (večji kosi) lepilni trak lepilo likalnik listje lonec (pločevinasti) loščilo za avto (polirna krema) lubje M mačji pesek mapa (iz kartona) mapa (plastična) mast, maščoba mazivo meso in mesni izdelki mikrovalovna pečica mobilni telefon motorno vozilo (izrabljeno) N nafta O obešalnik (za obleke, plastični) oblačila ogledalo olje (kuhinjsko) olje (kurilno, druga olja) NEV PAP BIO KOS MOK NEV OEEO BIO KOV NEV BIO MOK PAP PL NEV NEV BIO OEEO OEEO PP NEV PL ZBC MOK NEV NEV Koroški center za ravnanje z odpadki 35 oljni filtri olupki (sadja / zelenjave) orodje (električno in elektronsko) orodje (vrtno) osvežilec zraka ovojni papir (neplastificiran) ovojni papir (plastificiran) P papir in papirna embalaža papir (uporabljen, umazan) papir (povoščen, plastificiran) papir za peko papirnate brisače papirnati robčki pečica pepel (les) – ohlajen pepel (premog, koks) – ohlajen pisemske ovojnice pesticidi plastenka (prazna in očiščena) plastična embalaža plenice plevel pločevinka (prazna in očiščena) pločevinka (olja, lakov, ostankov barve, pod pritiskom) pluta pohištvo pomivalni stroj porcelan posoda (lončena) posoda (pločevinasta) pralni stroj prenosni CD predvajalnik preproga NEV BIO OEEO KOS MOK PAP MOK PAP MOK MOK MOK BIO BIO OEEO BIO MOK PAP NEV PL PL MOK BIO KOV NEV MOK KOS OEEO MOK MOK KOV OEEO OEEO KOS prospekti R računalnik radiator radijski sprejemnik razkužilo, razredčilo reklamni letaki revija S sadje (ostanki) sanitarni material in izdelki senčilo sijalka (varčna žarnica, fluorescentna žarnica) sir smola smučarski čevlji smuči steklo (avtomobilsko) steklo (navadno), steklenice steklo (okensko) steklo (pleksi) stiropor strup sušilni stroj sveča svetilo (lestenci) svinčnik (kemični) PAP OEEO KOV OEEO NEV PAP PAP BIO MOK KOS OEEO MOK NEV KOS KOS KOS ST KOS KOS PL NEV OEEO MOK KOS MOK 36 Š štedilnik T tapete tekstil telefon televizor termometer tetrapak embalaža tiskalnik toner topila (odstranjevalci madežev, lakov) toplotna črpalka trava tuba (kovinska) tuba (lepila) tube (plastične) U usnje V vrečke sesalcev vžigalniki MOK MOK OEEO Z GR MOK OEEO OEEO NEV PL OEEO NEV NEV OEEO BIO KOV NEV PL MOK vejevje (obrezani deli žive meje in dreves) BIO videokasete MOK videorekorder OEEO vijaki (kovinski) KOV vosek MOK vreča (plastična, čista) PL vreče za cement MOK vreče za krmila (unazane) MOK vrečka (papirnata) PAP vrečka (plastična) PL zaboj (leseni) zaboj (plastični) zamašek (kovinski) zamašek (plastični) zamašek (plutovinasti) zamrzovalnik zdravilo zgoščenka zelenjava (ostanki) zvezek Ž žagovina žarnica (navadna) žarnica (fluorescentna, varčna) žarnica (halogenska) žebelj žica živo srebro žvečilni gumi KOS PL KOV PL BIO OEEO NEV MOK BIO PAP BIO MOK OEEO NEV KOV KOV NEV MOK
© Copyright 2024