prenesi

OSNOVNA KRMA | IZBOR MEŠANIC ZA TRAVNE IN NJIVSKE POVRŠINE
travinje
Aktualno
***
semenske mešanice
brez ščavja
***
travinje / izbor
STRAN 2
Gospodarjenje ali management na
­travinju je stalen proces
Zvonko GLAŽAR
produktni vodja
Mobi: 051 / 340 250
Oskrba z dobro in lastno osnovno krmo za
potrebe živinorejskega obrata je temelj za
dober gospodarski izid vsakega, v
­bodočnost orientiranega posestva.
Gospodarjenje na travinju bi moral biti
stalen proces na govedorejski kmetiji. Tako
kot lahko rezultat živinorejske proizvodnje
pričakujemo od pasme živali in stopnje
intenzivnosti reje, tako je lahko tudi višina
in kakovost pridelka s travinja odvisna od
sestave ruše in celotnega menedžmenta na
travinju.
Spoštovani pridelovalci krme s travinja, v
zadrugi saatbau smo zadovoljni, da nam
zaupate in z nami delite uspehe in
zadovoljstvo, ko govorimo o naših travnih
mešanicah z oznako Futterprofi (mešnice
za njivske površine) in Grünlandprofi
(mešanice za večletno travinje).
Dolžnost naših žlahtniteljev in tehno­
loških inženirjev je, da pripravijo sorte
trav, metuljnic in njihovih mešanice, ki so
najboljše za določene pridelovalne pogoje
in namen rabe. S primerno oskrbo, pa
lahko pridelovalci še izboljšajo proizvodnji
potencial zasejane trave. S katalogom
TRAVINJE Vam želimo predsta­viti naše
preizkušene mešanice in Vas spomniti
tudi na uporabo domačih organskih gnojil,
ki so zagotovo osnova za ekonomično
pridelavo brez bremenilnega vpliva na
okolje. (Vir: saatbau; KIS – Svetovalni
kodeks dobre kmetijke prakse 2006).
Gnojenje z dušikom
Količino N določimo na podlagi pregleda
stanja travnika, botanične sestave travne
ruše in ob upoštevanju razmer za rast.
Pri tem upoštevamo sledeče:
• Ruša z veliko metuljnic potrebuje manj
N kot ruša, v kateri prevladujejo trave.
• Za prvo košnjo gnojimo bolj kot za
naslednje košnje.
Gnojenje v sušnih razmerah
Po dolgotrajni suši vsebujejo tla pravilo­
ma veliko rastlinam dostopnega dušika.
Vedeti moramo, da je v tleh ostal dušik,
ki smo ga namenili predhodni košnji, pa
se zaradi suše ni porabil. Precej dušika
POVPREČNA SESTAVA ŽIVINSKIH GNOJIL V SLOVENIJI
%
kg/m³
P2O5
K2O
SS
OS
MgO
Goveja gnojevka
8,4
6,7
0,9
1,6
Prašičja gnojevka
4,8
3,5
0,9
2,0
1,1
18,6
14,6
g/m³
Cu
S-N
NH4-N
Zn
4,0
3,6
1,6
3,8
17,7
3,0
2,9
5,0
3,2
10,5
39,0
0,4
0,3
3,9
1,5
1,2
0,6
2,1
1,8
3,0
5,1
4,7
0,8
4,7
24,4
Gnojilo / Sestava
Goveja gnojnica
Goveji gnoj
SS - sušina, OS - organska snov, MgO - magnezij, P2O5 - fosfor, K2O, S-N - skupni dušik, NH4-N - amonijski
dušik, Cu - baker, Zn - cink. Vir: Babnik s sodel., 2006
INFORMACIJE IN SVETOVANJE
VODJA TRŽENJA
Marjeta MOHORIČ
Mobi: 041 / 669 178, Tel: 05 / 995 63 65
[email protected]
SAATBAU d.o.o.
Hajdoše 1b, 2288 Hajdina, SLO
Tel: 05 / 995 61 50, Fax: 02 / 754 00 46,
[email protected], ­www.­saatbau.­com
PRODUKTNI VODJA
Zvonko GLAŽAR
Mobi: 051 / 340 250, Tel: 05 / 995 61 50
[email protected]
STROKOVNO SVETOVANJE
Pomurje, Podravje, osrednja Slovenija:
Franc JURŠA, Mobi: 051 / 660 573
Dolenjska, Notranjska, Primorska, Gorenjska:
Janez VREČEK, Mobi: 041 / 533 693
travinje / izbor
STRAN 3
Gnojenje z gnojevko in gnojnico
se sprosti tudi iz organske snovi v tleh.
Razmišljanje, da bi bilo mogoče poman­
jkanje krme rešiti z obilnim gnojenjem,
zaradi tega ni pravilno. Ob deževju po
dolgotrajni suši obstaja objektivna nevarn­
ost kopičenja nitratov v rastlinah. Ti lahko
povzročijo zastrupitve živali. Z gnojenjem
od suše prizadetih travnikov nevarnost za
zastrupitve še povečamo. Nevarnost je še
posebej velika, če je v ruši veliko zeli.
Posebnost pri gnojenju travnikov za
pripravo silaže
Krma s travnikov, ki so preobilno gnojeni
z dušikom, se slabo silira. K temu prispeva
povečana vsebnost vode in nitratov ter
manjša vsebnost sladkorjev v krmi. Na
sposobnost krme za siliranje vpliva tudi
čas gnojenja. Šest tednov pred košnjo
travnikov ne smemo gnojiti z dušikovimi
gnojili.
Dušik iz gnojevke in gnojnice je rastlinam
razmeroma hitro dostopen in se s pravilno
uporabo izkorišča enako dobro kot dušik v
mineralni obliki.
Najprimernejši čas je ob začetku ozelenitve
ruše. S tem se približamo času, ko rastline
potrebujejo dušik, hkrati pa se izognemo
onesnaženju krme. V tem času se gnojevka
izkoristi bolje kot pri jesenskem in zimskem
gnojenju. Med letom lahko gnojimo travnike
po vsaki košnji. Ker je padavin v poletnih
mesecih manj, je možnost za onesnaženje
krme v tem času večja, pri odraščeni ruši
pa lahko pride tudi do ožigov. Zaradi tega
poskušajmo uporabljati tehniko, ki to organs­
ko gnojilo vdela v tla, upoštevajmo še sledeče
smernice:
• gnojimo takoj po košnji, še preden strnišče
ozeleni,
• po možnosti gnojimo zvečer,
• ne gnojimo v vetrovnem vremenu,
• priporočljivo je gnojiti ob hladnejšem
vremenu,
• gnojimo pred blagim dežjem, vendar ne
pred nevarnostjo močnih nalivov,
• ne gnojimo tal, ki so zasičena z vodo,
• zelo gosto gnojevko je priporočljivo
razredčiti z vodo.
Na onesnaženje krme moramo biti še posebej
pozorni na travnikih za košnjo zelene krme.
Gnojevka za gnojenje teh zemljišč naj bo
stara vsaj en mesec, med gnojenjem in rabo
pa naj mine vsaj 6 tednov. Pri košnji se mora­
mo prepričati, da krma ni vidno onesnažena
z ostanki gnojevke.
POTREBE PO GNOJENJU GLEDE NA INTENZIVNOST RABE TRAVINJA
Pričakovan pridelek
ton SS/ha
dušik (N)
Potreba po gnojenju (kg/ha)
fosfor (P2O5)
kalij (K2O)
magnezij (MgO)
2 rabi
6
55
40
150
20
60
3 rabe
7,5
120
70
220
35
105
4 rabe
9
195
90
270
45
140
5 rab
10
210
100
300
70
175
1 raba
4
20
25
60
10
40
2 rabi
5,5
70
40
140
15
60
2-3 rabe
kalcij (CaO)
Ugodne pridelovalna območja
Neugodna pridelovalna območja
6,5
85
50
175
20
75
3 rabe
7
115
65
200
35
100
3-4 rabe
8
145
80
240
40
120
travinje / izbor
STRAN 4
EKOLOŠKA TRAVNO DETELJNA MEŠANICA
FUTTERPROFI BIO-KM
Travno deteljna mešanica za intenzivno rabo v ekološki pridelavi
• raznolika florna sestava, ki za gotavlja samooskrbo z dušikom,
• za srednje težka tla,
• velik in kakovosten, beljako- vinsko bogat pridelek,
• vse vrste v mešanici so ekološko pridelane,
• BIO-certifikat lahko najdete na naši spletni strani
DETELJNO TRAVNA MEŠANICA
FUTTERPROFI LR
Deteljno travna mešanica za intenzivno rabo, na sušnih njivskih
površinah
• za sušna območja z visokimi temperaturami,
• za površine na nadmorski višini do 900 m,
• lucerna zahteva tla z vrednostjo pH nad 5,5,
• zelo bogata beljakovinska krma,
• mešanica Futteprofi LR je odličen predposevek za vse poljščine
v kolobarju
• Kmetijski inštitut Slovenije, pridelek 2013:
6 košenj = 16.050 kg SS/ha
DETELJNO TRAVNA MEŠANICA
FUTTERPROFI EI
Enoletna prezimna deteljno travna mešanica
• intenzivna mešanica, uporabna kot vmesni posevek,
• v utežni in florni sestavi ruše je več kot polovica detelje
(inkarnatka)
• ogromen pridelek v pomladanski košnji se zaradi prisotnosti
ljuljk dobro silira
• mešanica Futteprofi EI je odličen predposevek naslednji
kulturi
• pridelek je primeren za zeleno krmo in silažo
TRAVNO DETELJNA MEŠANICA
FUTTERPROFI IM
Intenzivna travno deteljna mešanica za njivske površine
• za rahla, srednja tal, do nad morske višine 700 m,
• precejšnji delež trpežne ljuljke zagotavlja intenzivno rast, večjo
vsebnost sladkor ja v zeleni masi, dober potek siliranja in zelo
dobra krmno vrednost,
• od trav in detelj v mešanici Futteprofi IM, lahko pričakujemo
letno 5 do 6 odkosov,
• pridelek je primeren za zeleno krmo in silažo,
• izjemna vsebnost energije v prvi košnji: 7,2 MJ NEL/kg SS
• - Kmetijski inštitut Slovenije, pridelek 2013:
6 košenj = 15.880 kg SS/ha
travinje / izbor
STRAN 5
TRAVNO DETELJNA MEŠANICA
GRÜNLANDPROFI G
Intenzivna travno deteljna mešanica za pašo, na večletnem ali
trajnem travinju
• mešanica je primerna za novo setev travinja s pašno rabo,
• pestra vrstna sestava
• travna ruša ima intenzivno pokrovnost in prenaša velike
obremenitve
• za srednje težka tla, do 800 m nadmorske višine
• mešanico Grünlandprofi G lahko uporabljamo za pašo, seno in
silažo
TRAVNO DETELJNA MEŠANICA
GRÜNLANDPROFI BE
TRAVNO DETELJNA MEŠANICA
GRÜNLANDPROFI NI
Intenzivna travno deteljna mešanica za večletno travinje ali
dosejavanje
• vsebuje intenzivno rastoče ter konkurenčne vrste trav, ki
­zagotavljajo hitro prekritost tal
• primerna je za vse rastne razmere,
• poraba semena za dosejavanje: 15 – 25 kg/ha
• od trav in detelj v mešanici Grünlandprofi NI, lahko pričakuje­
mo letno 4 – 6 odkosov
TRAVNA MEŠANICA
GRÜNLANDPROFI TOPP
Intenzivna travna mešanica brez detelj, za večletno travinje ali
dosejavanje
• ne vsebuje detelj
• primerna za novo setev na intenzivnih govedorejskih obratih,
• vključuje vrsto Festulolium (križanec med travniško bilnico in
trpežno ljuljko)
• mešanica Grünlandprofi TOPP je primerna tudi za sušna
območja
• poraba semena za dosejavanje: 15 – 25 kg/ha
Travno deteljna mešanica za brežine in podobne ekstenzivne
površine
• mešanica je primerna za novo setev tudi na ekstremno slabih
površinah
• za zatravite komunalnih površin (brežine, zelenice),
• v mešanici je prisotna švedska detelja, ki rušo samooskrbuje z
dušikom
• ruša je zelo gosta, pokrovna, prenaša obremenitve in varuje tla
pred erozijo
• mešanica Grünlandprofi BE je sestavljena iz rastlinskih vrst z
nizko rastjo, ki ne potrebujejo pogoste košnje
travinje / izbor
STRAN 6
OZIMNA RŽ ZA KOŠNJO
PROTECTOR
Prva spomladanska zelena krma
• sorta PROTECTOR je zgod nja sorta ozimne rži, žlahtnjena s
ciljem zagotavljana velikega pridelka zelene mase,rastline so
visoke in zdrave
• intenziven mladostni razvoj zagotavlja prvo pomladansko
zeleno krmo
• preprečuje erozijo tal in izpiran je nitratov
ENOLETNA LJULJKA
BEATLE
Izjemno hitra rast
MEŠANICA
LANDSBERŠKA
MEŠANICA
Dokazano odlična krma
• deteljno travna mešanica,
• sestavljena iz prezimnih rast linskih vrst (mnogocvetna ljulj
ka, inkarnatka, ozimna grašica)
• LANDSBERŠKA mešanica je primerna kot strniščni dosevek, z
eno košnjo jeseni in eno pomladi
• primerna za ukrep ZEL (prezim ne rastline) in kot metuljnica,
saj vsebuje več kot polovico le teh
• pokošena zelena mase se odlično silira
• zelo velik pridelek zelene mase lahko uspešno posušimo le z
uporabo gnetilnika na kosilnici
• koreninski sistem rastlin v LANDSBERŠKI mešanici razrahlja
tla, jih obogati z dušikom ter humusom
MEŠANICA
LEGUMIX
Za živalsko krmo in izboljšanje tal
• raznolika mešanica LEGUMIX je sestavljena iz različnih vrst
kmetijskih rastlin (soja, krmni grah, jara grašica, koruza),
• pridelana zelena masa je pri merna za podor ali krmo živalim,
• velik pridelek zaorane organske mase povečuje delež humusa v
tleh
• idealno C:N razmerje omogoča dober razkroj zaoranih rastlin,
• pri prvem jesenskem mrazu rastline v mešanici
• posebej hitro rastoča vrsta trave
• ob intenzivni tehnologiji lah ko pridelamo veliko energetsko
bogate krme
• izjemna sposobnost siliranja
• ob ugodnih razmerah (dovolj vlage, ugodne temperature in
dodatnem gnojenju z dušikom) lahko do pomladi pričakujemo
tudi dva do tri odkose
• za vsako košnjo enoletne ljuljke priporočamo dognojevanje z
50 kg N/ha, kar odlično vpliva na pridelek, prav tako pa tudi
na pridelek koruze, ki ji sledi
travinje / izbor
STRAN 7
S čem pridelati kakovostno krmo na
njivskih površinah?
Za razliko od drugih poljedelskih kultur
je travinje večletna združba krmnih
rastlin, ki z leti spreminja svojo florno
sestavo. V naravi je tako, da se v tra­vni
ruši zaradi biotskih ali abiotskih dejavnikov z leti začne zmanjševati delež kakovostnih vrst trav in detelj, njihovo mesto
pa prevzemajo zeli, neposejane vrste in
prazna mesta.
Izkušnje najintenzivnejših govedorejcev
so, da je v interesu zagotavljanja pride­
lave najbolj kakovostne krme smiselno
na njivskih površinah sejati samostojne
travne vrste ali travno-deteljne oziroma
deteljno-travne mešanice le za 1- 2 letno
rabo.
Pred odločitvijo ali sejati samostojno
travno vrsto (npr. mnogocvetna ljuljka) ali
mešanico trav in detelj so v nadaljevanju
predstavljene nekatere lastnosti mešanic v
primerjavi z mnogocvetno ljuljko:
• trave v mešanici prispevajo k kakovostni
fermentacije silaže
• metuljnice v ruši obogatijo krmo z
dušično komponento, metuljnice v tla
vnesejo dušik
• krma je pestra in raznolika
• mešanice so dober predposevek
Obravnavane so bile:
• deteljno-travna mešanica saatbau
Futterprofi LR
• travno-deteljna mešanica saatbau
­Futter­profi IM
• mnogocvetna ljuljka
Preizkušanje v Sloveniji
16,5
15,5
15,0
14,5
14,0
Poskus je bil posejan septembra 2012. V
letu 2013 je bilo izvedenih šest košenj.
Lokacija je bila v Jabljah.
13,5
13,0
12,5
16,0
15,8
mnogo. ljuljka
16,0
FUTTERPROFI IM
Dejstvo, da sta višina in kakovost pri­
delka pri mešanicah višja, je dokazano z
uradnim poskusom Kmetijskega inštituta
Slovenije.
Pridelek [SS v t/ha]
FUTTERPROFI LR
• mešanica ima v sestavi 2 do 4 komponente
• vsaka travna ali detelja komponenta ima
svoje botanične lastnosti
• zaradi različnih globin korenin je
mešanica bolj prilagodljiva (dovzetnost
na različne tipe tal in sušo)
• višina in kakovost pridelka sta pri
mešanicah višja
14,7
Vir: Kmetijski inštitut
Slovenije, 2013
PRIDELEK ENERGIJE-NEL (000 MJ/ha) IN SB-SUROVE
­BELJAKOVIN (kg/ha).
Pridelek
NEL v (000 MJ/ha)
SB v (kg/ha)
Deteljno travna mešanica LR
99,9
2.822
Travno deteljna mešanica IM
99,8
2.716
Mnogocvetna ljuljka
91,7
1.878
Grünlandprofi BE
Grünlandprofi G
Grünlandprofi TOPP
Grünlandprofi NI
Futterprofi BIO-KM
Futterprofi LR
Futterprofi EI
Futterprofi IM
PREGLED MEŠANIC
Vrsta
Inkarnatka50
Črna detelja7
10
3055
Bela detelja
10
5
5
5
10
Lucerna35
Švedska detelja
7
15
Enoletna ljuljka
25
Mnogocvetna ljuljka
25
22
10
Trpežna ljuljka 271425 25351830
Travniška bilnica 91010 1315
Rdeča bilnica5
10
30
Pasja trava15 5101015 7
Travniška latovaka 22152610
Visoka pahovka
10
Mačji rep 101110 1525 7
Festulolium
10
Čas uporabe
Primernost setve na
Setvena norma (kg/ha)
Število košenj/na leto
Zelena krma
Paša
Silaža
Seno
Dosejevanje
Trstikasta bilnica
10
1 leto
srednja tla
25 – 30
do 3
+
–
o
o
–
FUTTERPROFI IM
1 - 2 leti
srednja tla
25 - 30
do 6
+
-
+
o
-
FUTTERPROFI LR
2 - 3 leta
srednja tla
25 - 30
do 5
+
-
+
o
-
FUTTERPROFI BIO KM
2 - 3 leta
sušna tla
25 - 30
do 4
+
-
+
+
-
Mešanice za njivske površine
FUTTERPROFI EI
Mešanice za trajne travnike
GRÜNLANDPROFI NI
več let
vse površine
20 - 25
4 do 6
+
+
+
+
+
GRÜNLANDPROFI TOPP
več let
intenzivne površine
30
do 5
+
+
+
+
+
GRÜNLANDPROFI G
trajno
srednja tla
30
o
+
o
o
o
GRÜNLANDPROFI BE
trajnoekstenzivne lege 100 oo ooo
Legenda
[+]primerno, ustrezno
[o] pogojno ustrezno
[–]neustrezno
izdano: 1.1.2015