1. No category

 bralni projekt
posavskih knjižnic v letu 2014
21. marec – 20. november 2014 kaj?
Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že tretje leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. kje in kdaj?
Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. novembrom 2014. kako?
Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju. Bralcem, ki bodo v času trajanja projekta prebrali 5 knjig s seznama predlogov, bomo na zaključni literarni prireditvi podelili knjižne nagrade. zakaj?
Ker je branje naš zaveznik, učitelj, varuh in zdravitelj. Izbor leposlovnih del
proza HIŠA OB MOŠEJI, Kader Abdolah  5  ČERNOBILSKA MOLITEV, Svetlana Aleksijevič  6  IZGUBLJENA BESEDA, Oya Baydar  7  PROTI VETRU, Ángeles Caso  8  DESETERONOČJE, Helena Cestnik  9  AMERIŠKI BOGOVI, Neil Gaiman  10  V PETEK SO SPOROČILI, DA BO …, Nejc Gazvoda  11  NOČ V EVROPI, Polona Glavan  12  TROJKE, Milan Kleč  13   14  LETO MINE, DAN NIKOLI, Žarko Laušević  15  PETI OTROK, Doris Lessing  16  PIKNIK PRI HANGING ROCKU, Joan Lindsay  17  STALINOVI OTROCI, Owen Matthews  18  NOVOROJEN, Margaret Mazzantini  19  KO NI CVETELA AJDA, Rudi Mlinar  20  SLIKAR IN DEKLE, Margriet de Moor  21  GOLOBI VZLETIJO, Melinda Nadj Abonji  22  SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ, Patrick Ness  23  SAMOGOVORI, Andrés Neuman  24  ČAS ZA MODROST, Manca Košir TIPKOPIS O DRUGEM NASTANKU, Manuel de Pedrolo  25  USEDLINE, Tone Peršak  26  GOSPODINJSKA POMOČNICA, Jens Petersen  27  RIVERS OF BABYLON, Peter Pišt'anek  28  POD SREČNO ZVEZDO, Sebastijan Pregelj  29  VILA AMALIA, Pascal Quignard  30  PROSIM, PAZI NA MAMO, Kyong‐Suk Sin  31  V TVOJI PUŠČAVI, Miguel Sousa Tavares  32  GUZEJ, Ana Wambrechtsamer  33  MENUET ZA KITARO, Vitomil Zupan  34  PRIHODI, ODHODI, Esad Babačić  35  KASNEJE, Ifigenija Simonović  36  SVETLOBE V TEMO!, Dragomila Šeško  37  POPOTNIK, Miroslav Tičar poezija  38  ČARODEJKA, Vesna Kravcar  39  K a d e r A b d o l a h (1954) je psevdonim iransko‐nizozemskega pisatelja in kolumnista. Diplomirani fizik je po sodelovanju v protirežimskih protestih leta 1988 svojo domovino Iran kot politični begunec zamenjal za Nizozemsko. H i š a o b m o š e j i je bila velika, imela je petintrideset sob. Že stoletja so v njej bivali člani rodbine, ki je bila v službi mošeje. Vsaka soba je imela točno določen namen, in po njem ime, na primer opijska soba, pripovedna soba, soba za preproge, bolniška soba, soba babic, knjižnica in vranina soba. Hiša je stala za mošejo, z eno stranjo se je je držala. Z notranjega dvorišča je vodilo kamnito stopnišče na ravno streho, prek katere si prišel v mošejo. V hiši živi Aga Džan, glavni trgovec s preprogami, ki uživa velik ugled na bazarju. Svojo razširjeno družino preudarno vodi skozi vesele in tragične trenutke, vse dokler se v petdesetih letih v državi ne začnejo kuhati politični nemiri. Mladi sledijo modernim vzhodnjaškim navadam, sam pa ni več kos hitrim spremembam, ki pripeljejo do iranske revolucije. Pod ajatoli vzkipi radikalno gibanje, iranska stvarnost se začne krhati. Prijatelji postanejo sovražniki, ljubezen se sprevrže v srd in sovraštvo. Revolucija z oblasti zabriše šaha, ki pobegne v tujino, oblast dobi v Pariz izgnani ajatola Homeini, ob tem pa padajo telesa in klonijo srca. Tenkočutna pripoved, v katero je avtor vtkal tudi svoje izkušnje boja proti diktatorski oblasti, nas vodi v prelomne trenutke iranske zgodovine, ki jo doživimo skozi oči globoko vernih ljudi, vezanih na islamsko tradicijo, kar pa jih ne obvaruje pred strahotami, kajti revolucija se po nujnosti hrani z dušami svojega časa. Roman navduši z inteligentno in silovito ironijo, v njem sledimo enakovrednemu prepletu duhovnosti in tuzemskosti, mit je enakovreden resničnosti.  5
IRANSKO‐NIZOZEMSKA KNJIŽEVNOST HIŠA OB MOŠEJI
Kader Abdolah
Prevedla Stana Anželj Sanje 2013 283 str. Svetlana Aleksijevič (1948), beloruska pisateljica in novinarka, se s svojimi temami dotika tako občutljivih tem, da se je morala zagovarjati že pred sodiščem. S svojimi zgodbami ustvarja poseben žanr – polifoni izpovedni roman, v katerem se iz majhnih zgodb poraja velika zgodba, zgodba o 20. stoletju. Za svoje knjige je prejela več literarnih nagrad v Rusiji ter v tujini, na primer Herderjevo nagrado leta 1999 in nagrado kritikov v ZDA leta 2006. BELORUSKA KNJIŽEVNOST Č ERNOBILSKA
MOLITEV
Svetlana Aleksijevi č
Prevedla Veronika Sorokin Modrijan 2009 326 str. Č e r n o b i l s k a m o l i t e v je posvečena jedrski nesreči, vendar je ta dogodek zanjo le izhodišče. Po avtoričinih besedah to ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Beremo jo lahko kot molitev posebne vrste, ki se posveča spominu na žrtve in preživele na samosvoj način, z neizprosnim in nazornim prikazom grozljivih posledic nesreče. Namesto objektivnega opisovanja so nanizane osebne pripovedi, osebne zgodbe ljudi, ki so vse to res doživeli in jih zdaj pripovedujejo, vsak na svoj način. Noč ... Po eni strani ulice avtobusi, na stotine avtobusov (mesto so že pripravljali na evakuacijo), na drugi pa gasilski avtomobili – na stotine. Prignali so jih od vsepovsod. Vsa ulica je bila v beli peni ... Hodimo po njej ... Preklinjamo in jočemo ... Vsak pripovedovalec je priča černobilske katastrofe oziroma tega, kar ji je sledilo, zato je knjiga še pretresljivejša. Kljub vsej tragičnosti pa je v nekaterih zgodbah tudi kanček humorja, črnega humorja. Kratke anekdote in šale s černobilsko tematiko ne samo popestrijo knjigo in pokažejo nekoliko vedrejšo plat življenja, ampak poudarjajo tudi misel, ki jo je mogoče čutiti v ozadju – da življenje vendarle teče dalje. Pisateljica je Černobilsko molitev napisala že leta 1997, vendar ji je pri prejšnjih izdajah cenzura prepovedala objaviti nekatere dele. V celoti, z vsemi pogovori, ki jih je vključila, je knjigo izdala šele leta 2006. (vir: Modrijan).  6
O y a B a y d a r (1940) je priljubljena in nagrajevana turška pisateljica, ki so jo v šestdesetih letih minulega stoletja po včlanitvi v laburistično stranko aretirali in je poznejšo svobodo okronala tako, da je glas ostrila kot kolumnistka. Po državnem udaru je bežala iz Turčije in vse do leta 1992 v več evropskih mestih živela v izgnanstvu. I z g u b l j e n a b e s e d a je psihološko‐
filozofski roman, ki govori o nasilju do drugega in tudi tem, ki vlada v odnosu med Kurdi in turško državo. Je epopeja o iskanju svobode in biti, pa naj bosta to svoboda in bit naroda ali posameznika. V pripovedi se soočamo z eksistencialnimi vprašanji o tem, kdo smo, kdaj smo lahko srečni, ali lahko obstanemo kot izobčenci ali pa moramo nujno živeti kot del skupnosti. Kaj moramo storiti, da presežemo nasilje, kaj lahko kot posamezniki storimo za mir. Protagonist romana je slavni pisatelj Ömer Eren, katerega življenjska pot se po naključnem srečanju zaplete v življenje mladega kurdskega para, ki beži pred nasiljem lastne družine in politične organizacije. Pomaga jima rešiti ljubezensko vez, ki nasprotuje zakonom tradicije in države, prepletene zgodbe pa se naposled zlijejo v skupen premislek o brezštevilnih oblikah nasilja. Vsevidna materina skrb in neupogljivost Ömerja nazadnje primorata v umik – pred silo države in bremenom pričakovanj. Na samotnem norveškem otoku, kjer poišče zatočišče, se nekaj pozneje primeri tragedija. Izguba se prežame s sovraštvom (do drugačnega) in kolesje nasilništva se znova zavrti. Izgubljena beseda je roman redke lepote. Takšen, s katerim podoživimo upanje in ljubezen, strast in prevaro. Je roman o moči in nemoči govorice ter o spoznanju, ki ga more roditi šele bolečina.  7
TURŠKA KNJIŽEVNOST IZGUBLJENA
BESEDA
Oya Baydar
Prevedla Erna Pačnik Sanje 2013 495 str. Á n g e l e s C a s o (1956) je španska pisateljica, novinarka in urednica. Najprej je študirala jezike, ples in glasbo, pozneje se je odločila še za študij geografije in zgodovine, specializirala pa se je za umetnostno zgodovino. Leta 1985 je začela pisati za časopis La Tarde in sodelovati z nacionalno televizijo. Pri petintridesetih se je odločila za veliko spremembo in se podala na literarno pot, čeprav se novinarstvu ni povsem odrekla. ŠPANSKA KNJIŽEVNOST PROTI VETRU
Ángeles Caso
Prevedla Tina Malič Učila 2011 573 str. P r o t i v e t r u opisuje življenjsko pot mlade ženske z Zelenortskih otokov, ki po težkih življenjskih preizkušnjah emigrira na Portugalsko in nato v Španijo. Spremljamo tudi Sao, ki prihaja iz Afrike. Usoda ji nameni le težko delo, tako kot večini njenih rojakov, a se odloči, da bo zase izbojevala boljše življenje v Evropi. Po številnih vzponih in padcih splete močno prijateljstvo z žensko v Španiji, ki se tudi sama utaplja v lastni negotovosti. Sao ji vrne voljo in veselje do življenja in njuna neuničljiva medsebojna vez obema da novih moči. Avtorici je uspela ganljiva pripoved o prijateljstvu med dvema ženskama, ki živita v nasprotujočih si svetovih, polna občutij, nežnosti, pa tudi tragičnih življenjskih preobratov. Pripoved, ki nas z mojstrskim obvladovanjem jezika in občutij ujame v mrežo neizogibnosti. Odlomek: Vedno sem zavidala tistim, ki imajo svoja življenja pod nadzorom. Tistim, ki lahko z zadovoljstvom trdijo, da so svoje življenje korak za korakom gradili sami, prave odločitve postavljali ob napake, čisto, čisto zraven, dobre izkušnje ob slabe, srečo na bolečino, kakor bi zidali močno trdnjavo nekje visoko v pečevju, nepremagljivo in neomajno … Zame pa je življenje nekaj zunanjega. Nekaj podobnega meglici, ki se preliva okoli mene, udarja svoj ritem. 
8
H e l e n a C e s t n i k (1964) je pisateljičin psevdonim. Slovenskim bralcem se je leta 2010 predstavila s prvencem Klepet s seboj, ki mu je nekaj pozneje sledilo sorodno pripovedno delo Pletiljina pesem. Leta 2012 je izšlo njeno prefinjeno tkano delo Črna, roman o čudežni moči barve polti, istega leta tudi njene Kristalinske čipke. Knjižno bero dopolnjuje Deseteronočje, ki odstre redko tkanino (resnične?) izpovedi duhovnika, ki si je žensko dovolil ljubiti bolj kot Boga. D e s e t e r o n o č j e odstre redko tkanino pripovedi duhovnika, ki si je žensko dovolil ljubiti bolj kot Boga. Zato je izstopil iz božje službe, se poročil in postal oče treh hčerk. Po ločitvi (žena si je našla drugega) lepo skrbi za svoje otroke, a mu v življenju manjka topla ženska dlan. Istočasno spoznamo življenje duhovnikove prijateljice iz otroštva, s katero se srečata po dolgih petdesetih letih na obletnici zaključka osnovne šole. Po dveh propadlih zakonih živi sama, brez otrok, opravlja zahtevno delo sodnice in prav tako išče smisel življenja, posebej po infarktu, ki ji je temeljito spremenil nadaljnje življenje. Roman nima konca, saj, kot pravi avtorica, se takšnih zgodb ne da zaključiti ‐ ljubezen, ki je in je hkrati ni, nima ne začetka, ne konca, večna je, kot tisti, ki jo je ustvaril. In krhko nežno lepa kot metuljeva krila. Beremo: Zakaj in čemu ne bi zapisala skrivnostnih šepetanj, ki mi jih narekuje noč? Navidezen spokoj pretvarjam v besede, drhteče kakor zvezde, ki nas gledajo, nam mežikajo in se čudijo razdaljam med ljudmi, mnogo večjim in daljšim od svetlobnih let med njimi. Ali so se njene in njegove oči iskrile tisti septembrski večer …? Ne, oba sta svoj pogled zavrtala v tla, samo tako sta se lahko zlagala ej dobro sem in laži celo verjela kako blatna so v resnici tla, če jih obro pogledaš. Zato je trepetanje v najnižjem delu govornega registra obema porajalo slutnjo laže laže laže kakor lažem jaz.  9
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST DESETERONO Č JE
Helena Cestnik
Sanje 2013 186 str. N e i l G a i m a n (1960) se lahko pohvali s fantastično kariero, v kateri se proslavlja kot pisec stripov, kratkih zgodb in romanov, uveljavil pa se je tudi kot filmski scenarist in producent. Za svoja dela je prejel številne nagrade kot so hugo, nebula, Bram Stoker in carnegie, če naštejemo le najvidnejše. AMERIŠKA KNJIŽEVNOST AMERIŠKI BOGOVI
Neil Gaiman
Prevedel Boštjan Gorenc Sanje 2013 573 str. A m e r i š k i b o g o v i so mešanica fantazije, starodavne in sodobne mitologije, grozljivke in kriminalke, ki v središče zgodbe postavljajo skrivnostnega in molčečega nekdanjega kaznjenca. Ta le nekaj dni preden pride iz zapora v prometni nesreči izgubi tako ženo kot delodajalca. Od skrivnostnega enookega neznanca sprejme ponudbo za delo in se kaj kmalu zave, da bo njegova naloga pomagati sklicati vse »stare« ameriške bogove, ki so jih ljudje prinesli s seboj čez lužo. Med starimi bogovi najdemo Wednesdaya, reinkarnacijo nordijskega Odina, gospoda Nancyja, nekdanjega afriškega boga‐pajka Anansija, dva egipčanska bogova, nekaj irskih, indijskih … In ker gredo starim bogovom ti, ki nastajajo na novo, na živce, se med njimi obeta prava epska bitka. Vmes pa se dogaja marsikaj, Gaimanova literartura je brezmejna: Teža neba je bila trdo breme na njegovih ramenih. Saj ne, da bi se neugodje zmanjšalo, toda bolečina je pripadala postavi, viseči z drevesa, in ne drevesu samemu, Shadow pa je bil zdaj v svoji blaznosti mnogo več kot samo človek na drevesu. Bil je drevo in bil je veter, ki je rožljal z golimi vejami svetovnega drevesa; bil je sivo nebo in skodrani oblaki; bil je veverica Ratatosk, dirjajoča od najglobljih korenin do najvišjih vej; bil je sokol blaznega pogleda, ki je ždel na polomljeni veji vrh drevesa in si ogledoval svet; bil je črv v srčiki drevesa. Zvezde so se kotalile, on pa je s stotimi rokami šel čez svetlikajoče se zvezde, jih prijemal v dlan, jih menjal, skrival …  10
N e j c G a z v o d a (1985) je slovenski pisatelj, režiser in scenarist, diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Že kot srednješolec je postal literarni glasnik svoje generacije in je eden redkih, ki jim je uspel preboj na več področjih. Zase pravi, da je ljubitelj cvička in superg. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec Izlet. V petek so sporočili, da bo v n e d e l j o k o n e c s v e t a je zmešana knjiga. Iz poglavja v poglavje se menjujejo pripovedovalci, ki na prvi pogled nimajo veliko skupnega, morda so le vsi nekoliko čudni. Srečamo tudi ljudi pajke, pogovore z mrtvimi, čudne psihološke igre, ki jih junaki igrajo sami s seboj ter cel kup različnih izpovedi, s katerimi najprej ne vemo, kaj bi. Ampak ta čudni svet je dovolj zanimiv, da nas pelje naprej, da obsesivno iščemo nekakšno stikalo, ki bi osvetlilo dogajanje in mu dalo smisel. To je Breda, ki ima pod nadzorom celotno ulico Ivana Modrasa, stičišče opisovanih usod posameznikov, ki so iz uporniških najstnikov v prejšnjih Gazvodovih delih sedaj postali diplomirana mladina, ki pa ni najbolj prepričana, kako naprej. Ena ključnih tem v romanu je, da Gazvodova generacija, torej protagonisti romana, dobro vedo, kaj prinašajo odločitve, pred katerimi stojijo. Po večini nič. Ali vsaj nič dobrega: poroko, otroke, ločitev, trohnenje v službi, stapljanje s sivino sveta. Scenarij je dobro znan. Gazvodovi junaki ne želijo odrasti, čeprav obenem, v nasprotju z junaki v njegovih zgodnejših delih, že vedo, da alternative ni.  11
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V PETEK SO SPORO Č ILI,
DA BO V NEDELJO
KONEC SVETA
Nejc Gazvoda
Študentska založba 2009 293 str. P o l o n a G l a v a n (1974), slovenska pisateljica in prevajalka, je diplomirana komparativistka in anglistka. Večji del devetdesetih je redno objavljala v literarni periodiki, širšemu bralstvu pa se je predstavila leta 2001 s romanesknim prvencem Noč v Evropi. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST NO Č V EVROPI
Polona Glavan
Študentska založba 2001 211 str. N o č v E v r o p i je romanizirano potovanje z vlakom po sodobni Evropi. Protagonisti z vseh koncev sveta se znajdejo na istem vlaku, na nočnem ekspresu iz Pariza v Amsterdam. Povezuje jih interrailka v žepu, plastenka z vodo nekje pri roki, mladost, ki ni več naivna, odraslost, ki še ni zacementirana, poletje, ki s svojim nikogaršnjim časom na nikogaršnji zemlji daje možnost za vlečenje črt pod starimi ljubeznimi in hkrati odkriva nove, pa seveda kaos osebne prtljage v glavah, kamor se avtorica potaplja, ko med liki v kupeju zavlada tišina: Nina je upognila hrbet navzven. Počutila se je izmučeno, bolj kot od poti, žalosti in sonca od praznine dopoldneva, ki jo je tako nevešče premagovala. Spati, je pomislila. Se zbuditi. Izstopiti, kjerkoli že to bo. Ponujal se je Antwerpen, nekje na tričetrt poti, ob petih in nekaj. Najlepše presenečenje cele poti, razposajeni pisani kraj, od koder je prišla in je obljubila, da se vrne. Nekje zadaj pa je še vedno utripal Berlin. Mesto, resnično mesto. Kraj, kjer so ljudje znali s podobami. Z besedami. In s tišino. Štirikrat je bila tam in vsakič je bilo enako domače. Gledala je, kako so ljudje vešče polagali roke na prečke v podzemeljski in kako je vsak nov svit naplavil generacijo pesnikov, ki so mežikali in pregibali ustnice predse, asfaltu in nebu. Njej ni bilo treba govoriti. S cigareto v roki je drsala po stopnicah in pločnikih, vdihovala vonj, ki se je dvigal od postaj, in se čudila, kako preprosto je obstajati. Berlin. Zamežikala je. Bila je drugje, bila je daleč.  12
M i l a n K l e č (1954) živi v Ljubljani kot samostojni umetnik. Je kronist banalnega vsakdanjega življenja, privržen popularni kulturi in detajlom, erotiki in novodobni inačici boeme. Za svoja dela je prejel številne nagrade, leta 2006 tudi nagrado Prešernovega sklada. T r o j k e so roman o prijateljskih trojkah, o ljubezenskih trikotnikih in o treh počitniških destinacijah. O zgodovini prijateljstva in ljubezni v teh prostorih in zadnjih desetletjih. O človeku, ki ga skrbi nenehno druženje z nezanesljivimi moškimi prijatelji in skrhana ljubezenska zveza, nazadnje pa izpade iz vseh trojk in ostane sam. Tako zelo sam, da se mu začne resničnost vse bolj kriviti. Literarni junak z medčloveškimi odnosi pač nima sreče. Teoretično zelo dobro ve, kaj bi moral storiti, v praksi pa ravna povsem nasprotno. Rad se muči z retoričnimi vprašanji, na katera si je že stokrat odgovoril, a jih mora še enkrat pretehtati. V stavkih tipa jaz, ki sem bil prepričan, da sem delal le na človeških odnosih izrisuje ego, ki se sicer res ukvarja z drugimi, a vedno preko sebe in zaradi sebe. Čas si zapolnjuje s tuhtanji o tem, kako se drugi vedejo do njega, in prepričan je, da se vedejo skrajno krivično. Vsa ta premišljevanja in kompliciranja pa v glavnem prikrivajo predvsem strah pred staranjem, eksistenčno negotovost, vdanost v usodo in strah pred osamljenostjo. V tem svojem življenju sem bil prvič brez ženske pred nekaj leti in ni mi bilo dobro. Sploh ni bilo. Vse, kar sem počel, se mi je zdelo še bolj slaboumno kot sicer. Prihodi domov so bili več kot obupni. Svojega stanovanja sem se prav bal. Mislim, zapreti vrata za sabo in biti potem sam s sabo. To so tisti momenti, ko najprej prižgeš televizijo, potem čim hitreje še radio in računalnik, da prostor sploh lahko nekako napolniš. Ja, izgubljen sem bil in to povsem.  13
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST TROJKE
Milan Kle č
Študentska založba 2012 467 str. M a n c a K o š i r (1948) je znana slovenska kolumnistka, ustanoviteljica študijskih bralnih krožkov, dejavna podpornica Hospica, društva za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, glasnica obdarovanja v humanitarne namene in ambasadorka šolskih ekoloških vrtov, od leta 2011 predsednica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Č AS ZA MODROST
Manca Košir
Eno 2013 353 str. Č a s z a m o d r o s t nam ponuja nabor avtoričinih razmišljanj, ki pozivajo k ljubezni, povezovanju, doživetjem smisla, skromnosti in hvaležnosti, odpuščanju in preprostosti, k svetlobi, solidarnosti, upanju in ne nazadnje k branju. V zapisih je moč zaznati tudi kritično družbeno ost, ki pa jo mehča trdovraten optimizem ‐ ta korenini v prepričanju, da če si že ne moremo izbrati sveta, si lahko izberemo pogled nanj. Temi, ki ju avtorica pogosto osmišlja, sta tudi staranje in minevanje, a ne kot eksistencialno stisko temveč kot hvaležnost in navdih. Manca Košir je pač nepoboljšljiva optimistka. Kdor več ima, je po karmičnem zakonu dolžan več dati. To ni stvar dobrodelnosti ali kakšnega odrekanja, to je naša sveta dolžnost. Ker sem v svoji družini prejela veliko ljubezni, sem jo dolžna razdajati, saj sem vendar Ljubezničarka! Torej ni vprašanje, mi je reklo tiste blažene dni bolezni, mi je reklo, da ni vprašanje, ali je materino srce polno ljubezni do mene, temveč, ali je moje polno do nje! Če je in kadar je, sem potrpežljiva in me njena potreba po moji pozornosti ne vrže iz tira. Torej: izberi ljubezen, izberi vsak dan vedno znova!  14
Ž a r k o L a u š e v i ć (1960) je zaslovel s številnimi vlogami v gledališču, televizijskih nanizankah in filmih ter zanje prejel ugledne jugoslovanske nagrade, usoda pa ga je po pretepu v Podgorici, v katerem je v samoobrambi ustrelil dva fanta, priklenila v prestajanje zaporne kazni. L e t o m i n e , d a n n i k o l i je pretresljiv dnevnik osebne tragedije enega najboljših igralcev nekdanje Jugoslavije, Žarka Lauševića, ki se v zapisih razkrije tudi z velikim literarnim talentom. Zapor je bil bitka za obstoj in da bi preživel, je začel pisati. Pisanje je postalo njegovo edino pribežališče, njegov edini vir energije, upor tišini in otopelosti. S pomočjo pisanja, izpovedovanja, samega sebe vodi v razumevanje osebne tragedije, ki jo je moč sprejeti edino skozi sprejemanje njene nesmiselnosti. Pripoved je čustvena, včasih zareže kot nož, ponekod ubira humor in ironijo, bralec pa je bogato nagrajen tudi z mnogimi miselnimi prebliski. Polnoč. Pišem ob sveči. Pogosto razmišljam o temle: trenutek, ko svečo upihneš s pihom, in ne s prsti, se voha po vsem prostoru, pa naj bo ta še tako velik. Sveča, ugasnjena, a stenj še vedno žari kot zamirajoča sled življenja. In ta poslednji trzaj, poskus, da bi sveča zdržala plamen … Kako panično poskuša sveča v tistem hipu vzdihniti, obupano se boreč za življenje. Ta smrdeči poskus preživetja, tako sebičen, medtem ko onesnažuje zrak okrog sebe, se mi zdi tako človeški, da včasih težko verjamem, da sveča ni človeško bitje, da ne čuti, ne živi in ne umre. Je tudi človek tako sebičen v strahu za življenje? Je to maščevanje umirajoče sveče?  15
ČRNOGORSKA KNJIŽEVNOST LETO MINE, DAN
NIKOLI
Žarko Lauševi ć
Prevedla Lili Potpara Modrijan 2013 325 str. D o r i s L e s s i n g (1919) je britanska pisateljica, Nobelova nagrajenka za književnost. Ob podelitvi prestižne nagrade jo je Švedska akademija opisala kot epsko avtorico, ki s skepticizmom, ognjevitostjo in vizionarsko močjo preizprašuje razdrobljeno civilizacijo. S knjigo Zlata beležnica je postala ena od vzornic ženskega gibanja, vendar sebe ni pojmovala za feministko. BRITANSKA KNJIŽEVNOST PETI OTROK
Doris Lessing
Prevedel Dušan Ogrizek Didakta 2008 159 str. P e t i o t r o k vsakemu bralcu pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo, odvisno od njegove ali njene lastne življenjske zgodbe. Zakonca Harriet in David želita ustvariti veliko družino v varnem toplem domu. David dela, Harriet gospodinji, otroci rastejo. Verjameta, da sta njihova zadovoljnost in povezanost zadostna zaščita pred surovostjo zunanjega sveta. Potem se rodi njun peti otrok, ki je robustnega, celo surovega videza, volčje lakote, ima nenaravno moč, je zahteven in nasilen, prav nič na njemu ni dojenčkastega, ljubkega ali običajnega. Starša vesta, da ga družba nikoli ne bo sprejela. Harriet ga ne more imeti rada, David se ga ne more niti dotakniti, brata in sestri se ga bojijo. Družina in prijatelji se jih začnejo izogibati. Toplino in varnost njihovega doma zamenjajo skrb, strah in opreznost. Harriet in David sta razpeta med občutkom starševske dolžnosti in šokom nad čudaškim otrokom. Njuno vizijo preprostega sveta je razblinilo to, kar jo je na začetku sploh vzpostavljalo, njun lastni otrok. Vstopimo torej v pretresljivo zmedo družine, ki se ne sooča samo z odraščajočim Benom, pač pa tudi z lastnimi predsodki in mejami, kar odpira vprašanje, kako iskrene in močne so naše odločitve za brezpogojno človečnost, za popolno strpnost do drugačnosti. Zgodba družine Lovatt se stopnjuje tudi v kritiko družbe, ki se ni pripravljena soočiti s svojo prvinskostjo, temačnostjo in brutalnostjo.  16
J o a n L i n d s a y (1896) se je rodila v Melbournu in se šolala na Clydovi dekliški gimnaziji, ki jo je kasneje v romanu Piknik pri Hanging Rocku (1967) vzela za model Appleyardovega kolegija. Poročila se je v znano avstralsko družino umetnikov in pisateljev in se, čeprav je študirala umetnost, po študiju zavezala predvsem pisanju. P i k n i k p r i H a n g i n g R o c k u je vsebinsko in slogovno domišljena literatura, zasnovana v slogu viktorijanske pripovedi, in tudi knjižna uspešnica, ki je burila duhove. Na valentinovo leta 1900 izginejo učiteljica in nekaj gojenk podeželskega kolegija. Dogodek na idilično okolje vrže madež, ki se nezadržno širi, prebuja slutnjo vseprisotnega nevidnega zla in spodjeda odnose na kolegiju, kar pripelje do novih tragičnih zapletov. Nasprotje med viktorijansko galantnostjo in krhkim svetom deklet z njihovimi medsebojnimi razmerji ter prežečo mračnostjo kot odmev spremljajo tudi magični opisi zagonetne, dvoumne narave. Izginotje deklet do konca romana ostaja uganka, številne razprave in ugibanja pa je dodatno razvnelo razglabljanje, ali je opisani piknik resnica ali izmišljotina. K čemur jih je, ne nazadnje, spodbudila tudi sama pisateljica. Knjiga je namreč prvotno obsegala 18 poglavij, vendar je avtorica zadnje, v katerem je pojasnila Kolegijsko uganko, za objavo izločila. Poglavje je bilo na njeno željo javnosti razkrito šele po njeni smrti. Integralna verzija je tako potešila radovednost ljubiteljev knjige in ponudila vpogled v pisateljski proces dela, saj je pisateljica skupaj s prvim založnikom ugotovila, da je knjiga z odprtim koncem boljša. (vir: Modrijan).  17
AVSTRALSKA KNJIŽEVNOST PIKNIK PRI
HANGING ROCKU
Joan Lindsay
Prevedla Katarina Mahnič Modrijan 2012 227 str. O w e n M a t t h e w s (1971) se je po študiju v Londonu odločil za novinarsko pot vojnega dopisnika, ki jo je začel v Bosni in nadaljeval po številnih vojnih žariščih od Afganistana do Iraka in Čečenije, trenutno pa je zaposlen kot vodja Newsweekovega uredništva v Moskvi. ANGLEŠKA KNJIŽEVNOST STALINOVI OTROCI
Owen Matthews
Prevedel Jaka Andrej Vojevec Zala 2013 388 str. S t a l i n o v i o t r o c i so pretresljiv roman in ne le literarizirana kronika avtorjeve družinske zgodovine, ampak tudi zgodovine Rusije, ki je usodno vplivala na življenje treh generacij. Dogajanje se začne na pragu druge svetovne vojne, ko pisateljev ded, visok politični funkcionar, čez noč postane sovražnik ljudstva in s tem žrtev Stalinove paranoične čistke, ki ne prizanese niti njegovi družini – žena pristane v taborišču, hčerki pa v sirotišnici. Mlajša od njiju, avtorjeva mati Ljudmila se v času hladne vojne zaljubi v tujca, Angleža Mervyna Matthewsa, njuna ljubezen pa, zaradi očetovega nesodelovanja s KGB‐jem, ostane neuslišana dolgih šest let. Nazadnje se v Rusiji v času padca komunizma in vzpona nebrzdanega kapitalizma ter vojne s Čečenijo v vlogi vojnega dopisnika znajde tudi avtor. Ta se v Moskvo odpravi zato, da bi »pobegnil« pred starši, hkrati pa ju ravno tu spet najde (vir: Bukla): Šele ko se je moje moskovsko obdobje bližalo koncu, potem ko sem nekako spravil iz sebe večino agresije, ki sem jo čutil do sveta nasploh, sem se začel ukvarjati s tem, kaj mi je poskušal dopovedati oče, čeprav sem v resnici nehote tesno sledil njegovi življenjski zgodbi. Potem ko toliko časa nisem hotel verjeti, da bi življenje mojih staršev sploh lahko imelo kakršno koli zvezo z mano, sem si končno priznal, da je čas, da zabeležim trenutke, ko mi je Rusija segla do srca, natanko tako kot je očetu. Oba sva tu našla neki del sebe in ob tem spoznanju sem začutil povezanost s starcem.  18
Margaret Mazzantini (1961) je italijanska pisateljica in igralka, hči italijanskega pisatelja in irske umetnice. Rodila se je v Dublinu, družina se je veliko selila po Evropi, na koncu pa so pristali v Rimu. Pred romanom Novorojen je uspeh dosegla že s knjigo Non ti muovere, po katerem je bil prav tako posnet film. N o v o r o j e n je pretresljiva zgodba o ljubezni, vojni, materinstvu in upanju. Nepričakovana spominska razstava fotografij v Sarajevu se izkaže za primerno priložnost, da bi Italijanka Gemma svojemu šestnajstletnemu sinu Pietru lahko razkazala kraje, kjer s pokojnim možem Diegom prebivala v času je sinovega rojstva. Najstnik svojega očeta ni nikoli srečal in zato ni bil preveč naklonjen potovanju na ozemlja bivše Jugoslavije, Gemmo pa je srečanje s prijatelji iz grozljivih časov razpada jugoslovanske države in brutalne balkanske vojne povleklo v obujanje boleče preteklosti, ko je z vsem srcem ljubila mladega fotografa Diega in mu sledila na njegovih poteh. Vse skupaj se je začelo sredi osemdesetih let, v času sarajevskih olimpijskih iger, ko sta se Gemma in Diego družila s sarajevskimi boemskimi dušami, še posebej pa z mladim poetom Gojkom, ki je bil nesrečno zaljubljen v Gemmo. V želji, da bi si ustvarila topel dom in ga napolnila z ljubeznijo, sta se Gemma in Diego potem vrnila v Italijo, a je življenje zanju izbralo drugačno pot, saj sta se morala soočiti z Gemminimi težavami pri donositvi otroka. Da bi zakrpala raztrganine v svojem srcu, sta se čez nekaj let znova znašla v bosanskem glavnem mestu, tokrat sredi vojne vihre, ki je postavila povsem drugačna pravila življenja ... Intimna, globoka pripoved, ki vzbuja upanje, da se tudi trpke zgodbe lahko obrnejo proti soncu. (vir: Bukla)  19
ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST NOVOROJEN
Margaret Mazzantini
Prevedla Anita Jadrić Mladinska knjiga 2013 669 str. R u d i M l i n a r (1950), kulturni delavec, literat in strojni delovodja, je napisal približno dvajset gledaliških del za mladino in prav toliko za odrasle. Prvo samostojno publikacijo, zbirko črtic Pekoče zvezde, je izdal leta 1984, leta 2004 je izšel roman Ciril iz Šentanela in istega leta je v nadaljevanjih v tedniku Nedelja izhajal tudi roman Kjer ptice oneme. Leta 2005 sta izšla zbirka črtic Vstopite in roman Vsa njegova križpotja, ki ga je napisal skupaj z ženo Ivano Vatovec, s katero živita v Brežicah. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST KO NI CVETELA
AJDA
Rudi Mlinar
Mohorjeva družba 2013 278 str. K o n i c v e t e l a a j d a je zanimiv preplet prvoosebnih pripovedi Slovencev z južne Koroške in iz Posavja, ki so jih nacistični načrtovalci prihodnosti odgnali v taborišča in na prisilno delo v rajh, na njihove domove pa naselili Nemce, ki so po političnih kupčijah z Italijo prav tako ostali brez domov. V resničen okvir dogajanja je vpeta usoda dveh izmišljenih junakov, ki ju usodno poveže prav izgnanstvo, beremo o njunih stiskah in upanju ter o dilemah ljudi, ki jima na tej poti lahko pomagajo. Trpljenje slovenskih izgnancev je v tej knjigi dobilo eno redkih literarnih upodobitev, izjemno pa je tudi avtorjevo izogibanje poenostavljenemu črno‐belemu slikanju žrtev in rabljev. Tudi med Nemci, ki niso bili vsi slepo vdani svojemu vodji, najde poštene in dobre ljudi, povsod pa obsoja koristoljubno obračanje po vetru. Pretresljivi so tudi opisi razočaranj in ponižanj, ki so jih skoraj že na pragu svojih izropanih domačij doživljali povsod nezaželeni vračajoči se koroški in posavski izgnanci. Prve so še včerajšnji Hitlerjevi privrženci skupaj z Angleži zadržali v Beljaku in jih hoteli vrniti v Nemčijo, drugi, tudi izgnanci v Srbijo, pa so se doma soočili s samovoljo zmagovitih novih oblasti. Knjiga je namenjena vsem izgnancem, njihovim sorodnikom in znancem, kakor tudi mlajšim, da se seznanijo z dogajanjem velikega števila Slovencev, katerih usoda je bila do sedaj v taki obliki ne ravno uspešno zastopana.  20
M a r g r i e t d e M o o r (1941) je vsestranska nizozemska umetnica, ki se je v času študija posvečala klavirju, petju, zgodovini umetnosti in arheologiji. Redno nastopa kot pevka, preizkusila pa se je tudi kot pisateljica in s svojim pisanjem, ki ga zaznamujeta prepletena struktura in močna atmosfera, navdušila tako kritike kot tudi bralce. S l i k a r i n d e k l e je stilsko izredno dovršen roman, katerega zgodba temelji na resničnem dogodku in se odvija na ozadju druge polovice osemnajstega stoletja. Glavna junaka sta pripadnika različnih družbenih slojev, na eni strani revna priseljenka v Amsterdam Elsje Christiaens, ki se v afektu spozabi in s sekiro ubije svojo stanodajalko, zaradi česar jo obsodijo na smrt, na drugi strani pa je slavni slikar Rembrandt van Rijn v zenitu svojega ustvarjanja. Na dan usmrtitve se njuni poti prekrižata ter za vedno ostaneta ovekovečeni v sliki Elsje Christiaens na vislicah, ki je to pisanje navdihnila. Slikar, ki se želi sprva izogniti obešanju tega nesrečnega dekleta pred Mestno hišo na trgu Dam, se kasneje odpravi do vislic s slikarskim potrebščinami v roki. Njuno srečanje, ki se sicer zgodi po dekletovi smrti, tako ostane za vekomaj zabeleženo v zgodovini nizozemske umetnosti. Srečanje zelo neumnega dekleta in moškega, ki ne ve, kaj naj počne s svojo žalostjo. Kar ju povezuje, je vse združeno v tem trenutku. Kako malo je potrebno, da ta trenutek še naprej traja, ne za hip, ampak za zmeraj. […] Slikar pomeša črnilo z malo vode, že ne vem kolikič pogleda dekle in se potem skloni nad papir na risarski podlagi. S ploščatim čopičem nariše pregibe na trebuhu in nogah dekleta, na spodnji strani njene roke in na strani njenega obraza, previdno se igra s svetlobo in temo, z volumnom.  21
NIZOZEMSKA KNJIŽEVNOST SLIKAR IN DEKLE
Margriet de Moor
Prevedla Tanja Mlaker Študentska založba 2013 263 str. Melinda Nadj Abonji (1968), rojena v madžarski družini, se je petletna s starši preselila v Švico. Že ob študiju nemščine in zgodovine je začela nastopati kot pesnica, za roman Golobi vzletijo, ki je zaradi lastne izkušnje izseljenstva delno avtobiografski, pa je prejela priznanje najboljše knjige leta. MADŽARSKA KNJIŽEVNOST GOLOBI VZLETIJO
Melinda Nadj Abonji
Prevedel Slavo Šerc Cankarjeva založba 2012 283 str. G o l o b i v z l e t i j o je roman, ki ga zaznamuje zahtevnejši pripovedni slog z dolgimi povedmi, v katerem nam avtorica skozi perspektivo Ildike, mlajše izmed dveh hčera, opisuje izseljensko izkušnjo družine Kocsis, ki si svoj novi dom ustvari v Švici. Prehod iz podeželskega okolja in toplega babičinega objema v sicer veliko bolj urejeno, a pogosto hladno Švico, kjer je družina kljub nenehnemu prizadevanju, da bi se čim bolj integrirala, vedno znova označena za jugose, v Ildiko prebudi občutek tujstva in hkrati uporniškega duha. (Vir: Bukla) Edino varno pribežališče ji predstavljata čuteča babica in ravninska vas: Nihče ne ve, kaj mi ta drevesa pomenijo, zrak med drevesi, ki ga je mogoče prav videti, in nikjer drevesa niso tako obetavna, kot so tukaj, kjer jim nižina daje prostor, in tudi tokrat si želim, da bi obstala, da bi se naslonila na eno teh dreves, da bi dvignila pogled in se pustila zapeljati hitrim, majhnim migljanjem listov, in tudi tokrat očeta ne prosim, naj ustavi, ker na vprašanje zakaj ne bi znala odgovoriti, ker bi morala veliko pripovedovati [...] Kako naj poveš, da ljubiš to ravnino, topole, prašne, ravnodušne, ponosne, in zrak med njimi? Poleti, ko se je ravnina povišala za eno nadstropje, sončična, koruzna, pšenična polja, kamor koli pogledaš, in pravijo, da vedno znova v poljih izginevajo ljudje, če nisi pozoren, te ravnina zagrabi in te požre, pravijo, jaz pa ne verjamem v to, verjamem, da je ravnina morje, s svojimi zakoni. Čuteča pripoved, vredna vsake minute branja.  22
P a t r i c k N e s s (1971) je priljubljen pisatelj, ki živi in dela v Londonu. Uveljavljen je kot klasik sodobne mladinske književnosti. Da bo pisatelj, je vedel že v otroštvu. O branju pravi, da je to eno najmočnejših orožij, ki jih lahko položimo v roke mladim, ker nam ponuja možnosti izbire, kako si želimo živeti. S e d e m m i n u t č e z p o l n o č se trinajstletni Conor zbudi. Skozi okno svoje spalnice zagleda pošast. A to ni pošast iz njegovih nočnih mor, tista, ki ga preganja, odkar je njegova mama hudo bolna, kemoterapija in nova zdravila pa pri njej skoraj ne zaležejo več in je začela naporne terapije. Pošast je drugačna od običajnih, starodavna je in divja. In nekaj hoče od Conorja. Nekaj strašnega in nevarnega. Hoče resnico. Odločna je, sili vanj, pripoveduje mu nelogične zgodbe, hkrati pa ga spodbuja, da od misli in besed preide k dejanjem in ga uči, kako se spopasti s svojimi največjimi strahovi. Ljudje so zapletena bitja, je rekla pošast. Kako je lahko kraljica hkrati dobra in slaba čarodejka. Kako je lahko kraljevič obenem morilec in rešitelj? Kako je lahko Apotekar pohlepen, vendar pravičniški? Kako je lahko župnik v zmoti, pa vendar dobrosrčen? Kako se nevidni mož lahko še bolj osami s tem, ko postane viden? […] Odgovor se glasi, da ni pomembno, kaj misliš, je nadaljevala pošast, ker si tvoje misli najmanj stokrat na dan nasprotujejo. Hotel si, da [mama] gre, hkrati pa si jo obupano želel rešiti. Tvoj um verjel tolažilnim lažem, obenem pa se bo zavedal bo bolečih resnic, ki rojevajo takšne laži. In um te bo kaznoval, ker si verjel obojim. Roman je nastal po zapiskih cenjene angleške avtorice Siobhan Dowd, ki ji je prezgodnja smrt preprečila, da bi ga napisala sama. Knjiga je prejela številne najpomembnejše mednarodne nagrade za mladinsko leposlovje, med drugim tudi prestižni Carnegie Medal 2012 za besedilo in nagrado Kate Greenaway 2012 za ilustracije.  23
AMERIŠKO‐BRITANSKA KNJIŽEVNOST SEDEM MINUT
Č EZ POLNO Č
Patrick Ness
Prevedla Ana Ugrinović Mladinska knjiga 2013 214 str. Š P A N S K O ‐ A R G E N T I N S K A K N J I Ž E V N O S T Prevedla Marjeta Drobnič Cankarjeva založba 2013 172 str. SAMOGOVORI
Andrés Neuman
A n d r é s N e u m a n (1977), rojen v Buenos Airesu, je v Španijo prišel že v svojih otroških letih. Je pisatelj, pesnik, prevajalec, kolumnist in bloger. Na Univerzi v Granadi je profesor latinskoameriške književnosti in se uvršča v sam vrh mladih nadarjenih latinskoameriških piscev. Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad, največ za delo Popotnik stoletja, strasten ljubezenski roman z intelektualnimi razmišljanji, ki je prav tako preveden v slovenščino. S a m o g o v o r i nas vodijo v intimne misli in doživljanje sveta ter življenjske usodnosti treh literarnih protagonistov, desetletnega sina, očeta in matere. Oče in sin se odpravita na potovanje, to je njuno prvo skupno in zaradi očetove bolezni, o kateri sin ne ve ničesar, tudi zadnje. Na cesti se zbližujeta in si delita veliko več od zgolj skupnega prostora in časa. Žena, mati, ostaja doma in se bojuje s svojimi strahovi, ki jo speljejo v katarzično avanturo, ko na preizkušnji pristanejo njene moralne vrednote. V zgodbi se preklapljata nežnost in ostra resničnost, odigrava se večno živ in gibljiv odnos erosa in tanatosa, avtor si zastavlja boleče vprašanje, kako lahko na naše izkušanje spolnosti vplivata bolezen in bližanje smrti, vzporedno z življenjskimi nevihtami odraslih pa se odvija preprosta otroškost: Če je vse v redu, imava sonce. Kadar se začnem dolgočasiti, se malo pooblači. Če postanem nemiren, je veter. Če se razjezim in jokam, dežuje. Zadnjič, recimo, je očka pobesnel, ker sem roke molel skoz okno. Prestrašim se, kadar očka tako vpije name. In tisto noč so bile strele. Treba je biti potrpežljiv, seveda. Nebo se ne bo spremenilo takoj, ko bom pomislil na to. Tako je, kot pravi očka: Treba je veliko prevoziti, da se malo premakneš.  24
M a n u e l d e P e d r o l o (1918) je za svoje ustvarjanje prejel častno nagrado katalonske akademije za življenjsko delo. V življenju sta ga močno zaznamovala španska državljanska vojna in frankističen režim. Pisanje mu je bilo od nekdaj največja strast in tudi smisel njegovega življenja. Tipkopis o drugem nastanku bralcem zastavlja vprašanje o tem, v kakšnem svetu želimo živeti, ali so za obstoj družbe in za vzpostavljanje njenega reda potrebni zakoni in pravila, ali je mogoča tudi družba, v kateri bi vsak sam odločal o tem, kaj je prav in kaj narobe. Roman se dotika tudi vprašanja smrti, tega, kako se z njo soočati in kako živeti z zavestjo o lastni umrljivosti. Prav tako načne vprašanje obstoja boga in se sprašuje, zakaj naj bi svoboden oziroma na novo osvobojeni človek čutil potrebo po veri v nadnaravne sile. Tako kot se je avtor, je živel v zaprtem in represivnem svetu podrejene ki Katalonije, vse življenje boril proti tiraniji zatiralskega sveta, se tudi njegovi junaki borijo za svobodo. Ta pa se velikokrat izkaže za nedosegljiv ideal, za neuresničljivo upanje tistih, ki živijo v represivni družbi, v kateri se vse bolj odtujujejo drug od drugega. Bralec je nagovorjen z vprašanjem, kaj bi storil, ko bi ugotovil, da je edini, ki lahko nadaljuje človeško vrsto, s čimer sta soočena preživela devetletni deček in štirinajstletna deklica. Kako se na planetu, polnem trupel, porušenih mest, zapuščenih pristanišč, knjižnic, bolnišnic, šol in domov, pretolči skozi leta samote in poskrbeti, da človeški rod ne bo izumrl. Spremljata ju sreča in nesreča, zato so možnosti za nov nastanek človeške vrste in nove začetke bolj humanega sveta, zelo majhne.  25
KATALONSKA KNJIŽEVNOST TIPKOPIS O
DRUGEM
NASTANKU
Manuel de Pedrolo
Prevedla Veronika Rot Sodobnost International 2013 255 str. T o n e P e r š a k (1947) je slovenski politik, poslanec, režiser, pisatelj, publicist in komparativist. Kot publicist je objavil preko 100 kritik, člankov in razmišljanj o slovenski kulturi in literaturi, angažiral pa se je tudi v politični publicistiki. Po več desetletjih proznega molka se z Usedlinami uspešno vrača k romanu. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST USEDLINE
Tone Peršak
Cankarjeva založba 2013 379 str. U s e d l i n e so razvojni roman, v katerem avtor s pomočjo spominov in zbledelih podob tipaje išče ničto točko lastne identitete ‐ ta pot je neizogibna, če naj se zares dokoplje do vednosti tega, kdo v resnici je. Najbolj presunljiv je začetek romana, v katerem se tepeta zavračanje resnice o lastnem otroštvu in hkratno hlepenje po njej. To trenje se odraža celo v tretjeosebni pripovedi, s katero avtor pripoveduje o sebi kot o nekem nezakonskem otroku revne poljske delavke, ki se z materjo nenehno seli iz ene razdrapane bajte v drugo, je nenehno zasmehovan in večkrat lačen kot sit. Postopoma se v roman priplazijo avtentični spomini in skupaj z njimi prvoosebna pripoved. Mati je ves čas gledala nazaj proti Oblakom in se je lahko poslavljala od vasi, ki sem jo jaz, si mislim, veliko bolj ljubil kot ona. Jaz sem se moral obrniti nazaj, če sem hotel še zadnjič pogledati položno pobočje, po katerem so bile med njivami, sadovnjaki in manjšimi vinogradi raztresene hiše, ki so tvorile vas Oblaki. Na cesti pa ni bilo prav nikogar, da bi mu lahko pomahal v slovo. Bilo je videti, kot da se seliva iz popolnoma neobljudenega kraja ali kot da v vseh Oblakih ni nikogar, ki bi mu bila toliko pri srcu, da bi se mu zdelo potrebno, da se poslovi od naju. Čeprav sem vedel, da ljudje ne vedo, da ravno tisti trenutek odhajava, pa se tega čudnega občutka nisem mogel otresti in najbrž sem tudi zato še tem bolj vneto zajemal sladkor iz vrečke in ga žvečil, čeprav sem imel strašno suha usta. 
26
J e n s P e t e r s e n (1976) je mlad nemški pisatelj, po poklicu sicer zdravnik. K pisanju ga sili potreba, da uravnovesi bolečino in smrt, s katerima se srečuje pri vsakodnevnem delu. Sposobnost natančnega opazovanja in diagnosticiranja je opazna tudi v njegovih delih, s katerimi se uvršča v sam vrh priljubljenosti pri bralcih. Gospodinjska pomočnica je berljiva, na prvi pogled preprosta zgodba, ki jo avtor pripoveduje skozi oči šestnajstletnika, ki je izgubil mamo, oče pa ob izgubi službe vse bolj zapada alkoholu in depresiji, na kar se poškoduje še pri padcu po stopnicah. Hiša je še vedno polna maminih spominov, njenih slik in dragega pohištva, a situacija kliče po gospodinjski pomočnici. Ko zaposlijo Poljakinjo Ado pa se zgodba šele začne zapletati. Oba z očetom se vanjo postopoma zaljubita in se pritajeno borita za pozornost tega skrivnostnega, simpatičnega in fatalnega dekleta, ki buri predvsem mladeničevo najstniško fantazijo. Pripovedni slog je tekoč, lahkoten, zabaven, poln preciznih in zadržanih opisov ljubezni in odraščanja. Od frizerja se je vrnila z rdečimi prameni. Med ključnicama ji je spet visel zob divje zveri. Ko sem si zjutraj umival zobe, sem pustil vrata kopalnice odprta. Vstopila je, si umila roke, se pogledala v ogledalo, šla s prsti skozi lase, nato pa je začela z delom. Včasih sem čakal nanjo več kot pol ure, na ogrce sem si nanesel malo zobne paste, grgral z odolom in popeval izmišljene melodije. Nekoč je rekla Dobro jutro, dvignila pokrov straniščne školjke, privzdignila še krilo, si potegnila hlačke dol in se preprosto usedla. Strmel sem v steno, medtem ko je ona sedela in pripovedovala, da je bila s prijatelji v Hagenbeckovem živalskem vrtu.  27
NEMŠKA KNJIŽEVNOST GOSPODINJSKA
POMO Č NICA
Jens Petersen
Prevedla Amalija Maček Litera 2010 156 str. P e t e r P i š t ' a n e k (1969), slovaški pisatelj, je preden je objavil svoj prvi roman, opravljal različna fizična dela, ukvarjal se je z rock glasbo in bil zaposlen v oglaševalski agenciji. Danes je urednik spletnega časopisa inZine. Rivers of Babylon je prvi del njegove romaneskne tranzicijske trilogije, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja korenito spremenila slovaško književnost. SLOVAŠKA KNJIŽEVNOST RIVERS OF
BABYLON
Peter Pišt'anek
Prevedel Andrej Rozman Mladinska knjiga 2012 380 str. R i v e r s o f B a b y l o n je satiričen roman o prehodu iz komunizma v kapitalizem. Zgodba povzpetniškega kmeta Razca je polna črnega humorja, a tudi resnična in tipična v prikazovanju bogatenja v času žametne revolucije. Beremo jo kot neke vrste satiro na razpadajoči družbeni sistem, ki se spreminja v novega, morda še bolj pokvarjenega. Racz, glavni junak, je povzpetniški podeželan, ki se mu po prihodu v mesto ponudi priložnost, da v prestižnem hotelu Ambassador, ki je stičišče različnih družbenih slojev, paleta raznih neobičajnih likov ter občasno tudi leglo razvrata, od dolgoletnega kurjača prevzame enolično, a stabilno službo. Po primopredaji posla se hitro vklopi v dogajanje, saj mu že primer kabarejske plesalke Silvije, ki si dodaten denar služi kot občasna prostitutka, lepo pokaže, da nadzor nad kurjavo lahko pomeni celo večjo moč, kot jo ima do tedaj vsemogočni direktor hotela. To pa je šele začetek. Knjiga ima na Slovaškem kulten status, saj je fotografsko pristno popisovala svet okoli sebe. Odlikujejo jo kratka poglavja, ekspresiven slog, nazorni opisi seksualnih scen, brez psiholoških profiliranj in intelektualnega razpredanja. Je polna črnega humorja, grotesknih podob, pa tudi surrealističnih vložkov, kakršen je na primer tisti o direktorju, ki onesposobljen životari v sobi brez vode in se iz lakote loti lova glodavcev, potem pa se še sam skorajda preobrazi v nekakšno podgano, ki ponoči skrivaj stika okoli smetnjakov in ki proti koncu romana, ko zbere dovolj potepuških psov, le‐te vpreže v sani in se odpelje na sever. Groteskni humor postsocializma.  28
S e b a s t i j a n P r e g e l j (1970) se je v minulem desetletju uveljavil kot imeniten avtor romanov in kratkih zgodb. Njegovi romani Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa in Mož, ki je jahal tigra, so bili uvrščeni v ožji izbor za kresnika. Tudi z romanom Pod srečno zvezdo pisatelj ne popušča. P o d s r e č n o z v e z d o je Trst in v mestu nekaj literarnih junakov, ki poosebljajo banalnost zla. Njihove življenjske zgodbe so kar se da različne, a tudi povezane. Medsebojne povezave so bodisi družinske, kriminalne, preračunljive, naveličane, iščoče, pričakujoče, strastne, skrivajoče in nekatere tudi brezpogojne. Koliko možnosti ima romunski par na svoji poti v novo, boljše življenje? Ali obstajajo dobri ljudje? Je med avtomehanikom in umetnikom kakšna razlika? Kdaj je pravi trenutek, da nesposobnim ljudem odrečeš prijaznost? Se ljubezen do mrtve ženske v čem razlikuje od ljubezni do žive ženske? Kako majhno je v resnici veliko mesto? Kako bi reagirali na izjemen naravni pojav, skoraj nadnaravni, kot je ta: Sedemindvajsetega aprila se je na nebu pojavil komet, ki mu je sončev veter delal nenavadno dolg rep. Preletel je dobršen del kopnega in videti je bilo, da bo izginil nekje za morjem, ko je nad mestom nenadoma spremenil smer gibanja in se začel večati, kot bi ga neznana sila vlekla proti tlom. Šele nad strehami Trsta se je ustavil in dokončno obmiroval. Ura je bila pet in osem minut. Od takrat nebesno telo vsako noč žari nad mestom, kot bi šlo za staro božično voščilnico s pririsano zlato repatico. Česa podobnega ni videl še nihče. Zvezda z repom lebdi nad mestom!  29
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST POD SRE Č NO
ZVEZDO
Sebastijan Pregelj
Cankarjeva založba 2013 235 str. P a s c a l Q u i g n a r d (1948) je francoski pisatelj, eden najžlahtnejših med njimi, nosilec številnih uglednih lovorik. Je tudi pomemben esejist in prepoznaven po svojem fragmentarnem in izrazito poetičnem načinu pisanja. Njegove izklesane jezikovne pokrajine nas prepričljivo začarajo s polnostjo bučne, otipljive in prepolne tišine, z asketskim slogom poetskih pripovedi. FRANCOSKA KNJIŽEVNOST VILA AMALIA
Pascal Quignard
Prevedla Varja Balžalorsky Antić Sanje 2013 251 str. V i l a A m a l i a je stara hiša na italijanskem otoku Ischia blizu Neaplja, ki jo glavna junakinja Ann Hidden, ženska v srednjih letih, najame po ločitvi s partnerjem ter se jo odloči prenoviti in v njej zaživeti, ponovno najti samo sebe in način, kako živeti svojo strast, obuditi vznemirjenost, se sprehajati v rojevanju svetlobe, se predajati preplavljanju globine, neme radosti in novim ljubeznim. V vsaki ljubezni je nekaj, kar prevzame. Nekaj mnogo starodavnejšega od tega, kar lahko imenujemo z besedami, ki smo se jih naučili dolgo po tistem, ko smo prišli na svet. Vendar zdaj ni več ljubila moškega. Zdaj jo je hiša klicala, naj pride k njej. Zdaj se je želela okleniti gorske stene. To je bil kotiček s travo, svetlobo, z lavo, z notranjim ognjem, kjer je želela živeti. Nekaj silnega in takojšnjega jo je pričakalo vsakič, ko je prispela na previs iz lave. Bilo je kot nedoumljivo bitje, ki vzbuja blaženost, o katerem ne veš, s čim te priznava, pomirja, razume, sliši, ceni, podpira, ljubi. Avtor v skrajno stilizirani pripovedi zaobjame poglavitne teme posameznikovega prevpraševanja identitete in iskanja smisla onstran ozkih meja. V zgodbi odhodov, rezov, ločitev in smrti sledimo bolečini, ki jo nosi življenje, in jo junakinja pretvarja v umetnost, vse do konca v samoti. Pretresljiv roman z izjemnimi psihološkimi profili in polno posejan s prodornimi mislimi ponuja več kot le zgodbo zaradi zgodbe, čeprav ga je mogoče brati tudi na manj zavezujoč način.  30
K y o n g ‐ S u k S i n (1963) je zelo priljubljena sodobna južnokorejska pisateljica z obsežnim literarnim opusom, ki ga sestavljajo romani, kratke zgodbe in eseji. Za svoje delo je v domovini prejela že vse najpomembnejše nagrade, na svetovnem literarnem zemljevidu pa se je uveljavila s knjigo Prosim, pazi na mamo. P r o s i m , p a z i n a m a m o je zgodba o skrivnostnem izginotju in neuspešnem iskanju ostarele matere, zgodba o družinskih vezeh, nasprotjih med generacijami, med sodobnostjo in tradicijo, mestom in podeželjem, predvsem pa o premostitveni moči ljubezni. Je tankočuten portret preproste, a značajsko močne ženske, ki nas spomni na to, kako v vsakdanjem življenju pogosto pozabljamo na dragocene, nenadomestljive ljudi in se šele ob njihovi izgubi zavemo, koliko so nam pomenili. Prek na videz eksotičnega sveta korejskega podeželja nas popelje do naših lastnih korenin in nam omogoči ponovno dojeti univerzalen, brezčasen čudež materinske ljubezni in družinskih vrednot. Že prvi stavek Minil je en teden, odkar je mama izginila nas potegne neposredno v dogajanje. Ker je izginila, se njeni najbližji sprašujejo, ne le, kdo jo je najbolje poznal, temveč tudi, ali jo je kdo od njih sploh poznal. To vprašanje ne zaobide niti moža: Preden si na seulski postaji izgubil ženo izpred oči, je bila zate samo mati tvojih otrok. Bila je kot mogočno drevo – dokler se nisi znašel v položaju, ko je morda ne boš nikoli več videl – drevo, ki stoji na mestu, razen če ga ne posekajo ali izpulijo. Ko je izginila mati tvojih otrok, si spoznal, da je izginila tvoja žena. Ženo, na katero se nisi spomnil petdeset let, si nosil v srcu. Šele ko je izginila, je zares prišla k tebi; lahko bi stegnil roko in se je dotaknil.  31
JUŽNOKOREJSKA KNJIŽEVNOST PROSIM,
PAZI NA MAMO
Kyong-Suk Sin
Prevedla Katarina Mahnič Modrijan 2013 197 str. Miguel Sousa Tavares (1950) je priznan portugalski novinar in pisatelj, po poklicu pravnik, ki pa si svojo življenjsko pot utira predvsem z novinarstvom in pisanjem, s čimer se je tudi proslavil. Poleg tega, da piše za otroke in odrasle, je znan tudi kot politični akter in strasten ljubitelj nogometa. PORTUGALSKA KNJIŽEVNOST V TVOJI PUŠ Č AVI
Miguel Sousa Tavares
Prevedla Tanja Ovaska Cankarjeva založba 2013 132 str. V t v o j i p u š č a v i je poklon sahari in poklon osebi, ki jo je pisatelj spoznal kot sopotnico na potovanju z džipom po saharski puščavi novembra 1987. V spominih, v katerih pisatelj ubesedi hrepenenje po izgubljeni osebi, spremljamo nastanek in razvoj odnosa med dvema neznancema, ki ju druži želja po potovanju, odkrivanje puščavske ničnosti, bogatejše od siceršnjega vsakdanjika, ter njuno medsebojno prilagajanje v neznanem okolju in v nepredvidljivih okoliščinah. Sledimo moškemu in ženskemu dialogu, njunim mislim, ki se nikoli niso ubesedile v izgovorjenem jeziku. Avtor jih v tej izpovedi zapiše in jim tako podeli še večji pomen, kajti pisati pomeni izraziti besede, ki bi jih sicer obdržal zase. Ljudem, ki ga vprašajo, kaj je v puščavi, odgovori: »Nič.« In takrat v mislih izbrišejo s svojega seznama načrtov potovanje v puščavo. Raje množično potujejo v kraje, kamor vsi hodijo in kjer se vsi srečujejo. Ljudi je groza tišine in samote in kar naprej se bombardirajo s telefonskimi klici, sporočili, mejli, s kontakti na fejsbuku in drugih družbenih omrežjih, kjer ponujajo svoje prijateljstvo ljudem, ki jih nikoli niso srečali. Namesto, da bi molčali, neprestano govorijo; namesto, da bi se srečali, se kontaktirajo, da ne bi zapravljali časa […] čeprav so prepričani, da je ves svet njihov, ne bi zdržali niti enega dne samote. Zdaj vidiš, zakaj ni nikogar več, ki bi prepotoval puščavo. Nihče ni več sposoben soočanja s tako samoto.  32
Ana Wambrechtsamer (1897) je avtorica povesti o Guzeju, ki jo je leta 1925 kot podlistek v časopisu, ki je izhajal v Celju, Cillier Zeitung, zapisala v šestnajstih številkah in tega slovenskega junaka tako prvič zajela v leposlovno delo. G u z e j je znan kot slovenski razbojnik z obrobja Kozjanskega, morilec, predrznež, tolovaj, hudodelec, prekocuh, rokomavh, rokovnjač, vagabund, nesrečnež, zoprnik oblastem, maščevalec, pustolovec, nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovec, človek, željan ljubezni, razumevanja, topline … Ker se je zameril krčmarci na Dobrni, ga je ta obtožila kraje in strpali so ga v keho, od koder je ušel in se po robinhoodovsko zatekel v maščevanje … Bili so težki časi. Kmetje na robu obupa. Kmečka odveza brez fickov jim ni pomagala, namesto da bi svojo zemljo kupovali, so svoja posestva prodajali, mnogi so se selili Ameriko, na Laško, v nemške, francoske, belgijske v rudnike. Francuh se je lotil tolovajstva in maščevanja. Ropal je in kradel, delil pravico in nakradeno blago, jemal bogatim, dajal revnim. Poigraval se je s posvetno cerkveno gosposko in tudi tako vnesel v te kraje in robinhoodovskega duha. Oblačil se je enkrat v žandarja, drugič spet v gospoda, pa v pretkanega logarja, jo zagodel grofu Attemsu iz Brežic, si vzel na piko znamenito družino Ipavcev iz Šentjurja, farne gospode, nakupoval mačke po Podsredi, velikodušno delil naropano, revčkom nosil blago, dajal denar, odplačeval dolgove, se oddolževal zoprnikom in pretepal z žandarji … Začeli so mu pripisovati tudi stvari, ki jih ni storil in ko so zaradi uboja žandarja razpisali na njegovo glavo visoko nagrado, ga izdal vendar ni nihče. A so ga žandarji vseeno ujeli in njegovo življenje se je prevesilo v legendo.  33
NEMŠKA KNJIŽEVNOST GUZEJ
Ana Wambrechtsamer
Prevedla Katja Kladnik Knjižnica Šentjur 2013 61 str. V i t o m i l Z u p a n (1914), ki ga poznamo kot slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika in esejista, je bil mornar, boksar, filozof, slikar, učitelj smučanja, pustolovec, zapornik, nagrajenec in večni upornik. Bil je v italijanski internaciji, potem v partizanih. Po vojni so ga na montiranem procesu obsodili in zaprli za šest let. Po vrnitvi iz zapora se je posvetil književnosti in postal z romani, kot so Levitan, Menuet za kitaro, Komedija človeškega tkiva velika pisateljska avtoriteta in ikona naslednjih generacij. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MENUET ZA
KITARO
Vitomil Zupan
Prevedel Jadran Sterle Mladinska knjiga 1984 426 str. M e n u e t z a k i t a r o je vojni roman, ki je izšel leta 1975 in je bil zaradi izjemnega zanimanja ponatisnjen že pet let pozneje. V romanu se prepletata dve zgodbi, prva prikazuje dogajanje v času druge svetovne vojne, druga pa govori o turističnem potovanju po Španiji leta 1973. Vojna je prikazana skozi oči nekdanjega partizana Berka z opisi najrazličnejših dogodkov in ista vojna gledana skozi prizmo nemškega oficirja. Svet prikazuje pisatelj takšnega, kakršen je: grobega, surovega in krvavega. Pripoved se ves čas dogaja na robu med biti in ne biti. Prikazuje človeka, ki je vržen v blodnjak sveta, v kri, na nož vojske, kjer si mora sam reševati kožo, kakor ve in zna. Berk si jo je uspel rešiti. Drugi najpomembnejši del dogajanja v romanu je potovanje borca Berka po Španiji. S svojim popotniškim načinom življenja se loči od večine, ki se je zasidrala v določen kraj in v vsakdanja opravila. To ni samo roman o osvobodilnem boju, je tudi roman o kritični vesti človeka v tem boju, napisan s stališč današnjega časa. Zupan v tem romanu odkriva vrsto motivov in epizod, kakršnih v dosedanji prozi na temo NOB ne srečamo pogosto. Roman je tudi (avto)biografski. Za Jakoba Berganta – Berka lahko kljub uvodnim namigom in pojasnilom sklepamo, da gre za Zupana. Menuet za kitaro je nastal po vojni, in sicer kar 30 let pozneje. To je omogočilo beg od gole (avto)biografskosti vojnega dogajanja, saj se poleg vojnega dogajanja pojavi tudi španski, počitniški, oddaljeni in zrelejši pogled na tisto, kar se je dogajalo pred 30 leti.  34
E s a d B a b a č i ć (1965), slovenski pevec, pesnik, pisatelj in tekstopisec, se je po končani osnovni šoli najprej zaposlil v pekarni, vmes ustanovil odmevno punk skupino Via Ofenziva, pozneje na FF LJ študiral slovenščino in južnoslovanske jezike, se zaposlil kot novinar, nastopal v manjših filmskih vlogah, pisal kolumne, izdal preko deset pesniških zbirk in se preizkušal kot voditelj radijske oddaje Hotel Romantika na 1. Programu Radia Slovenija. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PRIHODI, ODHODI
Esad Baba č i ć
ŠKD Nika 2013 41 str.  Oglasi se kdaj, vsaj s prstom v nebo, s krizo v očeh, z neumnostjo, ki stoji, v vrsti, samo zame. Iz pesniške zbirke Prihodi, odhodi  35
I f i g e n i j a S i m o n o v i ć (1953) je slovenska pisateljica, samostojna kulturna delavka, profesorica slavistike in primerjalne književnosti. Ukvarja se tudi z lončarstvom, sodeluje na umetniških razstavah keramičnih izdelkov, prevaja iz angleščine, piše članke in eseje. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST KASNEJE
Ifigenija Simonovi ć
Mladinska knjiga 2013 69 str.  Bolj in bolj mi je lepo, bolj kot luni, ki se sprehaja za smrekami in se polni in prazni. Ko sem kje na samem, gledam luno in zvezde in samota neha žgati. Je tako preprosto? Ni, ker moram hoteti. Iz pesniške zbirke Kasneje 
36
D r a g o m i l a Š e š k o se kljub temu, da je razpeta med Brežicami in Kranjem, z delovnim mestom v Ljubljani, še vedno vztrajno prišteva za Brežičanko, saj je bogato zapolnjevala brežiški in posavski kulturni prostor, ko je bila aktivna članica KD Žarek. V letošnji peti pesniški zbirki bralce, ljubitelje poezije, nagovarja, da v svoji notranjosti odstremo svetlobo zase in za soljudi ter z oddajanjem le‐te globoko posežemo v razgradnjo teme, za boljši svet, za lepši jutri.  Vijugaj me mogočni hrast da ne pozabim tvoje krošnje mehkobe mahu prepojenega z roso svobode bosih nog prebičana od praznine betonskih ulic ujeta v urno številčnico kako naj se dvigam soncu nasproti bičaj me mogočni hrast zdrgni me s hrapavim lubjem naj vse omejenosti odtečejo z jesenskim listjem v novo pomlad Iz pesniške zbirke Svetlobe v temo!  37
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST SVETLOBE V TEMO!
Dragomila Šeško
Samozaložba 2014 115 str. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Kulturno društvo Stane Kerin 2013 100 str. POPOTNIK
Miroslav Ti č ar
M i r o s l a v T i č a r (1960) piše poezijo že od osnovnošolskih let. Po prihodu s služenja vojaškega roka se je vključil v literarni klub Beno Zupančič v Krškem, sodeloval je na Samorastniškem srečanju v Trebnjem, deloval tudi v občinskem predsedstvu mladine, zadnje čase pa svoje pesmi po nekajletnem premoru objavlja tudi na portalu Pesem.si, na Literarnem valu, RTV blogu in drugih socialnih omrežjih.  simbolika dežnih kapelj se veže z mojo željo po vrnitvi k oblakom toda zemlja vleče vleče absolutni gospodar hoče vse zase a meni se hoče neviht in grmenja življenja draga ne pusti da padem kakor sem padel so many times before zakaj še imam moči da sem več kot dežna kaplja Iz pesniške zbirke Popotnik 
38
V e s n a K r a v c a r je intuitivna umetnica s širokim spektrom delovanja na področju umetnosti in kreativnega izražanja in hkrati na področju raziskovanja subtilnih energijskih vibracij, s katerimi prihajamo v stik.  Današnja noč je mavrična podoba vtisov dneva, ki zapušča prestol noči in se tiho poslavlja v vsej svoji svetosti elegantnega kavalirja, ki pozna obred cenjenja lastne vrednosti, zato umik ni boleč, ampak veličasten. Ko bi lahko za en sam samcat dan prelevila v tako strpnost, bi bila danes med zvezdami na nebu, a sem še vedno tu … Iz zbirke Čarodejka  39
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Č ARODEJKA
Vesna Kravcar
Samozaložba 2012 233 str. Predstavljeni avtorji po narodnostih:
ameriško-britanska avtorja
N e i l G a i m a n , AMERIŠKI BOGOVI P a t r i c k N e s s , SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ avstralska avtorica
J o a n L i n d s a y , PIKNIK PRI HANGING ROCKU
beloruska avtorica
S v e t l a n a A l e k s i j e v i č , ČERNOBILSKA MOLITEV britanska avtorja
O w e n M a t t h e w s , STALINOVI OTROCI D o r i s L e s s i n g , PETI OTROK črnogorski avtor
Ž a r k o L a u š e v i ć , LETO MINE, DAN NIKOLI
francoski avtor
P a s c a l Q u i g n a r d , VILA AMALIA
iransko-nizozemski avtor
K a d e r A b d o l a h , HIŠA OB MOŠEJI italijanska avtorica
M a r g a r e t M a z z a n t i n i , NOVOROJEN
južnokorejska avtorica
K y o n g ‐ S u k S i n , PROSIM, PAZI NA MAMO katalonski avtor
M a n u e l d e P e d r o l o , TIPKOPIS O DRUGEM NASTANKU madžarsko-švicarska avtorica
M e l i n d a N a d j A b o n j i , GOLOBI VZLETIJO nemška avtorja
J e n s P e t e r s e n , GOSPODINJSKA POMOČNICA A n a W a m b r e c h t s a m e r , GUZEJ nizozemska avtorica
M a r g r i e t d e M o o r , SLIKAR IN DEKLE portugalski avtor
M i g u e l S o u s a T a v a r e s , V TVOJI PUŠČAVI slovaški avtor
P e t e r P i š t ' a n e k , RIVERS OF BABYLON slovenski avtorji
E s a d B a b a č i ć , PRIHODI, ODHODI H e l e n a C e s t n i k , DESETERONOČJE N e j c G a z v o d a , V PETEK SO SPOROČILI, DA BO … P o l o n a G l a v a n , NOČ V EVROPI M i l a n K l e č , TROJKE M a n c a K o š i r , ČAS ZA MODROST V e s n a K r a v c a r , ČARODEJKA R u d i M l i n a r , KO NI CVETELA AJDA T o n e P e r š a k , USEDLINE S e b a s t i j a n P r e g e l j , POD SREČNO ZVEZDO I f i g e n i j a S i m o n o v i ć , KASNEJE D r a g o m i l a Š e š k o , SVETLOBE V TEMO! M i r o s l a v T i č a r , POPOTNIK V i t o m i l Z u p a n , MENUET ZA KITARO španska avtorica
Á n g e l e s C a s o , PROTI VETRU špansko-argentinski avtor
A n d r é s N e u m a n , SAMOGOVORI turška avtorica
O y a B a y d a r , IZGUBLJENA BESEDA Predstavljene založbe
cankarjeva založba
GOLOBI VZLETIJO, Melinda Nadj Abonji SAMOGOVORI, Andrés Neuman USEDLINE, Tone Peršak POD SREČNO ZVEZDO, Sebastijan Pregelj V TVOJI PUŠČAVI, Miguel Sousa Tavares didakta
PETI OTROK, Doris Lessing eno
ČAS ZA MODROST, Manca Košir knjižnica šentjur
GUZEJ, Ana Wambrechtsamer kulturno društo stane kerin
POPOTNIK, Miroslav Tičar litera GOSPODINJSKA POMOČNICA, Jens Petersen mladinska knjiga
NOVOROJEN, Margaret Mazzantini SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ, Patrick Ness RIVERS OF BABYLON, Peter Pišt'anek KASNEJE, Ifigenija Simonović MENUET ZA KITARO, Vitomil Zupan modrijan
ČERNOBILSKA MOLITEV, Svetlana Aleksijevič LETO MINE, DAN NIKOLI, Žarko Laušević PIKNIK PRI HANGING ROCKU, Joan Lindsay PROSIM, PAZI NA MAMO, Kyong‐Suk Sin mohorjeva družba
KO NI CVETELA AJDA, Rudi Mlinar samozaložba
SVETLOBE V TEMO!, Dragomila Šeško ČARODEJKA, Vesna Kravcar sanje HIŠA OB MOŠEJI, Kader Abdolah IZGUBLJENA BESEDA, Oya Baydar DESETERONOČJE, Helena Cestnik AMERIŠKI BOGOVI, Neil Gaiman VILA AMALIA, Pascal Quignard sodobnost international
TIPKOPIS O DRUGEM NASTANKU, Manuel de Pedrolo študentska založba
V PETEK SO SPOROČILI, DA BO …, Nejc Gazvoda NOČ V EVROPI, Polona Glavan TROJKE, Milan Kleč SLIKAR IN DEKLE, Margriet de Moor škd nika
PRIHODI, ODHODI, Esad Babačić učila PROTI VETRU, Ángeles Caso zala STALINOVI OTROCI, Owen Matthews V letih 2009-2013 smo brali:
RAZPAD, Chinua Achebe PESMI DIVJIH PTIC, Enes Karić POLOVICA RUMENEGA SONCA, C. N. Adichie MALA ANGLIJA, Ioána Karistiáni V VISOKI TRAVI, Gabriela Babnik IZMERA SVETA, Daniel Kehlman KNJIGA O BAMBUSU, Vladislav Bajac KLATEŽI DHARME, Jack Kerouac KAMEN V MELIŠČU, Maria Barbal PLES V KROGU, Olga Kharitidi SKRITO SPOROČILO, Sebastian Barry BOJEVNICA, Maxine Hong Kingston ALAMUT, Vladimir Bartol IQBALL HOTEL, Boris Kolar VSI SO ZAPOSLENI, Christian Bobin DRUGAČNA RAZMERJA, Manca Košir ZA VEDNO ŽIVA, Christian Bobin KOSEC KOSO BRUSI, Lado Kralj IME MI JE RIGOBERTA MENCHÚ, Elisabeth Burgos DA ME JE STRAH?, Maruša Krese BARON NA DREVESU, Italo Calvino TRILOGIJA, Agota Kristof PLETILJINA PESEM, Helena Cestnik NEDOTAKLJIVI, Feri Lainšček V PRIČAKOVANJU BARBAROV, J. M. Coetzee JADRNICA, Feri Lainšček O ZNOSNOSTI, Aleš Čar HRAPEŠKO, Ermis Lafazanovski DŽEHENEM, Dušan Čater HOTEL BORG, Nicola Lecca KOT DAR, Primož Čučnik VLADIMIR RUBAJEV, Serge Lentz ZMAGOSLAVJE PODGAN, Milan Dekleva GOSPOD B, Alan Lightman SANJE V VZHODNI SOBI, Andrej Detela TANIOSOVA PEČINA, Amin Maalouf RDEČA MESEČINA, Dušan Dim NAROBE CIRKUS, Milena Magnani JULIUS WINSOME, Gerard Donovan PRAVI ČUDEŽ, Najib Mahfuz POBLISKI, Jean Echenoz UMIŠLJENO ŽIVLJENJE, David Malouf FANFARE SAMA SVA NA SVETU – TI IN JAZ, Neža Maurer MOJSTROVKA, Emil Filipčič SAMOBEG, Silvo Mavsar DEKLE, KI BI RAJE BILO DRUGJE, Evald Flisar PALOMA NEGRA, Miha Mazzini NA ZLATI OBALI, Evald Flisar NA OBALI CHESIL, Ian McEvan SKOK V SMETANO, Peter Florjančič PORNOGRAF, John McGahern NA LOVU ZA MONSUNOM, Alexander Frater POT NA ORIENT, Ervin Hladnik Milharčič DOLGI POHODI, Ervin Fritz NIHČE VEČ NE PIŠE PISEM, Vinko Moderndorfer STARI KRALJ V IZGNANSTVU, Arno Geiger MILOST, Toni Morrison SAMOTNOST PRAŠTEVIL, Paolo Giordano KAFKA NA OBALI, Haruki Murakami PROTI SEVERNEMU VETRU, Daniel Glattauer TRI SKODELICE ČAJA, Greg Mortenson & Oliver Relin NARAVNI ROMAN, Georgi Gospodinov KOPRNENJE, Soseki Natsume TIŠINA V OKTOBRU, Jens Christian Grondahl TRTE UMIRAJO STOJE, Bogdan Novak ANGELI VESOLJA, Einar Mar Gudmundsson PREŠITE BESEDE, Tea Oršanič ANGEL POZABE, Maja Haderlap SPREHAJALKA GOSPODOVEGA PSA, Carmen L. Oven KAR NAM JE USOJENO, Kari Hotakainen ZGODBA O LJUBEZNI IN TEMNINI, Amos Oz IGRANJE, Stanka Hrastelj MARGUERITE, Monika van Paemel INGRID ROSENFELD, Jurij Hudolin ZAKONI, Connie Palmen HVALNICA REŠNJEMU TELESU, Alojz Ihan ČRNA KNJIGA, Orhan Pamuk TO NOČ SEM JO VIDEL, Drago Jančar DOM DOM, Tone Partljič TA SLEPEČA ODSOTNOST SVETLOBE, T. Ben Jelloun OBLECI ME V POLJUB, Saša Pavček PLEŠE V SOMRAKU, Miljenko Jergović DREVO IN ZVEZDA, Tomaž Pengov VOLČJI TOTEM, Rong Jiang ŠOLSKE BRIDKOSTI, Daniel Pennac PALAČA SANJ, Ismail Kadare KONJE KRAST, Per Petterson ZARJAVELA OD VSAKDANJOSTI, Marija Kalčič MOŽ, KI JE JAHAL TIGRA, Sebastijan Pregelj POTOVANJA S HERODOTOM, Ryszard Kapuscinski ZGODBA O B‐JU, Daniel Quinn VZHODNI DIVAN, Dževad Karahasan PASJEGLAVEC, Morten Ramsland ČETVEROREČJE, Alojz Rebula VČASIH JE JANUAR SREDI POLETJA, Aleš Šteger IME TVOJE ZVEZDE JE BILHADI, Magda Reja ŠE EN KROG NA VRTILJAKU, Tiziano Terzani UMIRAJOČA ŽIVAL, Philip Roth NAPOL DOKONČANA NEBESA, Tomas Tranströmer IZBRANE ROZINE V AKCIJI, Andrej Rozman Roza JAGA BABA JE ZNESLA JAJCE, Dubravka Ugrešič LJUBEZEN, Marjan Rožanc SAHIB, Nenad Veličković ABESINEC, Jean Christophe Rufin KAKO SE ZALJUBIŠ, Maja Vidmar KLOVN ŠALIMAR, Salman Rushdie ANGELI VSAKDANJEGA DNE, Michal Viewegh KAJN, José Saramago LJUBEZEN V ZRAKU, Jani Virk GOLI KRUH, Muhammad Shukri JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA, Goran Vojnović KONCI IN KRAJI, Ifigenija Simonović VSAKA LJUBEZEN JE PESEM LJUBEZEN IN IZGNANSTVO, Isaac Bashevis Singer PRED OGRAJO, Andreja Zelinka PAČ MULCA, Pattie Smith TIHO ROMANJE K ZADNJI PESMI, Ciril Zlobec KOLIMSKE ZGODBE, Varlan Šalamov STRAH, Stefan Zweig BILJARD V DOBRAYU, Dušan Šarotar SVETA POROKA, Vlado Žabot UČNA URA KALIGRAFIJE, Mihail Šiškin NOSILKE PROJEKTA
Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica PROJEKT PRIPRAVILE
Renata Vidic Saša Zimšek Maja Frigelj OBLIKOVANJE
Alenka Žugič Jakovina Marec 2014