V čem smo Slovenci največji

Ljudje & ideje
skriti
zmagovalci
V čem smo
Slovenci največji
na svetu
Shutterstock
Pred vami je doslej največji seznam slovenskih tako imenovanih skritih zmagovalcev
– podjetij z vodilnimi tržnimi deleži v svojih nišah. Kaj delajo, kaj jih žene in zakaj so
uspešnejša od drugih?
32 MANAGER
48
O
OptaCore:
Svetovni mojstri
za optična
vlakna
mmVita Cajnko Javornik
d vseh krajev na svetu ravno Slovenija!« je pripomnil
Steve Forbes, ustanovitelj in glavni urednik revije
Forbes, ko je lani v intervjuju spodbudil ameriškega
profesorja podjetništva Daniela Isenberga, naj bralcem pove zgodbo Sandija Češka, ustanovitelja Studia Moderna.
Daniel Isenberg je namreč napisal knjigo Worthless, Impossible
and Stupid: How Contrarian Entrepreneurs Create and Capture
Extraordinary Value; ta govori o na videz neuporabnih idejah, ki so
prinesle neverjeten uspeh, in v njej opisuje tudi Češkov primer.
Studio Moderna, ki so mu nekaj mesecev pred tem posvetili
pozornost tudi v Financial Timesu, je tako eden najmanj skritih
slovenskih prvakov mednarodnih trgov, za katere se je v svetu po
zgledu nemškega svetovalca in profesorja poslovnih ved Hermanna
Simona uveljavil termin skriti zmagovalci (več o tem v okviru). Je
največji trgovec prek TV-prodaje v srednji in vzhodni Evropi, to pa
kombinira tudi z drugimi kanali, od spleta do fizičnih trgovin ter
hkrati uveljavlja lastne blagovne znamke, kar je, kot rad poudari,
edinstven model na svetu. A poleg Studia Moderne ima Slovenija
še vrsto drugih podjetij, ki so v svojih izdelčnih ali storitvenih nišah
vodilna na evropskem ali celo svetovnem trgu. Imena nekaterih
od njih komajda pozna celo slovenska javnost, če sploh, kaj šele
mednarodna. Kaj večini Slovencev in morda celo številnim od vas,
poslovnih bralcev, na primer povesta imeni Kovis ali Optacore? (O
obeh objavljamo zgodbi v tej številki.) In vendar evropska železniška podjetja od Kovisa kot rezervne dele kupijo skoraj polovico vseh
zavornih diskov za vlake, pri vlakovnih ležajnih ohišjih pa je med
približno enakovrednimi štirimi, ki si delijo trg pri prvi vgradnji.
Optacore pa je s svojo strojno opremo za izdelavo specialnih optičnih vlaken celo glavni na svetu. V tej številki smo nanizali 34 takih
prvakov, med njimi je tudi nekaj za naše razmere velikih in nam
dobro znanih podjetij, kot so Kolektor, Hidria, Letrika, Cimos.
Po Hermannu Simonu so skriti prvaki podjetja, ki imajo naj
večji tržni delež na svoji celini ali so med tremi največjimi na svetu v
svoji niši, pri tem pa njihovi prihodki ne presegajo treh milijard evrov
in so razmeroma neznani (v mednarodnem merilu). Zadnji dve merili izpolnjujejo tako rekoč vsa slovenska podjetja, pri prvem pa ne gre
tako zlahka. Čeprav so niše lahko zelo ozke. »Vedno lahko nišo opredelim tako, da bom edini na svetu,« je humorno pripomnil direktor
visokotehnološkega podjetja Cosylab Mark Pleško, ki se slave otepa,
podobno kot še nekaj drugih z našega seznama (nekateri sploh niso
hoteli odgovarjati in smo morali podatke izbrskati drugače). Pleškova
pripomba sicer drži, a drži tudi, da je edinstvenost pomemben element poslovnega uspeha – pod pogojem, seveda, da tvojo edinstveno
storitev ali izdelek drugi potrebujejo in da je takih dovolj.
»
Ljudje & ideje
52
Matjaž Delpost:
Alpinin tek na
emocionalni
pogon
Akrapovič
Največji evropski izdelovalec izpuhov za
motocikle višjega cenovnega razreda.
Največji na svetu za športne modele
motociklov.
Alpina
Vodilni evropski in eden vodilnih svetovnih
izdelovalcev obutve za smučarski tek.
25 %
tržnega deleža v Evropi in na svetu.
Atech
Tretji največji svetovni izdelovalec
krmilnikov za peči na pelete.
20 %
svetovnega tržnega deleža.
Celtra
Eden vodilnih svetovnih ponudnikov
tako imenovane platforme rich media za
mobilno oglaševanje.
40 %
tržnega deleža v ZDA.
manager 33
skriti zmagovalci
Cimos
Vodilni evropski izdelovalec nekaterih
elementov za turbopuhala motorjev ter
zavornih in pogonskih sistemov.
15–40 %
evropskega trga.
Cosylab
Vodilni na svetu pri sistemski integraciji
kontrolnih sistemov za raziskovalne
jedrske pospeševalnike.
50 %
svetovnega trga.
Danfoss Trata
Vodilni svetovni izdelovalec
elektromehanskih regulatorjev za
klimatizacijske naprave.
50 %
svetovnega trga.*
* Vir: Finance 2011
Domel
Vodilni na svetu z motorji za sesalnike
najvišjega razreda, vodilni v Evropi v
višjem in srednjem cenovnem razredu.
65 %
trga EU.
Eta Cerkno
Največji svetovni izdelovalec klasičnih
grelnih plošč za štedilnike.
90 %
svetovnega trga.
34 MANAGER
Ustvarjalci lastnih niš
Najboljši recept, da postaneš glavni v svoji tržni niši, je torej, da
jo sam ustvariš – najdeš rešitev, ki je še ni bilo, in z njo zadovoljiš
potrebe določenega segmenta kupcev; lahko so tudi take, ki se jih
prej niti še niso zares zavedali. Kaj je zares novo na tem svetu, je
sicer raztegljiv pojem. Apple, na primer, ni izumil pametnih telefonov, a je ta pojem z njegovimi iphoni dobil povsem novo vsebino. Primerjati Apple z našimi zmagovalci je seveda pretirano, ne
nazadnje je njegova 'niša' pojedla celoten trg mobilnih telefonov
in poleg tega zadovoljuje univerzalne potrebe ljudi. Na porabniško veliko ožjih področjih pa se je z globalno izvirnimi rešitvami
in storitvami med tržne zmagovalce vpisalo kar nekaj podjetij z
našega seznama. Pipistrel in Seaway sta zasnovala letala in jadrnice, kakršnih še ni bilo (na električni in hibridni pogon ter iz drugačnih materialov), če začnemo z najbolj poljudnima. Interblock
(do nedavnega Elektronček) je izdelal rulete in aparate za igralnice, kakršnih še ni bilo, in je po lastnih besedah pravkar tako zasut z
naročili kot še nikoli doslej. Potem sta tu visokotehnološki podjetji
Instrumentation Technologies in Cosylab. Kaj pravzaprav zares
delata, nam je navadnim smrtnikom komaj predstavljivo, oboje ima
nekaj opraviti z raziskovanjem ustroja sveta in vesolja, kar kljub
težki razumljivost buri domišljijo. Instrumentation Technologies
dela merilne naprave, ki se uporabljajo v pospeševalnikih osnovnih delcev. Cosylab se ukvarja s krmiljenjem jedrskih pospeševalnikov. Oba na svetu nimata veliko konkurentov, ki bi ponujali take
izdelke in storitve drugim, če ne štejemo znanstvenih inštitutov,
ki podobne stvari delajo sami za lastne potrebe. Nakelski LPKF je
pred nekaj leti naredil poseben laserski stroj za izdelavo prototipov
tiskanih vezij, ki je še vedno edinstven na svetu, in je prav to dobesedno torpediralo njegovo rast. Celtra, najmlajše podjetje v našem
izboru, je razvila novo programsko rešitev za mobilno oglaševanje,
ki omogoča samopostrežno ustvarjanje vsebinsko in oblikovno
bogatih oglasov. A tudi v na videz dolgočasnem industrijskem okolju najdemo rešitve, kakršnih na svetu še ni bilo. Iskra Mehanizmi
so pred nekaj leti naredili elemente radarskih tipal za vozila, ki
omogočajo avtomatično uravnavanje hitrosti in s tem vzdrževanje
primerne varnostne razdalje. To je bil takrat po navedbah njihovega direktorja Marjana Pogačnika v Financah povsem nov varnostni
element v avtomobilih. Naredili pa so ga po naročilu svojega kupca
Continentala.
Majhni deli, brez katerih ne bi bilo velikih stvari
To nas pripelje do druge vrste slovenskih skritih zmagovalcev:
izdelovalcev industrijskih delov, ki so vgrajeni v druge industrijske
izdelke ali celo dele industrijskih izdelkov. Zveni ne tako zelo ugledno (pogosto slišimo kritike, da je v Sloveniji premalo proizvajalcev končnih izdelkov in da je to problem), vendar so sestavni deli
nekaterih naših podjetij vgrajeni v večino določene vrste končnih
izdelkov, izdelanih v Evropi ali celo na svetu. V več kot polovici
evropskih avtomobilov se na primer vrtijo zobati obroči za vztrajnike motorjev, ki jih dela ljubenski KLS (tudi o njem objavljamo širši
članek). Kolektorjevi komutatorji (usmerniki) elektromotorjev
pokrivajo 50 odstotkov evropskih in 18 odstotkov svetovnih potreb
trga. Cimos, ki trenutno iz drugih razlogov preživlja težke čase, z
nekaterimi elementi oskrbuje kar 40 odstotkov evropske avtomobilske industrije. In če je vaš pralni ali pomivalni stroj izdelan v
Evropi, je vsaj 60 odstotkov verjetnosti, da je vanj vgrajen sistem
za merjenje in nadzor ravni vode, ki ga delajo v tolminskem ITW
RAZLAGA POJMA
Kdo so skriti globalni zmagovalci
Danes po vsem svetu uveljavljeni termin skriti zmagovalci si je na
začetku devetdesetih let izmislil nemški poslovni svetovalec in profesor poslovnih ved Hermann Simon, ki je v svoji karieri predaval na
več mednarodnih poslovnih šolah, med drugim na harvardski in na
Inseadu. Simon je v svoj takratni študiji o nemških podjetjih ugotovil,
da k rasti nemškega izvoza več kot industrijski velikani prispevajo
srednje velika in praviloma javnosti malo znana podjetja, ki pa so
v svojih nišah vodilna v Evropi, mnoga tudi med vodilnimi na svetu.
Prav številčnost takih podjetij je bila po njegovih ugotovitvah glavni
razlog, da je bila Nemčija pri izvozu uspešnejša od večine drugih
evropskih držav. Njihove niše so lahko zelo ozke, in to tudi pojasnjuje,
zakaj številna nikoli ne zrastejo v prave velikane. Večinoma njihovi
izdelki niso namenjeni široki porabi, pogosto gre za sestavne dele
drugih izdelkov, zaradi česar so podjetja tudi slabše prepoznavna. Simonova opredelitev skritega zmagovalca ne vsebuje merila
poslovne uspešnosti, a večina sodi med nadpovprečno uspešna podjetja s stabilnim poslovanjem, ki veliko vlagajo v razvoj, kar jim je tudi
omogočilo, da so si pridobili vodilni tržni položaj in ga tudi ohranjajo.
Metalflexu. Šempetrska Letrika, ki jo večina zaradi njenega nekdanjega imena (Iskra Avtoelektrika) dojema predvsem kot dobaviteljico avtomobilske industrije, v resnici vlada evropski kmetijski
mehanizaciji s tretjinskim deležem zaganjalnikov in alternatorjev
motorjev. Polovica vseh elektromehanskih regulatorjev klimatskih
naprav na svetu pride iz ljubljanske Danfoss Trate, 65 odstotkov
evropskih luksuznih sesalnikov poganjajo Domelovi elektromotorji, horjulski Metrel (tudi o njem imamo poseben članek) je prvak v
Evropi in med vodilnimi na svetu z nekaterimi izdelki na področju
elektroinštalacij.
Seveda ti velikanski tržni deleži niso podarjeni. Posebno za
avtomobilsko industrijo je znano, da končni proizvajalci presejejo
dobavitelje po strogih merilih in od njih pričakujejo tudi, da zanje
opravijo svoj del razvoja, podobno pa je še v nekaterih drugih industrijah. Če se je zaradi tega med dobavitelje teže uvrstiti, jih je sicer
verjetno tudi teže kar na hitro odsloviti; toda Izdelovalci končnih
izdelkov vendarle narekujejo pravila igre in kandidatov ne manjka, zato položaj dobavitelja ne omogoča lagodnega življenja, ampak
zahteva nenehen razvoj.
skriti zmagovalci
Eti Izlake
Vodilni v Evropi in med vodilnimi na svetu z
več vrstami hišnih in industrijskih varovalk
ter stikal in materiali.
20–65 %
evropskega trga.
Euro Plus
Med tremi vodilnimi svetovnimi ponudniki
profesionalne programske opreme za
označevanje s črtno kodo.
15 %
Vsaj
svetovnega trga.*
* Vir: Finance do leta 2010; novih podatkov podjetje ne daje.
Fotona
Vodilni svetovni izdelovalec medicinskih
laserjev določene tehnologije (LPSL) in
laserjev za ginekologijo, drugi na svetu pri
laserjih za zobozdravstvo.
33 %
svetovnega trga medicinskih LPSL-laserjev.
Hidria
Tretja največja svetovna izdelovalka
sistemov za hladen vžig dizelskih motorjev.*
20 %
svetovnega trga. **
Viri: *IEDC in CEEMAN 2011, **Finance 2012; PR-služba
podjetja kljub obljubam ni poslala podatkov.
Močni strojniki in elektroniki
Da Slovenci ne premoremo impresivnih končnih izvoznih izdelkov,
je morda tudi nekoliko napačen vtis. Končnih izdelkov za posameznike res ni tako veliko, na našem seznamu so to Hylini vodni sesalniki, Pipistrelova osebna letala, Seawayeve barke, Alpinini tekaški
čevlji in tudi Akrapovičevi izpuhi, ki jih lahko štejemo bolj za luksuzni dodatek za končnega porabnika kot za sestavni del. Med skritimi zmagovalci pa poleg teh najdemo proizvajalce končnih izdelkov,
ki so namenjeni podjetjem in ustanovam in jih ti potrebujejo pri
svojem delu, predvsem gre za stroje in naprave. Omenili smo že
nakelski LKPF, ki dela laserske stroje za razrez tiskanih vezij, tu so
še Fotona in Optotek s svetovno uveljavljenimi medicinskimi laser-
Hyla
Vodilni evropski in drugi največji svetovni
izdelovalec gospodinjskih sesalnikov
z vodnim filtrom in centrifugalnim
separatorjem.
30 %
evropskega trga.
manager 35
skriti zmagovalci
Instrumentation
Technologies
Vodilni svetovni ponudnik merilnih
naprav za uporabo v pospeševalnikih
osnovnih delcev.
Interblock
Vodilni svetovni izdelovalec
elektronskih naprav za namizne igre v
igralnicah.
METODOLOGIJA
Tri merila
Po uveljavljeni metodologiji Hermanna Simona je skriti zmagovalec podjetje, ki izpolnjuje tri merila:
1.
2.
3.
Biti mora med prvimi tremi na svetovnem trgu ali vodilno na svoji celini v svoji proizvodni ali storitveni niši.
Letna prodaja ne sme presegati
treh milijard evrov.
Podjetje mora biti razmeroma neznano v širši mednarodni javnosti.
20 %
svetovnega trga.
Iskra Mehanizmi
Vodilni evropski izdelovalec radarskih tipal
za nadzor hitrosti vozil.
ITW Metalflex
Vodilni evropski proizvajalec izdelkov za
meritev in nadzor ravni vode v napravah
bele tehnike.
60 %
evropskega trga.*
* Vir: Finance 2014
KLS Ljubno
Vodilni evropski izdelovalec zobatih
obročev za vztrajnike avtomobilskih
motorjev.
55–60 %
evropskega trga.
36 MANAGER
skimi napravami, Optacore s stroji za proizvodnjo optičnih vlaken,
Tajfun z gozdarskimi stroji in Instrumentation Technologies z
merilnimi napravami za pospeševalnike.
Prevladuje visoka tehnologija
Visoke tehnologije z elektroniki in strojniki ni konec, med zmagovalci globalnih niš imamo še dva ponudnika softverskih IT-storitev,
Šenčurski Euro Plus že dve desetletji daleč od oči javnosti snuje
programske rešitve za proivajalce naprav za označevanje izdelkov s
črtnimi kodami po vsem svetu in je v tem vsaj tretji na svetu; tako je
vsaj bilo, ko so še bili pripravljeni dajati take podatke, v zadnjih letih
pa so še zrasli, lani so tudi prevzeli distributerja v Ameriki. Celtro
smo že omenili, njena matična družba je sicer v Ameriki, a je nastala
v Sloveniji in ima tu tudi močan razvojni oddelek. Med visokotehnološka podjetja štejemo tudi Atech, njegov zvezdniški izdelek so zdaj
krmilniki peči na pelete. Na sezamu skritih zmagovalcev, ki ga je leta
2011 naredila ekonomistka Melita Rant za IEDC – Poslovno šolo Bled
in je objavljen tudi v knjigi Hidden Champions in CEE and Turkey, ki
je letos izšla pri založbi Springer, je tudi biotehnološko podjetje Bia
Separations; to je razvilo v svetovnem merilu za zdaj edinstven postopek filtiriranja bioloških zdravil, ki naj bi izpodrinil sedanje postopke,
in njegov soustanovitelj in direktor Aleš Štrancar si z njim obeta velikansko rast v prihodnjih desetih letih in v prihodnje. Ker pa nam je
Štrancar sporočil, da bodo prvi tovrstni projekti uresničeni šele konec
tega leta ali v prihodnjem letu, ga na naš seznam še nismo uvrstili.
Izdvajanje visokih tehnologij, med katere smo vajeni šteti predvsem informacijsko tehnologijo, biotehnologijo in morda še elektroniko, je sicer lahko krivično do drugih. Prav med globalnimi
tržnimi zmagovalci namreč vidimo, da tudi druga podjetja praviloma ne morejo zmagati brez vključevanja najsodobnejših tehnologij
bodisi v sam izdelek bodisi v proizvodni proces. KLS Ljubno se ob
200 zaposlenih pohvali z več kot 80 roboti v proizvodnji, močno
robotiziran je tudi ITW Metalflex, robotizacijo svoje proizvodnje
registratorjev za mape v letnem poročilu izpostavlja tudi Niko iz
Železnikov, proizvodna hala brežiškega Kovisa je polna dragih računalniško krmiljenih CNC-strojev – in tako naprej.
KAMEN NA KAMEN
Kako je rasel seznam
V Sloveniji smo prvi širši nabor 16 skritih zmagovalcev podjetij
objavili prav v reviji Manager, leta 2010 jih je zbral Robert Mulej,
ki jih je najprej nameraval objaviti v svoji pozneje ugasli reviji
Slovenian Business Report. Le nekaj mesecev pozneje je nekoliko drugačen nabor 15 takih podjetij naredila ekonomistka Melita
Rant za IEDC, ki v okviru organizacije CEEMAN odtlej soorganizira
vsakoletne konference o skritih zmagovalcih v srednji in vzhodni
Evropi, zadnja je bila maja. Ta pregled je izšel tudi v knjigi Hidden
Champions in CEE and Turkey, ki sta jo uredila Peter McKiernan in
Danica Purg in je letos izšla pri založbi Springer. V pregled so zajeli
tudi nekatera obetavna mlajša podjetja, ki so bila pravzaprav šele
kandidati za skrite zmagovalce. Na našem seznamu, čeprav širšem, nekaterih od njih zato ni, zaradi spremenjenih razmer pa smo
izpustili tudi dve z našega lastnega seznama leta 2010.
Zmagovalci z izdelki, ki jih drugi opuščajo
Protiutež nišnim tržnim voditeljem, ki jih poganja razvoj vedno
novega in novega, so na našem seznamu podjetja, ki na trgih zmagujejo z desetletja starimi vrstami izdelkov, ki jih druga podjetja
po svetu opuščajo. Tudi to je lahko tržna priložnost, če jih trg
kljub upadanju povpraševanja še vedno potrebuje, kar dokazujejo Eta Cerkno, ljubljanski Magneti, deloma Eti Izlake in Niko
iz Železnikov. Eta Cerkno kot ena zadnjih na svetu dela klasične
železne plošče za štedilnike. Podjetje Magneti pokriva največji
delež trga z magneti iz zmesi aluminija, niklja in kobalta, ki so se
uveljavili v tridesetih letih preteklega stoletja in so jih pozneje
izpodrivale nove zlitine z drugačnimi lastnostmi, nekatere tudi
iz cenejših materialov. Račun Magnetov je pač v tem, da imajo
tako imenovani alnico magneti nekatere posebne lastnosti, zaradi
katerih ponekod ostajajo nujno potrebni. Niko blesti z donosnostjo proizvodnje registratorjev za mape, ki se zdijo v digitalni dobi
nekoliko zastarela stvar, a danes pravzaprav veljajo za luksuzne
pisarniške izdelke. Eti med drugim pokriva 40 odstotkov evropskega trga s klasičnimi keramičnimi varovalkami, tistimi, ki pregorijo.
Res pa je, da je zmagovanje s klasičnimi izdelki samo del zgodbe
teh podjetij. Če dajo kaj na svojo prihodnost, se vzporedno uveljavljajo tudi s sodobnejšimi izdelki, lahko tudi zelo naprednimi, ali
celo iščejo čisto nova področja. Kot zanimivost, o Niku smo na primer prebrali, da namerava prodreti v avtomobilsko industrijo in
postati celo razvojni dobavitelj. Magneti, ki so bili do krize z veliko
večino proizvodnje vezani na avtomobilsko industrijo, uvajajo še
izdelke za proizvajalce vlakov, za letalsko industrijo in zdravstvo.
Zgolj stari izdelki ne omogočajo dolgoročne prihodnosti. Nekaj o
tem povedo tudi podatki o prihodkih teh podjetij v zadnjih letih.
Medtem ko je večina skritih zmagovalcev v zadnjih šestih letih zrasla, se je prodaja Ete Cerkno skrčila za tretjino. Nika pa za desetino.
A je treba tudi dodati, da obe podjetji vesta, zakaj to delata, saj se je
njuna dobičkonosnost v tem obdobju povečala. Morda ni naključje,
da imata obe jasno lastništvo, obe sta tudi del mednarodnih koncernov.
skriti zmagovalci
Kolektor
Največji svetovni izdelovalec komutatorjev
(usmernikov) za elektromotorje, prvi do
drugi evropski proizvajalec plastomagnetov
za elektromotorje.
50 % evropskega in 18 %
svetovnega trga komutatorjev.
Kovis
Eden od treh/štirih največjih evropskih
izdelovalcev zavornih diskov/ležajnih ohišij
za vlake, vodilni za drugo vgradnjo.
50 %
evropskega trga zavornih diskov za drugo
vgradnjo.
Letrika
Največji evropski in tretji največji svetovni
izdelovalec zaganjalnikov in alternatorjev
motorjev kmetijskih strojev.
35 %
evropskega trga.
LPKF
Eden največjih svetovnih izdelovalcev
laserske opreme za hitro izdelavo prototipov
in majhnih serij elektronskih vezij.
Prvi in za zdaj edini svetovni proizvajalec
protolaserjev (sistem za neposredno
strukturiranje tiskanih vezij visoke gostote in
radiofrekvenčnih vezij).
Magneti
Največji svetovni izdelovalec magnetov
AlNiCo (aluminij, nikelj kobalt).
35 %
svetovnega trga.
manager 37
skriti zmagovalci
Metrel
Vodilni evropski izdelovalec testerjev
varnosti nizkonapetostnih električnih
instalacij, med tremi na svetu še z
dvema vrstama izdelkov.
15–20 %
evropskega trga.
Niko
Največji svetovni izdelovalcev
registratorjev za mape.
22 %
svetovnega trga.
Kako uspešni so?
Uveljavljena definicija skritih tržnih zmagovalcev ne vključuje
merila uspešnosti – mednje se torej lahko uvrstijo tudi izgubarji.
Praviloma pa sodijo med poslovno nadpovprečno uspešna podjetja. Večina podjetij na našem seznamu ne le da posluje z dobičkom,
ampak so se izkazala tudi kot izredno odporna v letih po izbruhu
krize. Celotna industrija lani še vedno ni ujela predkriznih prihodkov. Med 28 podjetji, ki so že objavila podatke in so bili ti tudi
primerljivi s tistimi izpred šestih let, pa je tretjina od leta 2008 do
lani povečala prodajo za več kot 30 odstotkov, nekateri (Cosylab,
Pipistrel, LPKF, Sibo G) so jo celo več kot podvojili. Deset najbolj
rastočih objavljamo v tabeli.
Po dosedanjih podatkih sta lani le dva med skritimi zmagovalci, Alpina in Cimos, poslovala z izgubo. Oba življenjsko ogroža
prezadolženost, pri obeh je ta povezana s privatizacijo oziroma
poskusom privatizacije. Njun položaj in perspektive analiziramo
v posebnem članku, vključno s poslovno še uspešno Hidrio (tako je
vsaj po predlanskih podatkih, lanskih namreč še ni), katere dolgovi pa tudi že presegajo mejo, ki v prihodnosti še zagotavlja zdravo
poslovanje.
Kaj jih poganja?
Optacore
Vodilni svetovni izdelovalec strojne opreme
za izdelavo specialnih optičnih vlaken.
30–40 %
svetovnega trga.
Optotek
Vodilni evropski izdelovalec laserjev
za zdravljenje očesnih bolezni in vodil
laserskega žarka (artikulirane roke) za
medicinske in industrijske namene ter med
vodilnimi na svetu.
25–100 %
evropskega trga.
Pipistrel
Vodilni svetovni izdelovalec ultralahkih
motorno-jadralnih letal.
38 MANAGER
Začnimo z entuziasti. Če človek uživa v tistem, s čimer se ukvarja, ne
more biti slabo. Iz hobija in osebne zagnanosti sta zrasla izdelovalec ultralahkih letal Pipistrel in izdelovalec plovil Seaway, katerega
glavna dejavnost je v resnici razvijanje in oblikovanje bark za druge
proizvajalce – tudi pri tem so po besedah soustanovitelja podjetja
Japca Jakopina največji ponudnik na svetovnem trgu. Po čustveni
zagnanosti so jim podobni podjetniki z inovacijsko žilico. Tak je, kot
se vidi iz naše zgodbe, ustanovitelj Kovisa Anton Pangrčič, kovinostrugar, ki mu žilica ni dala miru, da ne bi po svoje zasnoval izdelkov, in se je zgodilo, da so bili boljši od drugih. V to kategorijo sodita
tudi ustanovitelja Hyle Dorotej Erjavec in Janez Pogačar, ki sta pred
nekaj več kot 20 leti sama sebi hotela dokazati, da zmoreta narediti
boljši in cenejši vodni sesalnik od prestižnega ameriškega, ki se je
prodajal za še bolj prestižno ceno. Duh entuziazma, se zdi, vodi tudi
žirovsko Alpino, čeprav je zamenjala že nekaj direktorjev in lastnikov. V pogovoru s sedanjim direktorjem Matjažem Delopstom, ki
ga tudi objavljamo v posebnem članku, smo dobili vtis, da je želja
in užitek narediti nekaj novega in najboljšega, nekako vgrajena v
kulturo podjetja. Hkrati da sicer Alpina tudi misliti, da samo entuziazem, tudi če vodi k vodilnemu tržnemu položaju, pač ni vedno
dovolj za uspešnost podjetja, saj to ni pokalo od donosnosti tudi
v časih, ko ga še niso začeli potapljati dolgovi, ki so mu ga naprtili
lastniki ob nakupu podjetja.
DEJAVNIKI USPEHA
Kaj naredi tržnega voditelja
• velika vlaganja v razvoj
• inovativnost
• odločenost biti najboljši na trgu
• fleksibilnost, prilagajanje potrebam kupcev
• specializacija
• obvladovanje stroškov
skriti zmagovalci
odporni na krizo
Seaway
10 prvakov rasti
Rast prihodkov 2013/2008
Cosylab
+172 %
Pipistrel
+147 %
LPKF
+124 %
Sibo G
+116 %
Iskra Mehanizmi
+79 %
KLS Ljubno
+78 %
Akrapovič
+75 %
Danfoss Trata
+61 %
Tajfun
+60 %
Smarteh
+41 %
Opomba: v primerjavi niso zajeta nekatera podjetja, ki še niso
objavila podatkov.
Potem so tu sistematiki. Tak je gotovo Bogomir Strašek, iz katerega zgodbe v tej številki boste lahko jasno razbrali poslovno razmišljanje, ki ga je vodilo, da se je v podjetju, ki je delalo vse mogoče, na
začetku devetdesetih let odločil za ozko specializacijo. Sistematično
gradi svoj Studio Moderna tudi Sandi Češko, ki je sicer nekje vmes:
prepoznamo ga lahko tudi kot navdušenca, ki je za Manager nekoč
dejal, da uživa v igranju s številkami enako, kot nekateri uživajo v
računalniških igricah, in ki ga je na začetku članka omenjeni ameriški profesor uvrstil v svojo knjigo o podjetnikih z norimi idejami.
Med sistematične lahko uvrstimo tudi Tajfun, katerega direktor
Iztok Špan (ki je v podjetju že druga generacija) pravi, da bodo prav
gotovo evropski zmagovalci še s kakšnim novim izdelkom, saj da je
to »njihova strategija«.
Na vprašanje, kaj je temeljnega pomena za doseganje in ohranjanje vodilih tržnih deležev, so odgovorili tako rekoč v en glas:
vlaganja v razvoj, inovativnost. Nekatere smo vprašali, koliko
namenjajo za razvoj, te številke skorajda nikjer niso bile pod petimi odstotki prihodkov, segale pa so tja do 15 odstotkov. Pogosto
so poudarili tudi pomen razumevanja potreb kupcev in sodelovanja z njimi. Nekateri so poudarili tudi pomen prodajnih kanalov.
Predsednik uprave Fotone Matjaž Lukač je izpostavil neposredno
prodajo kupcem, Hyla pa svoj prodajni sistem neposredno kupcem prek mreže prodajalcev. In seveda je pomembna stroškovna
učinkovitost.
Pri navajanju nevarnosti za prihodnost so bili bolj skopi z besedami, številni so ta odgovor kar izpustili ali pa so odgovarjali v slogu
»nevarno bi bilo, če ne bi delali, kar je ključno za uspeh«. Morda to
pomeni, da zmagovalci bolj razmišljajo o tem, kaj lahko storijo, kot
pa o tem, kaj jih pri tem lahko ovira? Seveda zgolj ugibamo. Redki, ki
so na to vprašanje sploh odgovorili, pa so navedli predvsem neugodno poslovno okolje v Sloveniji, slab ugled države, nedelujoč bančni
sistem in pomanjkanje kapitala.
Vodilni na svetu v navtičnem razvoju
za druge ter proizvodnji jadrnic iz
ogljikovih vlaken in hibridnih plovil.
10, 20 in 60 %
svetovnega trga.
Sibo G
Eden vodilnih svetovnih izdelovalcev
plastičnih zamaškov izdelkov za osebno
nego.
14,5 %
svetovnega trga.
Smarteh
Vodilni izdelovalec krmilnikov kabinskih
klimatizacijskih sistemov na potniških
križarkah.
70 %
svetovnega trga.*
* Vir: mediji; podjetje ni želelo dati podatkov.
Studio Moderna
Vodilni trgovec v srednji in vzhodni
Evropi prek TV-prodaje (skupaj z
drugimi kanali).
Tajfun
Vodilni svetovni izdelovalec gozdarskih
vitlov in rezalno-cepilnih strojev.
30 %
evropskega trga.
manager 39