Odkrivanje priložnosti na skritem trgu dela Trg dela je kompleksna, nenehno spreminjajoča se struktura, znotraj katere se srečujejo iskalci zaposlitve z različnimi znanji in izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za zapolnitev prostih delovnih mest. dobro besedo oseba, ki ji deloTrg dela pa ima svoje posebnosti in značilnosti, katerih se moramo kot iskalci zaposlitve zavedati, saj lahko bistveno vplivajo na dostopnost delovnih mest, ki nas zanimajo. Trg dela sestavljajo javno objavljena prosta delovna mesta (odprti trg dela), ki so dostopna na internetu, v časopisih, na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje ter prek agencij za zaposlovanje, in prosta delovna mesta, ki niso objavljena to imenujemo skriti trg dela. Učinkovito mreženje Tudi če trenutno ni objavljenih prostih delovnih mest, to še ne pomeni, da ne obstajajo; skriti trg dela je nenehno aktiven. V resnici se le okrog 20 odstotkov delovnih mest zapolni z javnim oglaševanjem in kar 80 odstotkov prek skritega trga dela. Javno oglaševanje delovnih mest pomeni za podjetje strošek, poleg tega pa je tudi zamudno in stresno opravilo z negotovim izidom, saj delodajalec dejansko nikoli ne ve, če bo oglaševanje obrodilo pričakovane sadove in pripeljalo do najbolj optimalnega kandidata. Tako bodo najprej uporabili "notranje rezerve" v podjetju, osebna priporočila ali pa osebe, ki so v pravem trenutku vzpostavile kontakt s podjetjem in izrazile interes za zaposlitev. Zato je zelo pomembno, da se v procesu iskanja zaposlitve naučimo, kako vstopiti na skriti trg dela. Eden izmed najučinkovitejših načinov vstopa na skriti trg dela je mreženje. Mreženje vam pomaga stopiti v stik s potencialnimi delodajalci preko vaše družine, sorodnikov, prijateljev ter drugih ljudi, ki so pomemben vir informacij o prostih delih in vam lahko zelo koristijo. Če bo za nas zastavila dajalec zaupa, se bo le-ta na osnovi priporočila bistveno lažje odločil, da se sreča z nami. Dobro je, da svoja poznanstva na področju, na katerem bi radi delali, razširimo še pred samim iskanjem zaposlitve. Dobra priložnost za to je študijska praksa ali pa navezovanje stikov s podjetji za potrebe seminarskih nalog, prav tako nam lahko koristijo tudi članstva v raz- nih društvih in organizacijah, ki združujejo posameznike s podobnimi interesi. Neposredni stiki Druga možnost za vstop na skriti trg dela je neposredno navezovanje stikov s potencialnimi delodajalci. To je lahko v obliki pošiljanja ponudb za delo ali pa lahko delodajalca zaprosimo za informativni razgovor. Ponudba se od prijave razlikuje po tem, da jo pošljemo podjetju, kadar ni razpisov za prosta delovna mesta in kadar imamo jasno postavljene cilje oziroma dobro vemo, kakšno delo bi radi opravljali. Pomembno je, da imamo pripravljeno bazo delodajalcev, za katere bi želeli delati. Preden se lotimo pisanja prijave, moramo najprej dobro premisliti, katera znanja, veščine in izkušnje lahko ponudimo delodajalcu in kateri so tisti argumenti, s katerimi bomo delodajalca prepričali, da bi nas zaposlil. Prednosti ponudbe so, da pride delodajalcu v roke kot edina ter da obstaja možnost, da jo delodajalec prejme ravno v času, ko se pojavi potreba po novem kadru. S ponudbami ohranjamo aktivnost pri iskanju zaposlitve tudi v času, ko ni objavljenih drugih aktualnih prostih delovnih mest. Pomanjkljivosti pa so majhen odziv delodajalcev in dejstvo, da po- gosto preteče veliko časa, preden delodajalec odgovori. Poslano ponudbo lahko nadgradimo tudi s telefonskim klicem. Za informativni razgovor pa je značilno, da iščemo informacije o poklicu in ne o zaposlitvi. Prvi stik običajno vzpostavimo preko telefona, ko se poskusimo dogovoriti za osebni pogovor. Na informativni razgovor se je potrebno dobro pripraviti, torej pridobiti čim več informacij o poklicu, raziskati konkretno organizacijo, kjer oseba, katero smo zaprosili za informativni razgovor, dela, ter pripraviti seznam vprašanj, ki jih želimo postaviti. Pridobimo si zaupanje Pomembno je, da si pridobimo zaupanje delodajalca, saj bo le-ta privolil v informativni razgovor le v primeru, če vam bo verjel, da ga ne boste prosili za službo. Če se izkaže, da obstaja možnost zaposlitve, jo izkoristite (ponudite, da boste poslali svoj življenjepis), vendar ne bodite agresivni ali vsiljivi. Pri informativnem razgovoru je uspešnost okrog 10 odstotkov. Vpogled na skriti trg dela lahko dobimo še z udeležbo na zaposlitvenih sejmih, ki predstavljajo odlično priložnost za mreženje, navezovanje stikov s potencialnimi delodajalci in pridobivanje koristnih informacij. Obstajajo tudi drugi viri, kot so časopisi, strokovne revije, internet, agencije za zaposlovanje ter Centri za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS). Trg dela je poln priložnosti, ki morda niso vidne na prvi pogled. Zato je raziskovanje skritega trga dela pravi način za odkrivanje novih zaposlitvenih možnosti. TJAŠA SNOJ, Adecco, vodja projektov Pomembno je, da se v procesu iskanja zaposlitve naučimo, kako vstopiti na skriti trg dela.