Feb. 2014 Lidija
Mimo takšnih pogledov ne morem. Ustavijo mi korak in dih.
Kot skuštrane starke so.
Oblečene v čipko.
Pogled na nebo je pisan, nekje z modrino,
drugje, le sivi odtenki, na razgibanem platnu neba.
Barve zimske gore... in svet nenadoma ni več le „škatlast“.
Pleše ali straši?
Pobočje je prazno, skoraj vsi obiskovalci so se skrili pred vetrom.
Drevesa pod belo obleko.,
Le vrh stolpa je imel obisk..
Ob takšnih prizorih pa... psssttt...
Tudi njega je pogled na dolino upognil.
Velika sestra... Peca.
Vsake toliko je zapihalo.
Jemalo je sapo. Včasih zaradi vetra..
...spet drugič, zaradi motivov.
Korak se počasi, ampak ..res počasi usmerja proti dolini, zadržujejo ga lepote.
Kamor se ozrem je milina. Na tej strani sneg z modrim nebom,.. In le nekaj stopinj v njem.
Na drugo stran spet milina, a drugačna. Veter in sneg v odtenkih sivin.
Dva svetova?? trije ali več, ali le eden, tako pisan in lep.
Do naslednjič...