1. No category

časopis
skupine HSE
december
2013
71
Počitniške kapacitete
Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2
ležišči); Barbariga (apartma, 2+2
ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča);
Novalja – Gajac (dva apartmaja, en
2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)
Gore: Kope – Partizanka
(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en
3+2 ležišči); Kope – Brusnica
(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en
apartma, 2+2 ležišči)
Toplice: Moravci (en apartma, 2+2
ležišči)
Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.
Dodatne informacije in prijave:
Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,
e-pošta: [email protected]
SOŠKE ELEKTRARNE
NOVA GORICA
Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči);
Log pod Mangartom (dva apartmaja
s 4-5 ležišči); Možnica (dva
apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske
Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči);
Lokve nad Novo Gorico (en apartma
s 4 ležišči)
Dodatne informacije in prijave:
Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41,
e-pošta: [email protected]
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
Morje: Nerezine (tri hišice)
Gore: Kope (ena garsonjera za 4
osebe), Bohinj (en apartma za 4
osebe v hotelu Bohinj)
Dodatne informacije in prijave:
Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,
e-pošta:[email protected]
PREMOGOVNIK VELENJE
Morje: Fiesa – hotel Barbara
Dodatne informacije in prijave
za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00,
e-pošta:hotel.barbara [email protected]
Gore: Golte (hotel in apartmaji)
Dodatne informacije in prijave
za Golte: tel. 03 839 11 04,
e-pošta:[email protected]
2
› Uvodnik
3
› Zgodilo se je:
Novice iz naših družb
4
› Predstavljamo:
Kako obvladati stres
na delovnem mestu?
16
› Predstavljamo:
Bonton18
Naj bo pr4v dobro!
Pregovorno nesrečna trinajstica se končuje. O tem, ali je njen konec srečen ali
nesrečen, presodite sami. Zagotovo pa drži, da je za skupino HSE zelo nemiren.
ENERGIJA
je časopis skupine HSE
Izdajatelj:
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
Leto 2013 smo na pot pospremili s sloganom Trinajst razlogov za srečo. Iskali smo
jih celo leto, enega za drugim zlagali na kup, ki se je sem pa tja porušil in smo
morali iskanje, zlaganje in skrb za to, da bo kup ostal na mestu, ponoviti. Še danes
ni povsem stabilen; počutimo se kot bi izpod čela nenehno opazovali enega od še
živih vulkanov, ki tik pred vnovičnim izbruhom godrnja in opozarja nase. Nekaj
takega sem imela konec jeseni možnost doživeti na Siciliji, kjer se je ravno ob našem
prihodu prebudila Etna in grozeče pokazala, da je še vedno tam. In da vedno bo. Ob
vulkanu je takšen občutek na nek način veličasten; v resničnem življenju, ki ga vsaj
osem ur dnevno prebiješ v službi, pa takšni pretresi (in stresi in stresni testi, ki bi jih
lahko izvedli tudi v energetiki) niso prijetni.
Glavna in odgovorna urednica:
mag. Petja Rijavec, HSE
Skupina HSE ima več vulkanov, ki »aktivno mirujejo«, čeprav se ob zaključku
leta zdi, da je vsak od njih tik pred izbruhom. Gradnja nadomestnega bloka 6
TEŠ je znova v središču pozornosti. No, je sploh kdaj nehala biti? Kriminalistične
preiskave, sumi zlorab, grožnje s stavko in bombe na medijskih naslovnicah
projektu žal ne delajo najboljše usluge in če temu prištejemo vročo lavo v obliki
zaostrene likvidnostne situacije in odpora do sprememb, ne glede na njihovo
nujnost in koristnost, se znajdemo v slepi ulici. Iskanju izhoda iz nje bo namenjeno
leto 2014. Upam in želim si, da bi bili pri tem ne le aktivni, ampak predvsem
proaktivni, da bi skupina HSE končno bila več kot en sam projekt, več kot en človek
in več kot osebni interes. Želim si, da bi prišli do končnega uporabnika in mu
ponudili konkurenčne produkte in storitve, da bi nas prepoznali kot gospodarsko in
družbeno koristno organizacijo.
Fotografija na naslovnici:
Zvezde
foto: dr. David Grgič
Imamo Modrega Jana, ki so ga otroci vzeli za svojega. Imamo Modro generacijo,
ki se prebija med slovenske najstnike. Imejmo še Modrost, da dosežemo več in da
bomo imeli konec naslednjega leta vsaj petnajst razlogov za srečo.
Uredniški odbor:
mag. Petja Rijavec in Majna Šilih
(HSE), Petra Lesjak (HSE Invest),
mag. Viljem Pozeb (DEM), mag.
Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak
Jegrišnik (PV), Marko Jelen (TEŠ),
mag. Janez Žlak (TET), Bogdan
Barbič (HESS)
Oblikovanje, prelom in tisk:
HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,
Partizanska cesta 78,
3320 Velenje
Naklada:
1.800 izvodov
E-pošta za vprašanja,
predloge in pripombe:
[email protected]
E-Energija:
www.hse.si
Naj bo leto 2014 pr4v dobro!
Mag. Petja Rijavec
Glavna in odgovorna urednica Energije
3
› ZGODILO SE JE
Iz naših družb
Polni certifikat Družini prijazno podjetje
Revizorski svet Ekvilib Inštituta je 30. septembra poslal
obvestilo, da je obravnaval dokumentacijo HSE, d. o. o.,
in odločil, da se družbi podeli polni certifikat Družini
prijazno podjetje. Prav tako je revizorski svet podal pozitivno
mnenje oziroma potrdil plan implementacije novih ukrepov
za naslednje triletno obdobje. Pridobljeni certifikat je tudi
pohvala timu za usklajevanje poklicnega in družinskega
življenja za dosedanje delo in hkrati spodbuda za delo v
prihodnje. Vodja kabineta generalnega direktorja Janja Špiler
se je 12. decembra udeležila slovesne podelitve certifikatov.
Logotip polnega certifikata Družini prijazno podjetje
Planska konferenca
V hotelu MONS je 11. novembra potekala redna letna planska
konferenca skupine HSE, ki so se je udeležili direktorji vseh
družb in njihovi najožji sodelavci ter predstavniki sindikatov
in svetov delavcev. Po uvodni besedi generalnega direktorja
HSE Blaža Košoroka so direktorji družb predstavili nabore
ukrepov racionalizacije in optimizacije poslovanja, ki sta
posledici zaostrenih finančnih razmer v skupini, ter načrte za
prihodnje kratkoročno in srednjeročno obdobje.
V drugem delu je trženjski okvir poslovanja skupine HSE
predstavil izvršni direktor trženja dr. Tomaž Štokelj. Položaj
Udeleženci planske konference; foto: Majna Šilih
4
skupine HSE s poudarkom na prikazanih projekcijah
poslovanja je predstavil vodja Službe kontrolinga mag.
Janez Keržan, vodja Pravne pisarne Ana Zaljetelj pa je v
svoji predstavitvi opozorila na pravni vidik novih poslovnih
okoliščin skupine HSE.
Planska konferenca se je zaključila z okroglo mizo na temo
nadaljnjih korakov v smeri stroškovne učinkovitosti skupine
HSE, kjer so se udeleženci načeloma strinjali, da bodo
potrebni konkretni ukrepi, ki jih bodo v kratkem dorekli.
Uvodni nagovor Blaža Košoroka, generalnega direktorja HSE;
foto: Majna Šilih
Vladimir Šega, predsednik Sveta delavcev DEM; foto: Majna Šilih
Dobrodelna akcija
Družba in skupina HSE od svoje ustanovitve delujeta
družbeno odgovorno. Skozi leta sta z materialnimi in
finančnimi sredstvi pomagali marsikateri organizaciji,
društvu in številnim posameznikom. Ob zaključku vsakega
koledarskega leta, pod okriljem Modrega Jana, k ustvarjanju
povabijo tudi najmlajše, njihove risbice ali zgodbice pa
pretvorijo v denar, ki ga namenijo izbranim organizacijam,
da z njim pomagajo k lepšemu vsakdanu socialno najbolj
ogroženim otrokom.
Ob zaključku letošnjega leta so, pod okriljem
novoustanovljenega Centra za družbeno odgovornost
skupine HSE, denarna sredstva namenili zavetiščem za
živali z mislijo, da so tudi one del naših življenj, a marsikdaj
pozabljene in zanemarjene.
S fotografskim natečajem Živali, pri katerem se niso omejili
le na živali iz zavetišč in v katerem so sodelovali zaposleni
družbe HSE, ter z razstavljenimi fotografijami, ki so na ogled
v prostorih poslovne enote Ljubljana, želijo opozoriti na
primeren odnos človeka do živali in narave nasploh. Akciji se
pridružujejo tudi otroci, katerih fotografije živali so na ogled
na spletni strani www.modri-jan.si.
Pod sloganom Prav dober zalogaj bodo vse prejete fotografije
spremenili v denar in zavetiščem omogočili nakup hrane ter
jim nekoliko olajšali skrb za zapuščene živali.
dr. Tomaž Štokelj je predstavil trženjski okvir poslovanja;
foto: Majna Šilih
Slogan letošnje dobrodelne akcije
5
Vloga hidroenergije pri doseganju zavez
20/20/20
Letošnji HYDRO 2013 je potekal v Inomostu v Avstriji med
6. in 9. oktobrom. Na konferenci je bilo prisotnih več kot
1500 udeležencev iz 85 držav sveta, med njimi tudi sodelavci
družb skupine HSE. HSE Invest je že drugo leto zapored
aktivno sodeloval na konferenci z referatom »Rehabilitation
of cultural heritage in harmony with power generation – The
Sawmill Marolt« (Proizvodnja električne energije v sozvočju z
obnovo kulturne dediščine – Žaga Marolt) avtorjev Andreja
Rajha, HSE Invest, in mag. Ladislava Tomšiča, DEM. Referat
je obsegal prikaz inovativnih pristopov k večnamenski izrabi
obstoječe opuščene kulturne dediščine, možnosti sodelovanja
javnega in zasebnega sektorja, doseganje skupnih interesov
in ciljev ter aplikacijo le-teh na več kot 500.000 opuščenih in
neovrednotenih lokacijah širom Evrope. Po mnenju prisotnih
je referat naletel na dober odziv in je predstavljal podporo
aktualnim trendom in razmišljanjem, ki so že prisotni na
nivoju Evropske zveze.
Ključno vodilo tridnevne konference in sejma je bilo »The
versatile role of hydro«; slov. Vsestranska vloga hidroenergije.
Konferenca je obravnavala 26 tematskih sklopov; od okoljskih
in prostorskih izzivov, neizrabljenega potenciala in potreb,
strategij razvoja energetskih in okoljskih politik, tehničnih
inovacij in spoznanj, izvedbe, izgradnje, obratovanja,
vzdrževanja in nadgradnje, projektnega financiranja, prava
in pogodbene administracije pa vse do kulturne dediščine.
Udeleženci so prihajali iz vrst proizvajalcev in dobaviteljev
opreme, načrtovalcev, proizvajalcev in distributerjev
električne energije, konzultantov, okoljevarstvenikov,
bankirjev, ekonomistov, pravnikov, univerz, svetovnih
organizacij in interesnih združenj.
V svetu in Evropi se potrebe po energiji večajo. Po ocenah
Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Evropske komisije
bo za doseganje okoljskih ciljev in razvojnih potreb do
leta 2050 potrebno proizvodne, prenosne in shranjevalne
kapacitete glede na leto 2020 podvojiti. Potrebe po dodatnih
virih energije in izpolnjevanje okoljskih zavez zagotavljajo
svetlo in dolgoročno varno prihodnost vsem deležnikom
na trgu – kljub določenim anomalijam, ki smo jim trenutno
priča na trgu električne energije.
Tega se zaveda tudi Republika Slovenija, ki mora kot del
evropske povezave izpolniti svoj del zaveze. Pristopiti bo
treba k izvedbi projektov izgradnje HE, izgradnji malih HE,
izkoriščanju energije vetra in zemlje ter lesne biomase.
Na konferenci je bila izpostavljena pomembnost vloge
hidroenergije pri doseganju obče blaginje. Hidroelektrarne
predstavljajo ključni gradnik pri doseganju okoljskih zavez.
Poudarjena je bila njihova vloga in širši pomen v družbi; še
posebej njihova socio-ekonomska vloga. Pri ocenjevanju
ekonomske upravičenosti se tako upoštevajo širši ugodni
vplivi. Posebna pozornost je bila namenjena ponovnemu
ovrednotenju opuščenih projektov. Zagon gospodarske
6
Andrej Rajh (HSE Invest) in David Fleetwood (Historic Scotland) na
konferenci; foto: Arhiv HSE Invest
aktivnosti, okoljska sanacija, izgradnja spremljajoče in
nadomestne infrastrukture so samo nekateri od učinkov, ki jih
je potrebno ovrednotiti in vključiti med prihodke investicije.
Razpršeni viri OVE (mHE, biomasa, vetrnice) predstavljajo
priložnost za uravnotežen in enakomeren razvoj, obnovo in
revitalizacijo opuščene kulturne dediščine (npr. predstavljeni
projekt MHE žaga Marolt) in decentralizirane proizvodnje.
Proizvodnjo približujejo uporabniku; seznanjajo ga s
procesom umeščanja v prostor, gradnjo in obratovanjem.
Odpravljajo bojazni in premagujejo odpor. S prikazom
najboljših praks – večnamensko izrabo obstoječih objektov,
revitalizacijo obstoječih in nekonfliktnim umeščanjem v
prostor ter oživitvijo lokalnega gospodarstva izkazujejo
družbeno odgovornost.
Naštetih ukrepov, ciljev in strategij Evropa ne podpira samo
deklarativno, temveč jih spodbuja z vzvodi in s finančnimi
mehanizmi. Posebno vlogo imata Evropska razvojna in
Evropska investicijska banka, ki z ugodnimi in stabilnimi
viri dolgoročno financirata projekte. Ob ugodnih virih so
pomembni tudi podporni mehanizmi odkupa električne
energije in razpisi za spodbujanje – sofinanciranje inovativnih
raziskav in projektov.
Pogoji za uspešno financiranje s strani mednarodnih institucij
zahtevajo način poslovanja skladno z zahtevami OECD,
sklepanje pogodbenih razmerij po FIDIC-u, preglednost
poslovanja in vključenost udeležencev po »Hydropower
Sustainability Assessment Protocol« (orodje za prikaz ocene
presoje vplivov na okolje), učinkovit nadzor nad izvajanjem
ter tehnični kontroling vsebine in zasnove projektov. Posebna
teža je na snovanju, koncipiranju in zadovoljevanju potreb in
doseganju ciljev.
HSE Invest na osnovi predstavljenih usmeritev in strategij
vidi svojo priložnost za nadaljnji razvoj in aktivno vlogo pri
oblikovanju energetske slike v prihodnosti. Verjamejo, da se
bodo z znanjem in izkušnjami s področja vodenja projektov
in projektiranja objektov uspeli vključiti v okolje vzdržne,
trajnostno naravnane hidro projekte, razpršene širom
Slovenije in JV Evrope.
Sanacija odvodnega kanala HE Formin
V letu 2013 je potekala sanacija odvodnega kanala HE
Formin, ki je bil poškodovan v katastrofalnih poplavah 5. in 6.
novembra 2012.
Dela so potekala v naslednjih sklopih:
• odstranitev materiala iz kanala za ureditev pretočnosti na
območju 1. in 2. poškodbe,
• sanacija poškodovanih nasipov na območju 1. in 2.
poškodbe.
Dela predstavljajo tako imenovano prvo fazo sanacije
odvodnega kanala HE Formin in hkrati temelj oziroma
pogoj za drugo fazo njegove sanacije, ki bo zajemala izvedbo
diafragme in zaščito brežin.
Dela v okviru prve faze so se začela februarja letos in so trajala
do konca septembra. Odstraniti je bilo treba odvečni material
iz kanala in vzpostaviti pretočnost vode po odvodnem kanalu
ob obratovanju agregatov HE Formin. V marcu je bil material
odstranjen v tolikšni meri, da je bilo mogoče obratovati
z enim agregatom. V nadaljevanju del pri odstranjevanju
materiala in med sanacijo strojnice je bilo mogoče obratovati
z obema agregatoma. Dela, povezana z odstranjevanjem
nanošenega materiala iz kanala, ki so vplivala na obratovalni
režim elektrarne, so bila zaključena septembra. Oktobra sta
potekali še končna ureditev nasipov in zajed ter planiranje
transportnih poti, kar pa ni vplivalo na režim obratovanja.
Elektrarna trenutno obratuje pod pretokom do 450 m3/s. V
septembru je bil izveden preizkus povečanja pretoka do 400
m3/s in v oktobru preizkus do 450 m3/s. Brežine so povečanja
prenesle, saj ni prišlo do prevelikega sesedanja nasipa v
območju dviga vode zaradi povečanega pretoka. Pogoj za
obratovanje pod takšnim režimom sta zmeren dotok Pesnice
in nizek nivo Ormoškega bazena.
Potekajo tudi priprave oziroma uvedba v delo za izvedbo
tesnitve nasipa in zavarovanje notranjega dela brežine, pri
čemer bo lahko elektrarna obratovala s polno močjo (500
m3/s).
Leto 2013 bo zaključeno s preseženim
letnim načrtom proizvodnje električne
energije
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so 28. novembra presegle
načrtovano proizvodnjo električne energije za leto 2013, ki
znaša 2.580.000 MWh. Ob enajsti uri so namreč agregati
DEM proizvedli in v omrežje oddali 2.580.248 MWh
električne energije. S tem so v tekočem letu zagotovili kar 23,5
odstotka vse porabljene električne energije v Sloveniji.
Odvodni kanal HE Formin; foto: Arhiv DEM
7
Direktor družbe DEM mag. Viljem Pozeb je ob tej
priložnosti povedal: »Kljub lanskim katastrofalnim poplavam,
odpravljanju posledic na agregatih in odvodnem kanalu HE
Formin smo z dobrim delom zaposlenih in ugodno hidrologijo
dosegli in presegli načrtovano proizvodnjo. Ker nas do konca
leta loči še dober mesec, načrtujemo, da bomo proizvodnjo
električne energije presegli za 8 do 9 odstotkov in tako vnovič
nadaljevali z nadpovprečno letno proizvodnjo električne
energije. S tem ne samo izpolnjujemo, ampak tudi presegamo
vsa priporočila in zahteve matične družbe po doseženih
rezultatih in stroškovni učinkovitosti.«
Muzej v HE Fala gostil predstavitev novega
romana Ferija Lainščka
Najstarejša hidroelektrarna na reki Dravi, ki jo upravljajo
Dravske elektrarne Maribor (DEM), je 5. decembra gostila
priljubljenega slovenskega književnika Ferija Lainščka in
predstavitev njegovega najnovejšega romana z naslovom
Orkester za poljube. Predstavitev sodi v sklop dogodkov ob
Dravi, saj je ta reka osrednje prizorišče novega literarnega
dela, ki ga je Študentska založba natisnila v zbirki Zapisani v
Ptuj.
Na literarno-glasbenem večeru v Muzeju kulturne dediščine
na Hidroelektrarni Fala so ob pisatelju sodelovali še avtorica
spremne besede Ignacija J. Fridl, urednik knjige Mitja
Čander in povezovalka programa Carmen L. Oven. Za
glasbene vložke, med katerimi so bile tudi uglasbene pesmi
Ferija Lainščka, pa so poskrbeli pevka Ditka, instrumentalist
Gorazd Čepin in harmonikar Vid Ščavničar.
»Roman govori o krajih ob reki Dravi, s katerimi v DEM
sobivamo skozi celotno našo zgodovino. Kot romaneskni junaki
tudi mi ves čas iščemo ravnovesje med številnimi skupnimi
in osebnimi zgodbami, katerih dogajanje je tesno povezano
z življenjem ob reki. Pa še nekaj nas povezuje s Ferijem
Lainščkom. To je reka Mura, ki je navdihnila nekaj njegovih
vrhunskih literarnih del, mi pa v njej seveda najdevamo še vir
energije za proizvodnjo električne energije. Današnje druženje
tako doživljamo kot simbolično prepletanje pozitivnih energij za
prihodnost,« je udeležence literarnega popoldneva pozdravil
mag. Viljem Pozeb, direktor DEM.
Kulturni dogodek je imel tudi humanitarno noto, saj so se v
DEM odpovedali novoletnemu praznovanju in obdarovanju
poslovnih partnerjev ter sredstva raje donirali v humanitarne
namene.
Sogovorniki med predstavitvijo knjige s pogledom na osvetljeno nekdanjo strojnico HE Fala; foto: Arhiv DEM
8
Otočno obratovanje malih hidroelektrarn na
Bovškem med orkanskim vetrom
Zaradi težav z orkansko burjo 11. novembra je ob 5. uri prišlo
do havarije daljnovoda 20 kV Kobarid–Bovec in prekinitve
napajanja porabnikov. To je tudi edina elektroenergetska
povezava Bovškega z ostalim elektroenergetskim sistemom.
SENG in Elektro Primorska sta vzpostavila lokalno napajanje
Bovške kotline, brez katerega bi za več kot en dan ostali brez
električne energije tako prebivalci kot gospodarske družbe in
šole v Bovški kotlini. S tem ukrepom sta se preprečili velika
materialna in gospodarska škoda tamkajšnjih odjemalcev.
Potek otočnega obratovanja
11. novembra ob 5.54 je služba za obratovanje Elektro
Primorske zaprosila Soške elektrarne Nova Gorica za
izvedbo otočnega napajanja porabnikov z električno energijo,
kar pomeni, da so pozvali Soške elektrarne, naj Bovški
kotlini zagotovijo električno energijo iz tamkajšnjih malih
hidroelektrarn.
Obratovalno osebje obeh družb je do 8. ure vzpostavilo
tehnične razmere za začetek otočnega obratovanja, torej
so pripravili srednjenapetostno omrežje, zagnali agregate
brez zunanjega napajanja in končno vzpostavili samostojni
elektroenergetski otok. Otočno obratovanje se je začelo
11. novembra ob 8. uri in končalo 12. novembra ob 8.45.
Elektroenergetski otok so vzpostavili z zagonom agregata
brez zunanjega napajanja v HE Plužna, na vzpostavljeno
omrežje pa so priklopili še agregat v HE Log pod Mangartom
in Elektro Primorska je postopoma priklapljala posamezne
porabnike. Zaradi ugodne hidrologije in relativno nizke
porabe, saj ni intenzivnega turističnega obiska, ni bilo treba
vključiti tudi HE Možnice. V času otočnega obratovanja
sta hidroelektrarni oddali v omrežje 36,5 MWh električne
energije. Elektrarne so med otočnim obratovanjem vodili lokalno.
Zaradi izrednega obratovalnega režima je v takih primerih
mogoče obratovati z elektrarnami samo ob prisotnosti
obratovalnega osebja.
Optimizacija hromi delovanje v izrednih
razmerah
Na območju Bovca in okolice ima SENG tri male
hidroelektrarne s skupno inštalirano močjo 3,85 MW
HE Plužna in HE Log pod Mangartom iz leta 1931 ter
HE Možnica iz 1909. Vse male hidroelektrarne SENG so
MHE Log pod Mangartom je bila zgrajena leta 1931, tako kot MHE Plužna. Elektrarni lahko zagotavljata otočno obratovanje, torej zagon agregata
brez zunanjega napajanja, regulacije frekvence, moči in napetosti. Foto: Arhiv SENG
9
daljinsko nadzorovane iz centra vodenja SENG ter lokalno
avtomatizirane za obratovanje brez posadke v normalnih
razmerah.
10 let CV SENG
Elektrarne so pripravljene za zagon agregata brez zunanjega
napajanja, regulacijo frekvence, moči in napetosti, kar
je velika dodana vrednost zaradi zagotavljanja napajanja
odjemalcev z električno energijo ob naravnih in drugih
katastrofah. Za vzdrževanje in obratovanje ima družba na
območju Bovca zaposlene tri obratovalce. Za učinkovito
organizacijo nadzora, obveščanja in angažiranja v družbi
skrbi dežurno osebje v centru vodenja Soških elektrarn v
Novi Gorici. Zaradi zelo optimiranega števila zaposlenih
družba v tem trenutki ne more zagotavljati daljšega izrednega
obratovanja elektrarn, ki bi zahtevalo stalno prisotnost
obratovalnega osebja na elektrarnah več zaporednih dni.
Uspešno obratovanje elektrarn ima svoje korenine v
kakovostni gradnji in vzdrževanju naprav in objektov.
Zaposleni na objektih in v tehničnih službah so tisti
nepogrešljivi člen, ki skrbi, da so elektrarne sposobne slediti
vedno večjim zahtevam sistema. Vloga centra vodenja
pa je povezovanje obratovanja vseh elektrarn na Soči in
pritokih v sistem, ki daje uporabnikom moč čiste energije ob
spoštovanju vseh okoljevarstvenih vidikov. Letos praznujejo
deseto obletnico.
Za nemoteno dobavo novi elektroenergetski
objekti
Zaostrene gospodarske razmere v vseh panogah in manjšanje
števila zaposlenih terjajo večja vlaganja v zagotavljanje
nemotenega obratovanja sistemov. Kar pomeni, da morata
država in širša družba zagotavljati možnost gradnje novih
elektroenergetskih objektov (daljnovodov, elektrarn), ki
bodo zagotavljali stabilnejše obratovanje elektroenergetskega
sistema ter posledično nemoteno dobavo električne energije
do vseh odjemalcev. Gospodarska škoda zaradi motene
dobave je lahko izjemno velika ali za nekatere panoge celo
pogubna.
Visoke vode so za dispečerje velik izziv. Foto: Arhiv SENG
10
Soča: prva veriga elektrarn brez posadke
Območni center že v sedemdesetih
Ob koncu šestdesetih let so se v podjetju začele priprave na
postavitev lastnega območnega centra vodenja, ki je začel
obratovati leta 1970 in je od republiškega prevzel naloge
koordinacije na območju Primorske. Ob reorganizaciji
elektrogospodarstva leta 1991 je center vodenja prevzel ELES
in z njim tudi vodenje verige. Uvedba trga električne energije
je spremenila tudi prioritete obratovanja hidroelektrarn in
tako je nastala potreba po centru vodenja, ki bo usklajeval in
vodil obratovanje vseh elektrarn na Soči.
Center vodenja soške verige 2003
V letu 2002 so se začele priprave za ustanovitev centra
vodenja soške verige. V kratkem času je bilo treba vzpostaviti
nov oddelek, in sicer izobraziti bodoče razdeljevalce, kjer so
veliko pomagali tudi razdeljevalci OCV Nova Gorica (ELES),
ki je do takrat vodil soško verigo, urediti prostore, nabaviti
opremo in določiti delovne postopke. Pri tem so gradili na
znanju in izkušnjah strokovnjakov Soških elektrarn, ki so se
dokazali že pri izvedbi daljinskega vodenja HE na Soči in so
se lahko pohvalili s tem, da so prvi v Sloveniji s svojim delom
omogočili obratovanje verige HE na posamezni reki brez
posadke in prispevali k racionalizaciji poslovanja podjetja.
Na začetku so mnogi z nezaupanjem spremljali dogajanje,
a prvega decembra leta 2003 so preklopili sistem vodenja
elektrarn iz sistema vodenja OCV Nova Gorica na nov sistem
in od takrat obratuje neprekinjeno z več kot 99,99-odstotno
razpoložljivostjo vseh funkcij.
Največja prelomnica: ČHE Avče
Edina stalnica centra vodenja SENG so spremembe. Tako
kot so rasle in se razvijale Soške elektrarne, je rasel in se
spreminjal tudi center vodenja. V sistem nadzora malih HE
so bili dodani novi objekti, zgrajena je bila MHE Klavžarica,
poteka obnova HE Doblar 1. Največji vpliv na obratovanje
verige HE in na delo v CV SENG pa ima črpalna elektrarna
Avče, saj se mora obratovanju ČHE Avče prilagajati celotna
veriga HE na Soči. Posledično so se spreminjale tudi zahteve
za vodenje teh elektrarn.
Center vodenja in naloge
Dejavnosti, ki jih izvajajo v CV SENG, so zelo odvisne od
razmer v okolju. Osnovna naloga CV SENG sta vodenje HE
na Soči in ČHE Avče ter nadzor nad malimi elektrarnami z
namenom optimalnega izkoriščanja vodnega potenciala ob
zagotovitvi vseh sistemskih storitev. Temu se pridružujejo tudi
dejavnosti pri posameznih alarmnih stanjih, kot so visoke
vode, požarno javljanje, dela na objektih in v strugi Soče,
vklapljanje objektov v sistem daljinskega vodenja, izvajanje
otočnega obratovanja, dejavnosti ob športnih in turističnih
prireditvah, videonadzor, razne okvare, nezaželeni obiskovalci
in neobhodna tekoča dela CV.
Obratovanje hidroelektrarn narekuje reka Soča s svojim
hudourniškim značajem in obdobji, ko je vode preveč in
drugič premalo. Tako se srečujejo z visokimi vodami in
velikimi poplavami, kjer z jezovnimi napravami ne morejo več
preprečevati poplavljanja Soče, in na drugi strani s sušnimi
obdobji, ko je zahtevno zagotavljanje dogovorjenega pretoka
na meji z Italijo, še posebej odkar je v sistem vključena tudi
črpalna hidroelektrarna Avče.
Reka zaradi svoje lepote in divjosti privablja številne turiste in
športnike, zato na njej potekajo številne športne in turistične
prireditve od kajakaških tekem, skokov v vodo, koncertov na
vodi, pa do zabavnih prireditev, kot je Noč na jezeru. Naloga
centra vodenja je tudi ustvarjanje razmer za izvedbo teh
prireditev.
Energijo zagotavljajo, ko jo odjemalci
potrebujejo
Čeprav se sliši tuje, je poleg zanesljive proizvodnje električne
energije z ekonomskega vidika zelo pomembno tudi, kdaj
energijo proizvajajo. Za elektroenergetski sistem pa je
najpomembneje, da elektrarne dobavijo energijo takrat,
ko jo sistem najbolj potrebuje, da zagotavljajo ustrezno
prilagodljivost in nudijo tudi druge produkte, kot so
sekundarna regulacija, možnost otočnega obratovanja,
potrebna jalova energija ipd. Točnost napovedi možne
proizvodnje energije, pravočasna sprememba moči na verigi
in predvsem ČHE Avče, zagotavljanje čim višjega razpona
sekundarne regulacije, hitro prilagajanje obratovanja
zahtevam sistema ob raznih obratovalnih dogodkih so
dejavniki, ki vplivajo tako na delo v CV SENG kot tudi na
delo na objektih.
Delovanje CV SENG je tesno povezano z dogajanji
v elektrarnah na Soči in pritokih ter z razmerami v
elektroenergetskem sistemu. Delo krojijo zahteve trga,
omejitve elektroenergetskega sistema, predvsem pa je
odvisno od narave, od njene darežljivosti in muhavosti. Dež
neposredno vpliva na pretoke reke Soče in dotokov, pa tudi
ostale vremenske razmere včasih grenijo življenje.
Od rekorda do rekorda
V desetih letih obstoja so tako doživeli kar nekaj ekstremno
visokih vod, nazadnje 5. novembra 2012, ko je Soča dosegla
v Solkanu pretok 2400 m3/s ali petdesetletno povratno dobo.
Na drugi strani so doživeli tudi dve ekstremno sušni leti,
in sicer 2003 in 2005, ko je povprečni letni pretok v profilu
pregrade Podselo na Soči dosegel vrednost le 50 m3/s, kar
je le dve tretjini 60-letnega povprečnega dotoka Soče na
pregradi Podselo. V tem času pa so dosegli tudi rekorde
proizvodnje, ko so Soške elektrarne še brez ČHE Avče v letu
2010 proizvedle 624.218 MWh, kar je skoraj 31 odstotkov več
od načrtovane proizvodnje.
Daljnovod šibka točka severne Primorske
Elektrarne se vključujejo v elektroenergetski sistem
severnoprimorske zanke le preko enega dvojnega 110 kV DV
Ajdovščina–Divača, zanka pa je sorazmerno šibka. Zato se na
tem območju že srečujejo z vsemi izzivi, ki jih v obratovanje
elektroenergetskega sistema prinaša nezanesljivost obnovljivih
virov drugod po Evropi, to je od problematičnih napetostnih
razmer pa do izpadov celotnega sistema. Ob neurju 10. marca
2010 so tako v praksi izvedli zagon agregatov brez zunanjega
napajanja in vzpostavitev dveh otokov na Goriškem in tako
zagotovili napajanje najnujnejših porabnikov od bolnišnic
pa do vodovodov. Letos pa so elektrarne na Soči, ki so
otočno obratovale na območju severne Primorske, preprečile
precejšnjo materialno škodo, ki bi sicer lahko nastala zaradi
nesreče v RTP Divača.
Dogajanja na reki večkrat dopolnjujejo tudi neprevidni
kopalci, zanesenjaški ribiči, pa tudi dela v strugi, avtomobilske
nesreče ipd.
11
Ugodna hidrologija – plan presežen že v
začetku novembra
Na 63. seji NS HESS soglasje k predlogu
poslovnega načrta
V poslovnem načrtu družbe HESS, d. o. o., za leto 2013 je
bila načrtovana proizvodnja električne energije v višini 370,8
GWh, ki pa je bila ob ugodni hidrologiji in nemotenem
obratovanju preko celega leta presežena že 7. novembra.
Do konca novembra je bila proizvodnja presežena že za 12
odstotkov, kar znaša 416 GWh. Zaradi nadaljevanja ugodne
hidrologije se trend presežka proizvodnje nadaljuje tudi v
decembru.
25. novembra je na sedežu družbe HESS potekala 63. seja
nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so se seznanili
s Poslovnim poročilom družbe HESS, d. o. o., za obdobje
januar–september 2013, s predlogom Poslovnega načrta
družbe za leto 2014 in dodatnim planom za leti 2015 in 2016,
s predlogom o imenovanju revizorja računovodskih izkazov
za leto 2013 ter z gradivom za 14. skupščino družbe.
Nadzorni svet je dal soglasje k predlogu Poslovnega načrta
za leto 2014 z dodatnim planom za leti 2015 in 2016. Pri
pripravi predloga poslovnega načrta so upoštevane usmeritve
službe kontrolinga HSE in študije PWC analize. V letu 2014 je
predviden tudi zaključek enoletnega poskusnega obratovanja
HE Krško s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za redno
obratovanje.
Poslovni načrt družbe predvideva nadaljevanje gradnje
hidroelektrarn na spodnji Savi s poudarkom na začetku
gradnje HE Brežice v letu 2014 in HE Mokrice v letu 2016.
HE Krško; foto: Arhiv HESS
HE Brežice – vizualizacija; foto: Arhiv HESS
12
V letu 2014 se načrtuje 14 odstotkov višji čisti prihodek od
prodaje električne energije glede na oceno leta 2013. Večja
proizvodnja in s tem večji prihodki so predvideni tudi zaradi
obratovanja vseh treh hidroelektrarn skozi celo leto (v letu
2013 poskusno obratovanje HE Krško od 2. aprila).
60 let časopisa Rudar
V Premogovniku Velenje že več kot 60 let svoje dosežke,
dogajanja, misli in dejanja zapisujejo v časopis Rudar. V
počastitev visoke obletnice časopisa so konec oktobra v
Muzeju premogovništva Slovenije pripravili slovesnost. V
tamkajšnji Črni garderobi bodo vse do konca leta na ogled
nekdanji izvodi Rudarjev.
Časopis Rudar, ki se ponaša z izjemno bogato zgodovino, je
upihnil šestdeseto svečko. Ko so pri sindikatu Rudnika lignita
Velenje – nekdanjega Premogovnika Velenje – januarja 1953
izdali prvo številko Velenjskega rudarja, se v podjetju še ni
govorilo o notranjem komuniciranju. Danes je Rudar eno od
pomembnih orodij komuniciranja v Skupini Premogovnik
Velenje. Brezplačni mesečnik izhaja v nakladi 4.000 izvodov.
»Že v preteklih desetletjih smo se v Premogovniku Velenje
zavedali pomena rednega komuniciranja z notranjo in z
zunanjimi javnostmi z namenom vzdrževanja in izboljševanja
medsebojnega zaupanja in odnosov ter povečevanja
pripadnosti zaposlenih,« je povedala članica Uprave –
delavska direktorica v Premogovniku Velenje Sonja Kugonič
in dodala: »Predvsem pri komunikaciji z notranjo javnostjo
želimo zaposlene informirati, obveščati ter izobraževati,
pridobiti njihovo mnenje, predloge in pripombe, saj je to nujno
za uspešno opravljeno delo in doseganje organizacijskih ciljev.
Obenem jih želimo podrobneje seznaniti s programi, projekti
in z aktivnostmi, ki jih Premogovnik Velenje izvaja. Ker so
projekti velikokrat povezani s spreminjanjem širšega okolja, nas
zanimajo mnenja, predlogi, pripombe ter tudi ideje, pobude
različnih javnosti.«
60 let Rudarja; foto: Hans Avberšek
160 metrov nove odkopne fronte v jami
Pesje
Na začetku letošnjega novembra so v Premogovniku Velenje
uspešno zagnali novi odkop –65/C v jami Pesje. Ta se je
pridružil odkopoma –65/B in –65/E. Vsi trije skupaj bodo
zagotavljali proizvodnjo 20 tisoč ton premoga na dan, kar
bi ob optimalnih razmerah moralo zadostovati za izpolnitev
letošnjega energetskega plana. Novi odkop so rudarji,
strojniki in električarji zmontirali in vgradili v trinajstih dneh,
kar pomeni, da so bili izjemno usklajeni.
Približno tretjina novega odkopa –65/C v jami Pesje je pod
svežo krovnino, ostali del je pod že odkopano ploščo –50/C,
ki so jo odkopavali pred dvema oziroma tremi leti. Montažo
in zagon tega odkopa so glede na plan izvedli približno en
mesec predčasno – predvsem zato, da nadomestijo izpad
proizvodnje, ki so ga zaradi ugodne hidrologije pridelali na
začetku letošnjega leta.
Na odkopu –65/C so zmontirali 91 sekcij, kar znaša približno
160 metrov odkopne fronte. Dolžina odkopa je 660 metrov.
Predvideno odkopavanje na tem odkopu je enajst mesecev,
kar pomeni, da bo deloval nekje do sredine oktobra
naslednjega leta. Njegova predvidena proizvodnja znaša med
šest in sedem tisoč ton na dan.
Zdajšnja kurilnost premoga je visoka in znaša približno 3,4
odstotka več, kot je bila načrtovana. To pomeni, da bodo
za isto kalorično vrednost v 3,6 milijona ton potrebovali
približno 120 tisoč ton premoga manj. Kurilnost premoga v
obdobju januar–oktober 2013 je bila 11,737 GJ/tono, kar je,
odkar spremljajo kurilno vrednost, največ v vsej zgodovini
Premogovnika Velenje.
Jama Premogovnika Velenje; foto: Arhiv PV
13
Dan odprtih vrat TEŠ
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) se zavedajo pomena
transparentnosti pri svojem delovanju. Tako vodstvo TEŠ
velik poudarek pri vodenju podjetja namenja tudi odprtemu
in transparentnemu odnosu do vseh deležnikov, še posebej
do vseh državljank in državljanov. Po mnenju direktorja
TEŠ Petra Dermola je projekt gradnje bloka 6 v TEŠ projekt
celotne Slovenije in vseh Slovenk in Slovencev. Zato morajo
biti vrata TEŠ in gradbišča bloka 6 za vse zainteresirane
vedno odprta. S tem namenom poteka v TEŠ vsak prvi
četrtek v mesecu, ob 16. uri, tako imenovani Dan odprtih
vrat TEŠ. Na ta način želijo vse zainteresirane seznaniti z
Udeleženci dneva odprtih vrat; foto: Arhiv TEŠ
14
delovanjem elektrarne, z načrti za prihodnje, hkrati pa jim
želijo predstaviti tudi trenutno stanje na gradbišču bloka 6.
Na dogodku je z namenom odgovoriti na vsa zastavljena
vprašanja zainteresirane javnosti vedno prisoten tudi
direktor TEŠ z ekipo svojih ožjih sodelavcev, s katerimi z
veseljem podajo odgovore na vsa vprašanja udeležencev. Po
vsebinskem delu Dneva odprtih vrat TEŠ za vse zainteresirane
sledi še strokovno voden ogled celotne elektrarne ter
gradbišča bloka 6 z razgledne točke. Tako želijo v TEŠ vsem
državljankam in državljanom približati svoje delovanje in
jim predstaviti pomen TEŠ v slovenskem elektroenergetskem
prostoru.
TET po letu 2016 vključena v prehodni
nacionalni načrt
V letu 2016 prične veljati nova Direktiva 2010/75/EU
Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva IED), z dne 24.
novembra 2010 o industrijskih emisijah (direktiva IED),
ki ukinja določila Uredbe in Direktive 2001/80/ES ter
vzpostavljajo nove strožje zahteve. Velika kurilna naprava
TET-F bo morala od 1. januarja 2016 obratovati z bistveno
nižjimi emisijskimi koncentracijami žveplovega dioksida,
dušikovih oksidov in prahu v dimnih plinih odvodnika, za kar
pa kar se tiče emisij NOx trenutno tehnično ni usposobljena.
Razpoložljivi čas in ekonomsko finančna situacija upravljavcu
naprave ne omogočata izvedbe ukrepov, s katerimi bi
obstoječo napravo TET prilagodil zahtevam Direktive
2010/75/EU o industrijskih emisijah do 1. januarja 2016.
Nadalje Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah v
primerih, ko prilagoditev strožjim mejnim vrednostim emisij
do 1. januarja 2016 iz različnih razlogov ni možna, omogoča
upravljavcem tovrstnih velikih kurilnih naprav pripravo in
izvajanje »Prehodnega nacionalnega načrta«. V tem okviru
se na osnovi »Izvedbenega sklepa Komisije, o določitvi pravil
glede Prehodnih nacionalnih načrtov iz Direktive IED za
obdobje od 1. januar 2016 do 30. junij 2020 določi letne kvote
emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in skupnega
prahu. Te se iz leta v leto zmanjšujejo, in sicer z dinamiko
linearnega zmanjševanja emisijskih koncentracij od manj
zahtevnih mejnih vrednosti iz Direktive 2001/80/ES v letu
2016 do ostrejših mejnih vrednosti iz Direktive IED v letu
2019. Dovoljene emisije leta 2020 pa so le še največ polovica
tistih iz leta 2019.
Vključitev naprav v Prehodni nacionalni načrt tako
upravljavcem omogoča, da obstoječe velike kurilne naprave
prilagodijo novim zahtevam do 30. junija 2020, v vmesnem
času pa obratujejo na način prilagajanja letnega obsega
proizvodnje. Države članice so morale komisiji EU že v letu
2012 poslati seznam naprav, ki bodo izkoristile derogacijo
Direktive IED. Med napravami, ki jih je komisija EU vključila
v prehodni nacionalni načrt je tudi velika kurilna naprava –
blok 125 MW TE Trbovlje. Namen načrta je torej postopno
prilagajanje novim mejnim koncentracijam onesnaževal v
odpadnih plinih.
Pristojno ministrstvo bo v prihodnjih mesecih posredovalo
v javno obravnavo Okoljsko poročilo in Prehodni nacionalni
načrt v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje
za vse naprave, ki bodo vključene v načrt. Ta bo stopil v
veljavo in izvajanje v letu 2016. Upravljavci naprav vključenih
v Prehodni nacionalni načrt, pa bodo morali še pred tem
pridobiti spremenjeno Okoljsko dovoljenje in po potrebi
tudi gradbeno dovoljenje kot osnovo za pričetek izvajanja
tehničnih ukrepov, katerih cilj bo izpolnjevanje emisijskih
koncentracij skladno z omenjeno Direktivo IED. Med stalnimi
nalogami bo tudi letno poročanje komisiji EU o izvedenih
ukrepih, pri tem pa še dodatno tveganje v smislu zaostritev
okoljskih normativov predstavlja nezadostno izvajanje
ukrepov Načrtov za kakovost zunanjega zraka posameznih
območij, ki so v fazi implementacije.
Inverzija v zasavski dolini; foto: Arhiv TET
15
› Predstavljamo: Stres na delovnem mestu
Kako obvladati stres na delovnem
mestu?
Stres je univerzalen fenomen, ki ga opredeljuje množica definicij, v vseh pa je
mogoče najti dva temeljna poudarka:
• stres v večini primerov povzroča nekdo ali nekaj zunaj človekovega organizma;
• posledice stresa so notranje, duševne in fiziološke narave, navadno so opisane
kot napetost, napor, nemir.
Torej stres ni samo zdravstveno stanje, temveč je splet telesnih, duševnih in
čustvenih občutij, ki so posledica pritiskov, zaskrbljenosti in strahu.
Poznamo dve različni vrsti stresa:
• pozitivni stres: pojavi se evforičnost, povečajo se zanesljivost,
motiviranost, družabnost, ustvarjalnost in odločnost,
zbistrijo se misli;
• negativni stres: povzroča apatičnost, nezadovoljstvo
s samim seboj in okolico, žalost, nemir, negotovost,
razdražljivost, nadutost, upor; človek se začne zapirati
sam vase. Negativni stres lahko povzroči odvisnost od
nikotina, alkohola, drog, zdravil; zmanjšuje telesno
odpornost, povzroča glavobol, nespečnost, zgago, drisko,
bolečine v križu, slabost in še mnogo drugega. Posledica
vsega tega so pogosta in dolgotrajna odsotnost ljudi z dela
in s tem veliki stroški tako za posameznika kot tudi za
delodajalca in zdravstveno blagajno. Stres povzroča tudi
manjšo učinkovitost zaposlenega. Torej je želja vsakega
posameznika in podjetja, da prepreči oziroma vsaj poskuša
zmanjšati stres na delovnem mestu.
16
Dejavniki stresa
Dejavnike stresa delimo na notranje in zunanje.
• Zunanji dejavniki stresa so tisti, na katere posameznik
ne more vplivati. Med najpogostejše zunanje dejavnike,
ki povzročajo stres, štejemo življenjske prelomnice, ki so
lahko pozitivne (poroka, rojstvo otroka) ali negativne (smrt
sorodnika, ločitev), okolico (ponavljajoči se konflikti s
sosedi, zahtevni nadrejeni, stalni, moteči zvoki iz soseščine,
zastoji na cesti in podobno), nepredvidljive dogodke
(odpoved v službi), družinske težave, stres, ki ga doživljamo
na delovnem mestu, in stres v socialnem življenju.
• Notranji dejavniki stresa so naši strahovi (strah pred
letenjem, višino ali pred javnim nastopanjem), lastne
misli (kaj se bo zgodilo, kaj se lahko zgodi), negotovost in
prepričanja (prevelika pričakovanja lahko ob drugačnem
razpletu povzročijo velik stres, kratki roki za dokončanje
dela), obljube, predvsem tiste, ki presegajo naše zmožnosti,
neorganiziranost, življenje na robu zmožnosti (predrag
avtomobil, predrage počitnice, predraga nepremičnina).
Obvladovanje stresa
Zavedati se moramo, da vseh dejavnikov stresa ne moremo
odpraviti, saj nanje nimamo vpliva ali pa je le-ta zanemarljiv.
Nekatere dejavnike pa lahko močno zmanjšamo ali jih celo
odpravimo. Najlažje odpravimo notranje dejavnike stresa,
pred njimi se najučinkoviteje zavarujemo tako, da se zazremo
vase, se znova in znova sprašujemo, kaj zares želimo in kaj
zares potrebujemo, kaj pričakujemo od sebe in kaj od drugih.
Znati si moramo postaviti prave prioritete, prave cilje in vedeti,
kakšne bodo žrtve za doseganje le-teh.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere metode in tehnike za
obvladovanje stresa na delovnem mestu. Tukaj se ne bomo
spuščali v jogo, športne dejavnosti, meditacije, masaže, saj teh
tehnik večina ne more opraviti na delovnem mestu.
Tehnike sproščanja
Tehnika dihanja: Poiščemo prostor, kjer nas nihče ne more
motiti vsaj nekaj minut. To tehniko lahko izvajamo tudi v
službi, za pisalno mizo, z odprtimi ali zaprtimi očmi. Zapremo
oči in naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov, nato:
• vdihujemo s trebuhom in štejemo do pet,
• zadržimo dih in štejemo do pet,
• izdihujemo in štejemo do pet,
• počakamo dve sekundi in ponovimo vajo.
Fizično sproščanje: Gre za tehniko sproščanja mišic in je eden
najhitrejših načinov sprostitve. Najprej iztegnemo predse levo
roko, napnemo mišice in stisnemo pest, kolikor zmoremo.
Po petih do desetih sekundah pest sprostimo, roka naj pade
na podlago, kot da je mrtva, in globoko zadihamo. Enako
ponovimo z desno roko.
Samoprepričevanje: Tehnika temelji na zavestnem vključevanju
uma, deluje pa tako, da se osredotočimo na predmet/besedo
ali misel, s čimer odstranimo iz uma vse misli, povzročiteljice
stresa. V tem primeru preslepimo telo, da je vse v najlepšem
redu, in dosežemo sproščenost ali pa vsaj zmanjšamo napetost.
Metode za dolgoročno odpravljanje stresa
Pazljivo poslušanje: Človek, ki je dober poslušalec, je priljubljen
pri sodelavcih, zato so mu prihranjeni najpogostejši vzroki
za stres pri delu – zahrbtnost, zamera, podtikanja, negativna
čustva. Ljudje namreč čutimo pripadnost do poslušalcev in
smo jim hvaležni ter jih spoštujemo. Če pazljivo poslušamo,
takoj razumemo, kaj želi sogovornik povedati, zato se
izognemo neprijetnim nesporazumom in napakam zaradi
preslišane informacije.
Prepoznavanje vedenjskih vzorcev: Omogoča, da nas vedenje in
odzivi drugih ne presenetijo.
Urejeno in prijetno delovno okolje: Okolje si poskušamo urediti
čim bolj domače, seveda kolikor pač dopuščata podjetje in
okolica.
Dokončajmo čim več nalog: Kadar imamo dela več, kot ga
lahko opravimo, se ne obremenjujmo s tem, koliko dela je in
kaj bo, če ga ne bomo opravili. S tem bomo samo povečali
strah in naredili še manj. Preglejmo naloge, določimo si
prioritete in začnimo opravljati nalogo za nalogo, začnemo s
pomembnejšimi.
NE: Naučimo se reči ne, ne gre, ne morem, ne znam. S tem
bomo naredili manj škode sebi in podjetju, kot da prikimamo
in na koncu dela ne opravimo ali pa delamo do onemoglosti,
ker nam je zmanjkalo časa, ali pa preprosto ne znamo opraviti
dela zadosti hitro.
Ne odlašajmo do zadnjega trenutka: Vsako delo zahteva svoj
čas, zato je pomembno, da si za dokončanje dela vzamemo
toliko časa, da ga bomo lahko končali v roku, čeprav bi se
pojavilo kaj nepredvidljivega.
Ne zamujajmo: Čeprav lahko popravimo, kar smo povzročili
z zamudo, smo zaradi nje še zmeraj v stresu, ker smo
pozni, hitimo. Ker smo zaskrbljeni zaradi zamude, se težko
osredotočimo na delo in delamo še več napak.
Odmori: Naj nam ne bo žal časa za odmor. Pet minut odmora
nam ne bo vzelo toliko časa, da bi to pomembno vplivalo na
naše delo, bo pa zelo pripomoglo k naši produktivnosti.
Znanje: Treba si je pridobiti čim več novih znanj, ki nam bodo
v prihodnosti koristila na našem delovnem mestu. Več znanja
pomeni manj napak, hitrejše reševanje nalog, pridobivanje
novih nalog, ki so lahko zanimivejše. Naše delovno mesto bo
zanesljivejše.
S čim lahko podjetje zmanjša stres zaposlenih:
• s programi za dvigovanje fizične in duševne kondicije ter
zdravja zaposlenih,
• z izboljšanjem razmer dela,
• z menjavo dela oziroma ustreznim razporejanjem delavca
na ustreznejše delovno mesto,
• z omogočanjem večjega občutka nadzora nad lastnim
položajem,
• s programi dodatnega izobraževanja,
• z obveščanjem zaposlenih,
• s spremembami organizacijske strukture od formalizma,
centralizacije, hierarhije, k večji decentralizaciji, avtonomiji
in prilagodljivosti,
• s timskim delom.
Za konec lahko poudarimo, da je za preprečevanje in
odpravljanje stresa najpomembneje, da se naučimo
premagovati prepričanja in misli, ki nas omejujejo, znebiti se
moramo strahov in se ne pozabiti veseliti izzivov, ki nam jih
prinaša nov dan.
Besedilo: Jernej Otič
17
› Predstavljamo: Bontom
Bonton
Poslovni bonton in poslovna olika sta odločilna dejavnika poslovne uspešnosti in
poslovnega komuniciranja, saj se dan za dnem predstavljamo v svojem delovnem
okolju. V poslovnem svetu niso pomembne samo sposobnosti in izkušnje, ampak
je prav tako pomembno, kakšni smo videti, kako se obnašamo in kako govorimo.
Lepo vedenje niso samo narejen
nasmeh in prijaznost ter zbirka
formalnih kretenj in prisiljene
vljudnosti, ampak veliko več. Gre
za kulturno vedenje, s katerim
se izognemo nepotrebnim
konfliktom in napetostim tako
med sodelavci v podjetju kot med
poslovnimi partnerji. Bistven del
uspešnega poslovanja in poslovnih
srečanj je podjetniška kultura, v
katero ne sodita samo moderno
ime podjetja in dizajn izdelkov,
ampak nekaj, kar stane veliko
manj, to so pravila poslovnega
komuniciranja in poslovni
bonton.
Bonton je nauk oziroma predpis
o lepem vedenju. Zaradi različnih
kultur med narodi se bonton
zelo razlikuje. Za poslovni svet
Obdarovanje; foto: Ivo H. Avberšek
veljajo pravila, ki so poenotena
za vse narodnosti. Pri srečanju
Način izročanja daril je zelo pomemben, prav tako kot darilo
poslovnežev različnih kultur je treba poznati navade in kulturo
samo. Kultura poslovnega obdarovanja nam dopušča, da
poslovneža, s katerim bomo sodelovali, seveda pri tem ne
podarimo stvari, ki jih sami izdelujemo, saj vsebujejo del nas in
smemo pozabiti na naravno spontanost in srčno kulturo.
to v veliko večji meri kot kupljena darila. Darila so lahko tudi
Osnovni elementi bontona ob srečanju poslovnežev so velikega
dodatna iztočnica za zdravico ali zaključni govor. Velja, da je
pomena. Ob srečanju se poslovno in vljudno sprejmemo,
cvetje najbolj razširjeno darilo, zelo veliko pove o darovalcu.
rokujemo, pozdravimo, predstavimo, izročimo poslovno
Vnaprej poslan šopek je dobra priprava na poznejše srečanje
vizitko, posedemo, gremo na poslovno kosilo ali večerjo,
in je odličen kazalnik dobrega poznavanja lepega vedenja. Na
prinesemo poslovno darilo (Dreo, 2003).
sprejeme in večje družabne prireditve nikoli ne nosimo daril
Poslovna darila so sestavina poslovnega protokola in predvsem
ali cvetja. Na sestanku darila predamo po končanih pogovorih.
poslovnega bontona. Darila izmenjujemo ob poslovnih stikih,
Če po srečanju goste peljemo na kosilo ali večerjo, lahko
pomembnih obletnicah podjetij, ob sklenitvi posla, ob podpisih
darilo predamo po glavni jedi, torej pred sladico. V knjige, ki
pogodb. Darila so del medsebojne poslovne komunikacije ali
jih podarjamo, nikoli ne pišemo posvetil, razen če smo avtorji
poslovnih stikov, opravljajo pa lahko tudi vlogo informativnega
sami. Lahko pa predložimo nekaj prijaznih napisanih vrstic.
ali promocijskega sredstva za podjetja. Z darilom pokažemo
Strogo se moramo držati pravila, da darilo ni nikoli cenejše
naklonjenost in spoštovanje, zato je prav, da tej obliki poslovne
od embalaže. Na vrednejše izdelke nikoli ne pišemo imena
komunikacije posvetimo dovolj časa in upoštevamo pravilo
podjetja. Pomembno je tudi, da darilo znamo sprejeti, ne samo
petih P: pravo darilo, pravi osebi, na pravi način, v pravi meri
dajati.
in ob pravem času (Debeljak, 2005). S primernim oziroma
Vredno si je vzeti čas, preden se odločimo za nakup darila.
neprimernim darilom se predstavimo kot poslovni partnerji,
Izogibajmo se daril, ki so preveč povezana z osebnimi elementi,
podjetje, vendar ne smemo pozabiti, da s tem izrazimo tudi
predvsem s starostjo, boleznijo, razmerji med spoloma.
velik del svoje osebnosti, ki bi drugače ostala skrita našim
partnerjem. Darilo mora izkazovati pozornost, prijazno gesto, z
Zelo pomembno je tudi, da vodimo evidenco daril, saj bi bilo
darilom želimo odnos do posameznika še izboljšati, ga postaviti neprijetno, če damo nekomu enako darilo, kot ga je že prejel od
na višjo raven, pri tem pa denarna vrednost darila ne sme biti
nas (Košnik, 2007).
osrednjega pomena.
Besedilo: Klavdija Vidali
18
19
20